Širitev stavbnih zemljišč brez javnosti neustavna
Ustavno sodišče je pritrdilo pobudi nevladnih organizacij in prepovedalo izpeljavo postopkov za pripravo in sprejetje sklepov občin o manjših širitvah območij stavbnih zemljišč po 29. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prostorskem načrtovanju iz leta 2012. Postopek funkcionalnih zaokrožitev stavbnih zemljišč ne predvideva sodelovanja javnosti in tako krši več konvencij, s tem pa tudi ustavo. Več na www.delo.si.
Občine protiustavno širile stavbna zemljišča
Ustavno sodišče je prepovedalo uporabo 29. člena zakona o prostorskem načrtovanju, ki je omogočal širitev območij stavbnih zemljišč brez vključevanja javnosti. Čeprav je člen protiustaven, bodo kmetijska zemljišča, ki so po tem členu postala zazidljiva, takšna tudi ostala. Gre za okoli 250.000 kvadratnih metrov. Največ sprememb so si želeli v Grosuplju, Mozirju in na Ljubnem. Več na www.delo.si.
Javnost mora imeti besedo pri pozidavi
Ustavno sodišče je presodilo, da nezazidljivih zemljišč ni mogoče spreminjati v zazidljiva brez sodelovanja javnosti, zato je prepovedalo izvajanje protiustavnega 29. člena novele zakona o prostorskem načrtovanju. Da lokalna skupnost, vodarji, zaščitniki kulturne dediščine in druga zainteresirana javnost ne bi imeli več nobene besede, če bi želel posameznik razširiti svoje proizvodne, kmetijske, turistične in rekreacijske objekte na sosednja nezazidljiva zemljišča, kot so recimo kmetijska, je v nasprotju z aarhuško konvencijo in s tem tudi s slovensko ustavo, je odločilo ustavno sodišče. Več na www.dnevnik.si.
Evropa na dobri poti za zmanjšanje emisij
Po najnovejših ocenah Evropske komisije so se skupne emisije toplogrednih plinov v EU lanio glede na leto 2012 zmanjšale za 1,8 odstotka, glede na leto 1990 pa za 19 odstotka, s čimer je bila dosežena najnižja raven emisij po letu 1990. Evropa je tako ne le na dobri poti, da doseže cilj za leto 2020, zmanjšanje emisij za 20 odstotkov glede na leto 1990, pač pa ga bo verjetno celo presegla, sporočajo iz komisije. Več na www.delo.si.
Prenizka rodnost, premajhno priseljevanje
Visoko priseljevanje pomembno vpliva na vzdržnost pokojninskih in zdravstvenih sistemov, predvsem v začetnih nekaj desetletjih, saj so priseljenci ponavadi mladi in nadpovprečno izobraženi, to pomeni, da v javnofinančni sistem prispevajo bistveno več, kot iz njega prejemajo. Sčasoma pa se začetni pozitivni učinek priseljevanja nekoliko zmanjša, ker se priseljenci postarajo in tudi sami postanejo uporabniki pokojnin in zdravstvenih storitev. Problem v Sloveniji je, da selitveni prirast (razlika med številom priseljenih in odseljenih) upada, letos je bil celo negativen. Več na www.delo.si.
Vedno več občin bi prepovedalo popivanje na javnih mestih
Opijanje mladih postaja vse resnejši problem, zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje prepričani, da bi bilo najbolje, če bi popivanje na javnih prireditvah prepovedali. Več na www.dnevnik.si.
Z ekološkimi vrtovi vzgajajo etične porabnike
V tem šolskem letu se je število članov Mreže šolskih ekovrtov povečalo, kar kaže na to, da ekovrtnarjenje v vrtcih in šolah ni zgolj modna muha, ampak imajo dolgoročno željo po vključevanju vsebin za trajnostni razvoj, pravi Urša Šebenik, vodja projektov na Inštitutu za trajnostni razvoj. Več na www.delo.si.
Ceste bodo vsaj še to zimo prevozne
Pri Direkciji RS za ceste imajo očitno čarobno paličico, saj bodo z vladnim vbogajme – dobili so šest milijonov evrov – pol leta vzdrževali ceste, sanirali posledice poplav in žledoloma, za nameček pa naj bi zagnali celo nekatera gradbišča, ki so zadnje leto mirovala. Več na www.dnevnik.si.
