Ustavno sodišče je odločilo, da je širitev območij stavbnih zemljišč do 5000 kvadratnih metrov zgolj s sklepom občinskega sveta neustavna. Sodišče je presodilo, da sta s spornim 29. členom novele Zakona o prostorskem načrtovanju kršeni Aarhuška konvencija in ustava, saj ne vključuje javnosti, zato je izvajanje člena prepovedalo. S tem je ugodilo pobudi za presojo ustavnosti, ki jo je februarja 2013 skupaj vložilo osem nevladnih organizacij s področij urejanja prostora in varstva okolja. Gre za pomembno pravno zmago Mreže za prostor, ki združuje nevladne organizacije na področju urejanja prostora, in mreže okoljskih nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo.
Sporni člen je uzakonil splošen odmik od uveljavljenega sistema načrtovanja posegov v prostor, saj je dopustil širitev območja stavbnih zemljišč v občini do 5000 m2 zgolj s sprejemom sklepa občinskega sveta o dopustni manjši širitvi območja stavbnih zemljišč. V postopku sprejema je bilo izključeno sodelovanje strokovne in splošne javnosti, izključeno je bilo sodelovanje nosilcev urejanja prostora in s tem usklajevanje različnih interesov v prostoru. Nevladne organizacije so menile, da je to v nasprotju s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuško konvencijo). Ustavno sodišče je temu pritrdilo.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je v svojem poročilu o uporabi spornega člena za obdobje od julija 2012 do februarja 2013 ugotovilo, da ga je v kratkem obdobju pol leta uporabilo 38 občin, podanih je bilo 93 predlogov za zazidalna zemljišča v skupni izmeri 250.935,20 m2. Največ novih zazidalnih površin so s tem členom pridobili v občini Grosuplje (31.512 m2), sledili sta občini Mozirje (24.581 m2) in Ljubno (17.878 m2). Prepoved posegov v prostor, ki predstavljajo nedopusten odmik tako od pravil prostorskega načrtovanja kot tudi varstva okolja, je tako pomemben dosežek nevladnih organizacij zaradi preprečitve velike dolgoročne škode za prostor in okolje, pa tudi zaradi preprečitve težav zaradi neusklajenosti interesov, povzročanja krivic in sodnih sporov, do katerih bi lahko prišlo ob obsežni uporabi spornega člena.
Pomembno je, da se je Ustavno sodišče izreklo tudi o pravnem interesu vlagateljev pobude, ki so nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in nevladne organizacije s področja urejanja prostora. Sodišče je ugotovilo, da je namen njihovega delovanja varstvo interesov okolja in skladnega prostorskega razvoja, v okvirih katerega si prizadevajo tudi za sodelovanje javnosti v postopkih, v katerih se sprejemajo odločitve o prostorskem razvoju, ter imajo tudi interes sodelovati v takih postopkih. Izpodbijani 29. člen ureja določanje namenske rabe prostora, ki pomeni temelj za načrtovanje prostorskega razvoja, zato pobudniki izkazujejo pravni interes, v kolikor postopek prostorskega načrtovanje ne ureja sodelovanja javnosti.
Pobudo je pripravil Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC v sodelovanju z Zavodom METRO SR, zavod za prostor Savinjske regije, na Ustavno sodišče pa so jo skupaj vložile nevladne organizacije Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, Inštitut za politike prostora – IPoP, METRO SR, zavod za prostor Savinjske regije, Mariborska kolesarska mreža in Zavod Tovarna.
Vir fotografije: Ustavno sodišče RS. Foto: Daniel Novakovič
Povzetek osnovnih dejstev o pobudi za presojo ustavnosti:
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-43/13-19 z dne 9.10.2014 ugodilo pobudi za presojo ustavnosti, ki jo je osem nevladnih organizacij s področja varstva okolja in urejanja prostora vložilo februarja 2013 zoper 29. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt-B (Uradni list RS št. 57/12 in 109/12). Po tem, ko je Ustavno sodišče že 11.4.2013 izdalo odločbo o začasnem zadržanju izvajanju navedenega čelna, je s končno določbo ugotovilo, da je navedeni 29. člen v neskladju z Ustavo.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti je bila pripravljena v okviru Mreže za prostor, ki s strokovno podporo in informiranjem krepi vlogo nevladnih organizacij ter lokalnih pobud za trajnostno in vključujoče urejanje prostora. Podprle so jo organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja, ki delujejo v okviru mreže Plan B za Slovenijo: Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj ter Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo.
Odločba Ustavnega sodišča RS:
http://odlocitve.us-rs.si/
Povezava na pobudo za presojo ustavnosti:
https://ipop.si/wp/wp-content/uploads/2013/02/Pobuda-US-29.-clen-koncna-verzija.pdf
Povezave na predhodne objave:
https://ipop.si/wp/2013/02/22/moznost-siritve-stavbnih-zemljisc-na-ustavnem-sodiscu/
Končno in upamo lahko samo to, da je končano obdobje najbolj netransparentnega načrtovanja in poseganja v prostor zgolj zaradi ozkih parcialnih in kapitalskih interesov. Velikokrat na škodo okolja in prizadetih ljudi. Torej Aarhuška konvencija le ne bo ostala samo mrtva črka na papirju, kot so jo znali poimenovati nekateri na pristojnih ministrstvih.