Železnice letos še ne bodo sanirane

Iz proračuna dodatna dva milijona za odpravo posledic žleda

Vlada je danes sklenila iz proračunske rezerve nameniti dodatna dva milijona evrov za odpravo posledic žleda, ki je februarja prizadel velik del države. En milijon evrov bo namenjen sanaciji plazov, gozdnih in lokalnih cest ter bivalnih objektov, en milijon pa za sanacijo državnih cest. Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je vlada sprejela drugi delni program odprave posledic poplav, visokega snega in žleda med 30. januarjem in 27. februarjem 2014 v skupni višini dva milijona evrov. Več na www.delo.si.

Na Železnicah se bojijo, da so potnike izgubili

Zaradi žledu poškodovana železniška vozna mreža med Primorsko in Ljubljano ni povzročila škode v tovornem prometu. Tudi za potnike, ki bi potovali z vlaki, so slovenske železnice uredile prevoz z avtobusi in to po voznem redu za vlake. A vlak je vlak, avtobus pa avtobus, in na Slovenskih železnicah se bojijo, da bodo kljub trudu dolgoročno ostali brez dela potnikov, ki so se doslej prevažali z vlaki. Kako bi progo sanirali v tujini? Zaprli bi progo za dva meseca in v tem času progo sanirali. Več na www.delo.si.

Iz Kopra v Ljubljano en potniški vlak na dan

Med Koprom in Ljubljano je spet vzpostavljen železniški potniški promet. Resda pelje v vsako smer − zjutraj iz Kopra in popoldne nazaj − samo ena klasična garnitura z 222 sedeži in z dieselsko vleko, a vendarle je to udobneje od nadomestnih avtobusov. Redni potniški promet je na notranjskih in primorskih železniških progah prekinjen že vse od letošnjega zimskega žleda. Do obale so se »prebili« le agencijski in nekateri posebni vlaki, na primer avtovlaki iz Nizozemske. Več na www.delo.si.

Od Kopra do Maribora malo z vlakom, malo z avtobusom

Zaradi popolne obnove železniške proge med postajama Pragersko in Slovenska Bistrica, ki so se je Slovenske železnice lotile konec septembra, je na odseku med postajama Zidani Most in Maribor potniški železniški promet spremenjen. Do trinajstega decembra, ko naj bi rekonstrukcijo proge predvidoma končali, bodo zaradi zmanjšane prepustnosti dvotirne proge med postajami vozili nadomestni vlaki in avtobusi. Na Slovenskih železnicah zagotavljajo, da pri nadomestnih prevozih avtobusov zaradi nepredvidljivih okoliščin na cesti občasno prihaja do manjših, največ petnajstminutnih zamud. Več na www.dnevnik.si.

Luknje na državnih cestah vse globlje

Na državnih cestah bodo tudi ta mesec izvajali zgolj najnujnejša vzdrževalna dela. Ker niso odpravili niti posledic žledoloma, na Direkciji RS za ceste opozarjajo, da bodo imeli ob obilnejših padavinah, predvsem snežnih, na nekaterih cestah težave z zagotavljanjem prevoznosti. Več na www.dnevnik.si.

Račun za rušenje 25 milijonov evrov

Na Darsu pripravljajo projekte za rušitev in preureditev cestninskih postaj Pesnica, Tepanje, Kompolje, Videž, Nanos in Dob. Vrednost celotnega projekta rušenja cestninskih postaj je okoli 25 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.

Črni najemniški trg presenetil raziskovalce

Čeprav je splet preplavljen z oglasi najemniških stanovanj, popis iz leta 2011 kaže, da je zasebnih najemniških stanovanj v Sloveniji uradno manj kot dva odstotka. Gre za belo liso, ki so se jo na Urbanističnem inštitutu RS odločili temu primerno raziskati – s prikritim raziskovanjem. Več na www.dnevnik.si.

Upravniki lahko mirno ribarijo v kalnem

Nadzora nad tem, ali upravnik dobaviteljem nakazuje sredstva, ki jih zbere od etažnih lastnikov, ni. Prav tako slednji ne morejo vedeti, ali se stanje sredstev v rezervnem skladu ujema z dejanskim stanjem na računu. Več na www.dnevnik.si.

Slovenski turizem je še daleč od treh milijard evrov

Turistični delavci so naveličani zavajajoče statistike, ki kaže, da gre slovenskemu turizmu dobro. Naš turizem v primerjavi z drugimi zadnja leta nazaduje. Najbolj očitno se je to poznalo leta 2012, ko je država prepolovila denar za turistično promocijo, naslednje leto pa je oblast nacionalno turistično organizacijo »utopila« v Spiritu. Več na www.delo.si.