Župani vladi grozijo z blokado operativnega programa
Župani 34 občin so včeraj vladi postavili ultimat: izda naj odločbe za čakajočih enajst kohezijskih projektov s področja pitne vode še za staro finančno perspektivo ter v novem operativnem programu, do leta 2020, nameni več denarja za protipoplavne ukrepe. Sicer ne bodo dali soglasja k programu, ki naj bi ga vlada v Bruselj poslala v kratkem. Več na www.delo.si.
Župani 34 občin od nove vlade zahtevajo, naj jim izda odločbe za dodelitev evropskih kohezijskih sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi 2007–2013 in naj jim omogoči črpanje vsaj toliko evropskega denarja, da lahko začnejo izvajati svojih enajst okoljskih projektov, je po sestanku čakanja naveličanih županov povedal ljubljanski Zoran Janković. Strinjajo se, da jim preostali del denarja država zagotovi v prihodnji finančni perspektivi, a pod pogojem, da jim za evropski denar ni treba kandidirati na novih razpisih. Več na www.dnevnik.si.
Štirim velikim projektom se vse bolj odmikajo bruseljski milijoni
Dobro leto dni pred iztekom skrajnih rokov za črpanje evropskih sredstev iz minulega finančnega obdobja na okoljskem področju ostajajo nedorečeni štirje veliki projekti. Gradnje čistilne naprave, vodovoda in dveh regijskih centrov za odpadke je služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko označila za ogrožene. Več na www.dnevnik.si.
Občine za sanacijo po poplavah ne morejo računati na državo
Občine od države ne morejo pričakovati vseh sredstev za sanacijo, računati ne moremo niti na evropska sredstva, je danes povedala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Država bo lahko zagotovila interventna sredstva v višini 400.000 evrov za očiščenje strug in tudi sredstva za sanacijo cest. Več na www.delo.si.
Nadaljevalo se bo odpravljanje posledic ujme
Na prizadetih območjih se bo danes nadaljevalo odstranjevanje posledic neurja, ki je zlasti Tolminsko, Poljansko dolino in jugovzhodno Ljubljano prizadelo v noči na sredo. Do jutra je veljalo opozorilo agencije za okolje na močan veter v severni in v severovzhodni Sloveniji, ki bi v sunkih lahko presegel tudi hitrost 70 kilometrov na uro. Več na www.delo.si.
Dan potem: Škoda se bo merila v več deset milijonih
Na območjih Tolminskega, Poljanske doline in jugovzhodne Ljubljane, ki jih je v sredo najhuje prizadelo neurje, bodo danes nadaljevali odstranjevanje posledic. Prednostna naloga bodo gotovo ceste, ki ponekod na Severnem Primorskem in Polhograjskem še niso prevozne. Nove težave lahko popoldne povzroči močan veter z več kot 70 kilometri na uro. Več na www.delo.si.
V Ljubljani in na Gorenjskem stoletne padavine
Grozeče napovedi hidrometeorologov, ki so razglasili rdeči alarm, so se marsikje v državi uresničile. Hudi nalivi so povzročili velike poplave, a vode so na srečo že danes začele odtekati. Najbolj prizadeta je osrednja Slovenija: od Ljubljane do Polhograjskega hribovja, Škofljeloško in Tolminsko. Več na www.delo.si.
Že petdesetletne vode bi Pomurje »potopile«
Ob zadnjih poplavah je reka Mura pri Gornji Radgoni dosegla največji pretok 1327 kubičnih metrov na sekundo, kar je le 23 kubičnih metrov manj kot ob poplavah leta 2005 in 38 kubičnih metrov manj od 50-letnih voda. Zadnje bi ob trenutnem stanju nasipov pomenile katastrofo za Pomurje, vendar denarja za obnovo nasipov ni. Več na www.delo.si.
