Nemiri v mestu Ferguson v ameriški zvezni državi Missouri, ki jih je pred nekaj meseci sprožila smrt Michaela Browna (ubil ga je policist Darren Carter) kažejo, da so mesta pogosto bombe, ki jih lahko vsak trenutek raznese. Lahko je gledati čez lužo in obsojati, toda tudi v Evropi smo imeli v zadnjem desetletju nemire v tako različnih mestih, kot so Stockholm, London in Pariz. Protesti pri nas sicer ne nosijo zgodovinskega bremena suženjstva in zakonov Jima Crowa, a imajo kljub temu priokus kolonializma in rasizma.
Po štirih nemirnih nočeh je mesto peto noč zajel mir, za kar je zaslužen prometni policist Ron Johnson, ki je pokazal, da so nemiri še bolj kot od množice same odvisni od vedenja policije. Johnson se je pomešal med ljudi in policistom naročil, naj snamejo čelade in zaščitno opremo. Mnogi (nacionalni radio in tisk) so poročali, da je bilo to noč dogajanje v mestu podobno praznovanju. Neverjetno je, kako hitro se stvari lahko spremenijo, če se vzpostavijo pravi družbeni odnosi.
Šesto noč pa so protesti ponovno ušli izpod nadzora. Posredovati je morala narodna grada in uvedena je bila policijska ura. Mesto so popolnoma zaprli. Policisti so nosili polno zaščitno opremo in uporabljali sredstva za obvladovanje protestov – zaradi terorističnih napadov 11. septembra 2001 pa tudi zaradi presežka vojaške opreme iz Iraka in Afganistana, vendar za uporabo ne enega ne drugega niso bili usposobljeni. Streljali so na nedolžne opazovalce in lokalne prebivalce. Sledila je druga smrtna žrtev.
Bolj kot izpiljeni govor Obame, ki sicer zna z besedami, je strasti umirila predaja poveljstva Ronu Johnsonu, temnopoltemu vodji prometne policije. Še enkrat več se je pokazalo, da štejejo dejanja, ne besede. Pa tudi, da pretirane reakcije policije ogenj podpihujejo, namesto da bi ga ustavile. Če nosiš zaščitno masko, se ne moreš pogovarjati z ljudmi. Policisti so tako delovali kot iz Hollywooda pobegli statisti.
St. Louis in Pruitt Igoe
Študentje urbane regeneracije vedo, da je Ferguson predmestje St. Louisa, kjer je nekoč stala neslavna stanovanjska soseska Pruitt Igoe, ki jo je načrtoval ameriški arhitekt Minoru Yamasaki (avtor newyorških dvojčkov) in ki so jo sredi sedemdesetih podrli, ker zaradi segregacije v njej ni bilo mogoče več živeti. To je bil simbolični konec modernizma in ere visokih stanovanjskih blokov (čeprav so občine v zahodni in vzhodni Evropi gradnjo nadaljevale še eno desetletje).
Čeprav so zgradbe odstranili, pa se žal niso uspeli spopasti z družbenimi in gospodarskimi problemi metropolitanskega območja St Louisa, ki se kažejo v revščini in segregaciji črnske skupnosti. Ferguson je tako eden najbolj kritičnih dokazov, da se je etnična segregacija v zadnjih desetletjih nadaljevala. V enem desetletju se je etnična struktura iz večinsko belega prebivalstva spremenila v 70-% temnopolto.
Problemsko drevo
Problemsko drevo nam pomaga razlikovati med simptomi in vzroki: je nezaposlenost mladih simptom ali vzrok?
Tukaj je nekaj simptomov:
– Policija je uporabljala prometne kazni, da bi povečala občinski proračun, s katerim ni več uspela financirati storitev. Večino kazni (po nekaterih navedbah 90 %) so dobili pripadniki temnopolte skupnosti.
– Veliko temnopoltih mladih so ustavljali in preiskovali na ulicah, mnoge so ustavili večkrat, kar je privedlo do nezadovoljstva in zlorab.
– Nezaposlenost mladih je med temnopoltimi zelo visoka (po poročanjih je nezaposlenih okrog 45 % moških, starih 18–25 let), kar pomeni, da veliko mladih cele dneve postopa po ulicah.
– Velik osip s srednjih šol in nizka izobrazba.
In nekaj vzrokov:
– Šibka ekonomija in visoka nezaposlenost (malo zaposlitev).
– Demografske spremembe: v Fergusonu je 70 % prebivalstva temnopoltega. Mesto je močno segregirano, k čemur je pripomogel (glej spodaj).
– Beg belega prebivalstva in predpisi, ki so temnopoltim Američanom onemogočali, da bi kupovali nepremičnine (kar bi bilo protizakonito v večini evropskih držav).
– Rasna diskriminacija pri zaposlovanju; statistični podatki sicer niso dostopni, toda nezaposlenost mladih je že zadosten dokaz.
Samo 5 % policistov je temnopoltih in edini policist na vodilnem položaju je prometnik, zaposlen na drugem delovnem mestu. Za primerjavo: Baltimorska policija ima v svojih vrstah veliko pripadnikov manjšin in vsak, ki se spomni kultne policijske serije Skrivna naveza, ve, da je policaj policaj. Bolj integrirana policijska zasedba bi bila koristna, toda to bi se problema samo površinsko dotaknilo.
V ZDA je veliko Fergusonov, ki bodo vsak trenutek eksplodirali. Zaenkrat so nemiri omejeni samo še na eno lokacijo. Leta 1968 pa so se nemiri v vsa večja mesta razširili kot gozdni požar. Obama mora odgovoriti na dve vprašanji: kako se odzvati na umor, ki ga je zakrivil policist, in kako dati priložnost desetini prebivalstva, ki ima vso pravico, da šesto leto predsedovanja od njega zahteva odgovore.