Kolesarske povezave le na zemljevidih

Med trinajstimi živimi projekti, ki jih cestna direkcija vodi z evropskimi sredstvi, so tudi kolesarske povezave. V novi evropski finančni perspektivi 2014–2020 pa (zaenkrat) ni predvideno evropsko sofinanciranje kolesarskih povezav. Državno kolesarsko omrežje je zasnovano že kakšno desetletje, pravih daljinskih povezav pa je v državi le za vzorec. V finančni perspektivi 2007–2013 je bilo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) sofinanciranih šest projektov, za katere je bilo dodeljenih skupaj 15,6 milijona evrov evropskih sredstev. Do konca avgusta 2014 je realizacija pri kolesarskih povezavah znašala 6,4 milijona evrov evropskih sredstev. Več na www.delo.si.

 

Kaj z območji, ki ne privabljajo turistov

Skupina študentk arhitekture, imenovanih Vezalke, se je angažirano lotila svojega poslanstva. Jutri in pojutrišnjem bodo na dogodku 48 ur za arhitekturni potencial predstavile svoje delo in prostorsko problematiko mesta. Več na www.dnevnik.si.

Hotel, kjer si gost sobo opremi kar sam

Ali po desetletju razcveta turistične industrije, ki je imela širok vpliv na ozemlje in gospodarstva držav po vsem svetu, še obstajajo »manjši«, nevsiljivi načini za promocijo turizma, se je v sklopu letošnjega Bienala industrijskega oblikovanja spraševala ena izmed skupin oblikovalcev, arhitektov in strokovnjakov, ki so pod mentorstvom arhitektov Tine Gregorič in Aljoše Dekleve svojo ustvarjalnost usmerili k definiciji in uresničitvi nanoturizma. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljana med najcenejšimi evropskimi mesti – “turistična košarica” je pol cenejša kot v Barceloni

Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je s partnerskimi avtomobilskimi klubi v okviru konzorcija EuroTest izvedla raziskavo, s kakšnimi cenami izdelkov in storitev se soočijo turisti ob obisku priljubljenih evropskih prestolnic in drugih velikih mest. S tem so želeli turiste opozoriti tudi na nepredvidene stroške dopustovanja, ki jim v dragih velemestih lahko uidejo izpod kontrole. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljanski Trg republike: velika ambicija, ki je dišala po osamosvojitvi

V preteklih desetletjih, čeprav je bilo tu parkirišče, na njem zgodilo kar nekaj pomembnih dogodkov, tudi slovesna proslava ob slovenski samostojnosti 26. junija 1991. Več na www.delo.si.

 

Ravnikarjeva največja arhitekturna stvaritev

Trg sredi kompleksa, ki so ga postopno gradili več kot dvajset let, bo prvič dobil smisel, kakršnega mu je v izhodišču namenil v Ljubljani malce zapostavljeni arhitekt Edvard Ravnikar. Kot so napovedali na Mestni občini Ljubljana, ki je podjetju KPL Rast za prenovo odštela 3,3 milijona evrov (1,2 milijona evrov so dobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj), bo Trg republike brez parkiranih vozil postal osrednji državni in mestni trg, na katerem bodo potekali protokolarni dogodki. Več na www.dnevnik.si.

Prenova Slovenske: Potrpeti bodo morali pešci

V začetku tega tedna je Mestna občina Ljubljana začela prenavljati del Slovenske ceste med Gosposvetsko in Šubičevo ulico, ki ga je septembra lani zaprla za ves motorni promet, razen za mestne avtobuse, taksije z nalepko mestne občine, vozila pošte in stanovalce bloka ob Slovenski cesti. Več na www.dnevnik.si.

Preurejanja Zaloške ceste še ni pričakovati

Zaloške ceste na odseku med vzhodno avtocesto in Zadobrovško, kot kaže, letos še ne bodo začeli razkopavati, saj gradbeni dovoljenji v dveh sklopih, za kateri sta zaprosila MOL in Dars, nista niti izdani, kaj šele da bi bili dokončni ali pravnomočni. Več na www.delo.si.

(Pre)poceni ponudba za prenovo stolpičev v Polju?

Za sanacijo fasad šestih stolpičev v soseski Polje I so se na ponovljeni razpis mestnega stanovanjskega sklada javila tri podjetja. Po pogajanjih je najnižjo ceno ponudilo podjetje Promobile. Delo je pripravljeno opraviti za 290 tisočakov brez davka. Več na www.delo.si.

Podrecca: Zaradi takšnih stvari nihče noče investirati v Sloveniji

Gradbena dela v Vili Urbana se nadaljujejo, gradbena inšpektorica pa je ustavila nadzor, čeprav postopek izdaje novega gradbenega dovoljenja še teče. Govorili smo z arhitektom objekta Borisom Podrecco, ki ga nihče od investitorjev ni obvestil, da nameravajo poseči v zunanjo podobo tega luksuznega objekta. Več na www.delo.si.

Po Poljanskem nasipu kmalu 26-tonski tovornjaki?

V Vili Urbana so se delavci ta teden lotili gradbenih del za ureditev mezanina. Za to niso pridobili posebnega gradbenega dovoljenja, čeprav dokumenti in pogodbe kažejo, da bi ga morali. Inšpektorji nepravilnosti (doslej) niso ugotovili, stanovalci pa že opažajo razpoke. Več na www.delo.si.