Rekordne suše in poplave postajajo del vsakdana
Hidrologi že nekaj desetletij opažajo, da se število in intenziteta visokovodnih dogodkov povečujeta, po letu 2007 je ta vzorec še izrazitejši. Kot je za STA dejal hidrolog Janez Polajnar, je to le en vidik hidroloških ekstremov, saj podobno opažajo tudi pri sušah. Vse kaže, da bodo dogodki, kakršni so tokrat prizadeli tudi Ljubljano, v prihodnje še pogostejši in silovitejši. Več na www.delo.si.
Za poplavljanje Glinščice stanovalci krivijo občino
V Jamnikarjevi, Kokaljevi, Bizjakovi, Cestah XIX in XVII in nekaterih drugih ulicah v Rožni dolini je ob nedavni poplavi Glinščica zalila kleti in pritličja več deset hiš in naredila zelo veliko škode. Stanovalci so prepričani, da ne bi bili pod vodo, če bi bil zgrajen zadrževalnik na Brdnikovi. Več na www.delo.si.
Janković vlado poziva k izvedbi protipoplavnih ukrepov
Ljubljanski župan Zoran Janković vlado poziva, naj izvede protipoplavne ukrepe in z njimi ne odlaša. Kot je povedal na novinarski konferenci po sredinih poplavah v Ljubljani, je izvedba protipoplavnih ukrepov, ki so po njegovih besedah že pripravljeni, cenejša od plačevanja škode, ki jo povzročijo poplave. Več na www.delo.si.
Protipoplavni načrti za Ljubljano le na papirju
Štiri leta po hudih poplavah, ki so septembra zajele glavno mesto, so se danes njegovi prebivalci ponekod zbudili z vodo na dvorišču in v kleteh. Po nočnem neurju je jugozahodni del Ljubljane v jutranjih urah dosegel poplavni val s polhograjskega hribovja. Vode Glinščice, Gradaščice in Malega grabna so zalile nekatera območja predvsem v zgornjem delu Viča in Rožne doline. Več na www.delo.si.
Dediščina ni strošek, temveč kapital
Odsluženi industrijski objekti so po besedah Sonje Ifko s fakultete za arhitekturo postali zanimivi šele z zadnjo gospodarsko krizo, ko so se večje investicije ustavile in se je začelo razmišljati, kako bi lahko z manjšimi posegi na teh območjih kaj naredili. »Zanimanje narašča, vendar potrebujemo tudi učinkovito prakso, da ne bomo zgolj tožili, kaj izgubljamo,« pravi Ifkova. Več na www.delo.si.
Kako ohraniti rolkanje in preprečiti škodo?
Namestitev ovir za rolkarje na Muzejski ploščadi odpira problematiko javne rabe prostora. Več na www.dnevnik.si.
Jamski napredneži, ki so nekje v Argentini skozi izdolbene kosti pihali barvo na svoje roke, da so na stenah jam nastajale silhuete dlani, si niti v sanjah ne bi mislili, da so začetniki nečesa velikega. Da so izumili tehniko, ki bo živela še 13 tisoč let po tem, ko njih ne bo več. Ne le živela, ampak oživljala urbane habitate po vsem svetu. Več na www.delo.si.
Poseg v arhitekturo kljub nasprotovanju avtorja?
Delavci v Vili Urbana se, kot kaže, pripravljajo na rušitev in menjavo zunanjega stopnišča, čeprav arhitekt objekta temu nasprotuje. Vloga za gradbeno dovoljenje je še vedno v obravnavi, stanovalci pa se bojijo, da bodo dela začeli prav med prihajajočimi počitnicami in prazniki, ko bodo pristojne službe neodzivne. Več na www.delo.si.
Zeleni gaj: Stanovanja bodo morali kupiti na slepo
Potencialni kupci, ki si stanovanj v soseski Zeleni gaj niso ogledali že avgusta ali septembra, si kljub novemu pozivu k oddaji ponudb za nakup stanovanj teh ne morejo ogledati. V državnem skladu menijo, da za to ni potrebe. Več na www.dnevnik.si.
Dva milijona evrov za nekdanji Kardeljev dom
Nepremičninska agencija MKA nepremičnine je na spletni strani časnika Finance nedavno objavila oglas za prodajo zemljišča v Tacnu, na katerem stoji nekdanji dom partijskega funkcionarja Edvarda Kardelja. Štirje dediči po Ivanu Seunigu, ki naj bi ga nekdanja komunistična oblast prisilila, da je vilo Tacen zamenjal za vilo v Rožni dolini, so se očitno odločili, da tacenske vile ne bodo obnovili in jo bodo raje prodali. Za 6600 kvadratnih metrov zemljišča z vilo in pomožnim objektom so postavili ceno kar dva milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.
Dela na Črnuškem mostu se bodo zavlekla
Gneča, ki ob prometnih konicah nastaja na Štajerski cesti in v Trzinu pred Črnučami, se bo nadaljevala še nekaj tednov. Čeprav je bilo predvideno, da bo most zaprt do konca oktobra, se gradbeni stroji prihodnji teden še ne bodo umaknili. Več na www.delo.si.
Kolesarjenje za starejše bi bilo dobro spodbujati
Idealne razmere za kolesarjenje se letos podaljšujejo globoko v jesen. Kaže pa se tudi, vsaj v Ljubljani, da je evropski program Civitas, namenjen promociji in uvedbi trajnostne mobilnosti v mestih, pomemben povezovalec stroke in prinaša rešitve. Več na www.delo.si.
Le pol ure hoje na dan za boljše zdravje
Ponekod v tujini zdravniki že izdajajo recepte za hojo namesto pomirjeval, pripravkov za nižanje krvnega tlaka in znižanje ravni maščob v krvi. Ni pa zelo znano, da v Sloveniji že od leta 2002 poteka podoben program za preprečevanje srčno-žilnih bolezni. Več na www.delo.si.
Policist brez metra v rokah ne more določiti bankine
Policisti so poostrili nadzor nad vozili, ki parkirajo pod Šmarno goro. Mnogi avtomobil parkirajo ob poteh, zaradi česar pa jim grozi kazen. Več na www.dnevnik.si.
Kupec za jamo na Bavarskem dvoru
Po propadlem poslu z družbo Vekevro se je našel novi kupec za gradbeno jamo družbe S1 na Bavarskem dvoru. Iztržili naj bi nekaj manj kot 1,7 milijona evrov. Kdo je kupec, ni želel povedati, saj je slednji prosil, naj bo njegova identiteta skrita, dokler posel ne bo pravnomočen. Več na www.dnevnik.si.
Cukrarna: preživela požare, potres in ignoranco
Z ustanovitvijo rafinerije sladkorja na Poljanah se je začela Ljubljana spreminjati iz vojaškega v industrijsko mesto. V Cukrarni, ki je pozneje postala tudi prostor literarnega ustvarjanja slovenske moderne, so v najboljših letih proizvedli kar šestino vsega sladkorja v monarhiji. Več na www.dnevnik.si.
Zakaj ne bi bili najbolj vitalno mesto na svetu?
Skupina študentk arhitekture pod imenom Vezalke je v petek in soboto predstavila večmesečno delo odkrivanja ljubljanskih prostorskih potencialov, ki so razpredeni po vsem mestu. Pred mescem dni je bil skedenj na cesti Dolomitskega odreda 11 pri viškem pokopališču podoben propadajoči podrtiji, ki so jo nameravali porušiti. Poln je bila rjaveče šare, umazanije, odsluženih pnevmatik, dotrajan in s polomljenimi okni. Trud Slovenske filantropije, ki ga je v slabem stanju dobila v uporabo skupaj s hišo, prav tako že določeno za žalostni konec, se je v sodelovanju s študenti arhitekture in drugimi prostovoljci minuli konec tedna jasno pokazal. Več na www.dnevnik.si.
»Ne morem prehvaliti ljudi v Ljubljani«
Vsako dopoldne na Tromostovju v invalidskem vozičku sedi mlad fant. Ko se je s prijatelji vračal z morja, se je vanj zaletel speči voznik kamiona. V prometni nesreči je Bolgar Dimitar Savon izgubil obe nogi. Star je bil dvajset let. Več na www.delo.si.
Na Rakovi jelši korak bliže kanalizaciji, v Hrušici še ne
Do roka za oddajo ponudb so tako za javno naročilo za gradnjo komunalne infrastrukture na Rakovi jelši kot za komunalno infrastrukturo na območju Litijske ceste in Hrušice prispele po štiri ponudbe zainteresiranih gradbincev. A pri drugem javnem naročilu se je zapletlo, saj je eden od ponudnikov vložil zahtevek za revizijo. Več na www.delo.si.
Radovljiški župan ne pozablja na “svoje” plavalce
Občina Radovljica je objavila javni razpis za izdelavo projektne dokumentacije in nadzor nad rekonstrukcijo in novogradnjo Kopališča Radovljica. Gre za prvo potezo po lokalnih volitvah, ko je bil za župana znova izvoljen nekdanji predsednik Plavalnega kluba Radovljica in selektor slovenskih plavalnih reprezentanc Ciril Globočnik. Da je plavanje za radovljiškega župana še vedno glavna skrb, kažejo tudi drugi podatki. Več na www.dnevnik.si.
Občina Sodražica bi se ogrevala z lesno biomaso
V Sodražici so letos z evropskimi sredstvi energetsko obnovili stavbo OŠ dr. Ivan Prijatelj, ki jo obiskuje 205 osnovnošolcev in 125 otrok v vrtcu. Obnovili so fasado in strojne instalacije. V prihodnje pa bodo v tej občini našli še skupno rešitev za tamkajšnje javne zgradbe, ki jih želijo ogrevati z domačim energentom, lesno biomaso. Več na www.delo.si.
Zagorjani na zemljevidu pametnih mest
Zagorje je zahvaljujoč projektu Remining-Lovex kot prvo med zasavskimi občinami pristalo na zemljevidu evropskih pametnih mest, njihov dolgoročni cilj pa je razvoj v trajnostno družbo z višjimi standardi, kot jih predpisujejo nacionalni predpisi. Več na www.delo.si.
Študenti bi na Savi ustvarili velik stoječ val, na katerem bi bilo mogoče deskati
Ekipa desetih študentov gradbeništva, geodezije in strojništva je izdelala načrt za objekt, ki bi na Savi ustvaril velik stoječ val, na katerem bi bilo mogoče deskati. Po najboljšem scenariju bi lahko prvi navdušenci val zajahali že leta 2017. Več na www.dnevnik.si.
Delavcu se je podelal na glavo
Pri gradnji kanalizacije in čistilne naprave v bodočem Gospodarsko-tehnološkem centru (GTC) v Dobruški vasi so delavci podjetja Malkom podvrženi pritiskom tam živečih Romov. Vodstvo škocjanske občine je za pomoč zaprosilo urad za narodnosti in Amnesty International Slovenija (AIS), a neuspešno. Na občino je v zadnjem času prispelo precej prijav, saj se delavci srečujejo z neznosnimi delovnimi razmerami. Več na www.delo.si.
Marprom blizu najema celotnega žičniškega sistema na Pohorju
Kot kaže, bo mariborsko občinsko podjetje Marprom za zagotovitev letošnje smučarske sezone po propadu Športnega centra Pohorje prevzelo upravljanje s celotnim žičniškim sistemom na Pohorju. Stečajni upravitelj Drago Dubrovski je za STA povedal, da so se danes o tem bolj ali manj že dogovorili, čakajo le na zeleno luč občine. Več na www.delo.si.
Žičnice Marpromu, hoteli Termam Maribor
Če se postopek ne bo zataknil na sodišču ali kateri drugi instanci, bodo žičniške naprave na Mariborskem Pohorju in Arehu pravočasno nared za začetek zimske sezone. V najem jih bo namreč vzelo mestno avtobusno prevozno podjetje Marprom, ki je doslej edino kandidiralo za prevzem upravljanja Pohorske vzpenjače. Več na www.dnevnik.si.
Športnim objektom Maribor za prvo pomoč 110 tisočakov
Alarmantno finančno stanje občinskega zavoda Športni objekti Maribor (ŠOM) naj bi že kmalu popravila finančna injekcija mariborske mestne občine. Od te naj bi predvidoma naslednji teden dobili 110.000 evrov. Pomočnik direktorja ŠOM Aleš Antolinc je pred dnevi sicer ocenil, da bi zavod za normalno poslovanje do konca leta nujno potreboval 200.000 evrov, a kljub temu računa, da se bodo lahko izognili novim odklopom energentov in v roku izplačali oktobrske plače zaposlenim. Več na www.delo.si.
Našli rešilno formulo za zimsko sezono na Pohorju
Rešitev za smučarsko sezono, za kakršno se je vodstvo občine dogovorilo s stečajnim upraviteljem ŠC Pohorje, predvideva, da bo gondolo upravljal Marprom, druge žičnicami pa zasebni najemnik. Novi upravljavci naj bi prevzeli tudi pohorske delavce, ki jim stečajnik že deli odpovedi. Več na www.delo.si.
Športni park Ljudski vrt je vključno z osrednjim stadionom danes zjutraj spet dobil elektriko, ki so mu jo dan prej skupaj s plinom odklopili zaradi neplačanih računov upravljavcev. Da bi se takšnim zapletom v prihodnje izognili, bo treba urediti razmerja med glavnim upravljavcem, občinskim zavodom Športni objekti Maribor (ŠOM), in Zvezo mariborskih športnih društev (ZMŠD) Branik ter zakrpati finančno luknjo ŠOM. Več na www.delo.si.
Mariborska univerzitetna knjižnica lepša in energetsko varčna
Po treh mesecih obnovitvenih del Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) danes odpira prenovljene prostore. Novo podobo so dobili prostori za uporabnike v 3. nadstropju, kjer je tudi velika čitalnica, del knjižničnih depojev in upravnih prostorov, ob tem pa so še energetsko sanirali zgradbo. Med drugim so toplotno izolirali podstrešje, namestili toplotno črpalko ter zamenjali okna v pritličju in 4. nadstropju z energetsko varčnejšimi. Več na www.delo.si.
Župan Šentilja po volitvah že dvomi o svojih obljubah
Prebivalci Šentilja so po dvajsetih letih dobili novega župana. Poslej bo občino vodil Štefan Žvab, ki je volivce prepričal tudi z obljubo o gradnji širokopasovnega internetnega omrežja, in to v samo enem letu. Več na www.delo.si.
Ivarčko mora biti dostopno zastonj
Napoved najemnika o zaračunavanju dveh evrov v obliki konzumacije za vstop na območje Ivarčkega jezera je na Koroškem povzročila val ogorčenja. Ivarčko je obiskala okoljska inšpekcija in najemnika opozorila, da mora omogočiti prost dostop do vodne površine in zadrževanje na petmetrskem priobalnem pasu, tudi tam, kjer ni javne poti. Če bi želeli to pravico izkoristiti, pa bi se morali obiskovalci na več delih plaziti po strmi brežini. Več na www.delo.si.
Bo premoga za Teš 6 dovolj? V premogovniku trdijo, da ga bo
Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je pred časom zaprosila za dopolnitev okoljevarstvenega dovoljenja, da bi smela velenjskemu premogu dodajati drugo. To je sprožilo ugibanja, ali se z zagonom bloka 6 ne začenjajo uresničevati bojazni, da v Šaleški dolini za šestico ni dovolj premoga. V Tešu in v Premogovniku Velenje (PV) to odločno zanikajo. Več na www.delo.si.
Danes je po poročanju portala Žurnal24.si prenehal delovati Teš 6. Na Elesu so po poročanju omenjenega portala dejali, da so zaradi izpada bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, ki mu je sledilo še več neuspešnih zagonov, angažirali Gen energijo, s katero imajo za take primere sklenjeno pogodbo, ta pa je aktiviral svojo hčerinsko družbo TE Brestanica. Več na www.delo.si.
Celjani in Zasavci bi lahko tožili državo zaradi slabe kakovosti zraka
V obsežni študiji o kakovosti zraka v Sloveniji, predvsem v Zasavju in Celjski kotlini, so študenti pravne klinike za varstvo okolja pri ljubljanski pravni fakulteti ugotovili, da je država za prebivalce teh območij naredila premalo. Ker ne upošteva sodb evropskega sodišča in opominov evropske komisije, bi jo prebivalci lahko tožili. Več na www.delo.si.
Avtomobili realnost, Sončni park (še vedno) samo načrt
Pričakovano so udeleženci arhitekturnega maratona ugotavljali, da so mestne četrti prevzeli jekleni konjički. Do nekaterih blokov se skoraj ne da priti, redke zelenice so bolj namenjene psom kot otrokom. Popravni izpit bo kmalu, saj podrobni prostorski načrt za nove bloke v Dečkovem naselju že nastaja. Več na www.delo.si.
Rakušev mlin: Policiji prepovedan vstop na pogorišče
Mestni občini Celje (MOC) se mudi s pripravami na rušenje 6. oktobra zgorelega 111 let starega in spomeniško zaščitenega Rakuševega mlina. Bo potem še mogoče raziskati vzrok in najti krivce za požar, ki je uničil eno najlepših stavb industrijske arhitekturne dediščine v mestu? To se v odprtem pismu javnosti sprašuje tudi skupina celjskih umetnikov in kulturnikov v svobodnem poklicu Urbana gverila Celja, ki se sklicuje na izjave odgovornih z MOC, da je po strokovnem mnenju potrebno Rakušev mlin čimprej nadzorovano porušiti, saj da predstavlja potencialno nevarnost in se lahko poruši sam od sebe. Več na www.delo.si.
Dvorec Lanovž bodo zavarovali pred brezdomci
Zaradi požara v Rakuševem mlinu bo celjska občina pred vandali in brezdomci poskušala zaščititi tudi 600 let star dvorec Lanovž, ki stoji v Čopovi ulici, kakšen kilometer stran od središča mesta. Renesančni biser že od osamosvojitve Slovenije, ko so se iz njega izselili zadnji stanovalci, žalostno propada. Tako kot za Rakušev mlin občina tudi za dvorec Lanovž ni našla primernega kupca. Čeprav stoji na odlični lokaciji ob celjski obvoznici, bi bila naložba za morebitnega vlagatelja velik zalogaj. Tudi ta zgradba je namreč zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena, zato bi bilo pri obnovi treba upoštevati smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Več na www.dnevnik.si.
Na lokaciji izgradnje I. Osnovne šole je velik arheološki potencial
Mestna občina Celje (MOC), ki je ob sprejemu letošnjega rebalansa proračuna v načrte razvojnih programov umestila izgradnjo telovadnice pri I. Osnovni šoli Celje, je pridobila vsa soglasja za gradnjo. Pokrajinski muzej Celje je tako začel z arheološkimi izkopavanji, ki bodo predvidoma trajala 60 koledarskih dni. Več na www.delo.si.
Belokranjce lahko reši le nov daljnovod
Bela krajina sodi med regije z najvišjo stopnjo brezposelnosti v Sloveniji. Na območju urada za delo Črnomelj dosega 20 odstotkov, v Metliki pa 16 odstotkov. Izgubo več delovnih mest v črnomaljskem Danfossu in metliški Beti bo prometno slabo povezana regija brez vladnih ukrepov za izboljšanje stanja le stežka nadoknadila. Več na www.dnevnik.si.
Stoodstotna evropska sredstva za razvoj obmejnih območij s Hrvaško
Partnerski občini Podčetrtek in Šentjur, ki sta bili uspešni na petem javnem razpisu za prednostno usmeritev Razvoj obmejnih območij s Hrvaško v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007−2013, sta končali naložbo v rekonstrukcijo lokalne ceste Virštanj−Loka pri Žusmu. Več na www.delo.si.
Študenti so urejali območja ob mostarskem jezeru
Štiridnevno delo 40 študentov ljubljanske fakultete za gradbeništvo bi lahko na Mostu na Soči in okolici v bližnji prihodnosti s pridom uporabili za ureditev kraja in območja ob jezeru. Pričakovano bodo imele po sili razmer prednost prej klopi kakor trg. Več na www.delo.si.
Mesta brez pesticidov za bolj zdrave prebivalce
Prebivalci vasi Mals na Južnem Tirolskem so septembra na referendumu s prepričljivo večino izglasovali prepoved uporabe pesticidov na vseh površinah. Referendum, kakršnega v Evropi še ni bilo, pomeni premik k odločnejšemu uveljavljanju pravice do zdravega življenjskega okolja. Več na www.delo.si.