Razpadajoči asfalt ob železniški postaji sramota za SŽ

Slovenske železnice, ki imajo v lasti vsa zemljišča okoli ljubljanske železniške in avtobusne postaje, so podjetje, ki bi lahko kandidiralo za naslov najslabšega vzdrževalca svoje okolice v mestu. Pločniki vzdolž Trga OF so tako dotrajani, da se marsikje namesto asfalta vidi makadam ali pa iz njega rasteta celo trava in plevel. Več na www.delo.si.

Promet v Ljubljani: veliko sprememb, a še brez želenih rezultatov

Na področju urejanja prometa je bilo v glavnem mestu v preteklih letih veliko sprememb – od širjenja območij za pešce in plačljivih parkirnih mest, uvajanja enosmernih ulic, večjega nadzora, do lanske zapore osrednjega dela Slovenske ceste in uvedbe rumenih pasov na Celovški in Dunajski. A želenega preboja, ko bi lahko začeli govoriti o precejšnjem zmanjševanju števila osebnih avtomobilov in povečevanju uporabe javnega prevoza, še ni. Več na www.delo.si.

Če cone 30 ne dojamete, tudi grbina ne pomaga

Med ukrepi za umirjanje prometa so v Mestni občini Ljubljana v zadnjih petih letih uvedli kar 42 novih območij, kjer je najvišja dovoljena hitrost 30 kilometrov na uro. Tako imenovanih con 30 je v glavnem mestu zdaj skupno 123, v kratkem pa nameravajo urediti še dve – v Celjski in Prekmurski ulici. Prebivalci tovrstne omejitve sprejemajo z mešanimi občutki: če je cona 30 speljana mimo domačega praga, so ponavadi zadovoljni, a že ko zavijejo v sosednjo ulico, jim gre taista omejitev pošteno na živce. Več na www.dnevnik.si.

O Papir servisu Arso odloča že pol leta

Papir servis je vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja za ureditev sortirnice nenevarnih odpadkov, preureditev objektov in gradnjo nadstreškov v Vevčah na agenciji za okolje (Arso) oddal 24. marca letos, ta pa v več kot pol leta še ni sprejela končne odločitve. Več na www.delo.si.

Z eno nogo naprej, z drugo nazaj

Investicije v osnovna sredstva so se po gospodarski krizi zmanjšale in so približno na ravni v letih 2003 in 2004. Podatkov o vlaganjih v raziskave in razvoj samo za glavno mesto sicer ni, iz podatkov za osrednjeslovensko statistično regijo pa lahko sklepamo, da ta naraščajo. Več na www.delo.si.

Obelisk na Gospodarskem razstavišču »polepšali« z oglasi

Kaos na področju zunanjega oglaševanja se nadaljuje, k temu pa prispevajo tudi občina in varuhi kulturne dediščine. Na Gospodarskem razstavišču so v začetku tedna postavili velik digitalni zaslon za oglaševanje. Zanj so pridobili soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj stoji na javnem spomeniku, prav tako postavitvi ni nasprotovala občina, čeprav so kršena določila občinskega prostorskega načrta (OPN MOL). Več na www.delo.si.

 

Za plakatni nered s slabim zgledom kriva tudi MOL

V mestu je ena najhitreje rastočih dejavnosti zunanje oglaševanje na velikih panojih. Pri tem pa vlada kaos, saj jih podjetja postavljajo ali obešajo vsepovsod in s tem kršijo številna veljavna pravila, da ne govorimo o tem, da se ne ozirajo niti na prometno varnost. Več na www.delo.si.

 

Tri mesece in pol bo dišalo po pečenem kostanju

Tudi v glavnem mestu bo jutri spet zadišalo po slastnem kostanju. Na javno zbiranje ponudb za oddajo javne površine za peko in prodajo kostanja na dvanajstih ljubljanskih lokacijah je do prejšnjega torka, ko se je iztekel rok, prispelo petnajst ponudb. Sezona peke bo trajala do konca januarja. Več na www.delo.si.

Cene padajo, a stanovanja še naprej težko dostopna

Gospodarska kriza in zlom gradbeništva sta vplivala na stanje na trgu stanovanj v glavnem mestu, kjer gredo številke od leta 2008 navzdol, tako pri novogradnjah kot pri cenah. Izjema je mestni stanovanjski sklad, ki je med letoma 2009 in 2011 zagotovil največje število novih stanovanj doslej. Toda zaradi povečanega povpraševanja po neprofitnih stanovanjih jim uspe rešiti vse manj vlog upravičencev. Več na www.delo.si.

Oskrbovana stanovanja so draga in nedosegljiva

Starejši se trenutno najbolj spopadajo s finančnimi težavami, saj vedno težje plačujejo vzdrževalne in sprotne stroške za hišo ali stanovanje. Zato iščejo druge rešitve in oblike bivanja. Pogosto sami ali njihovi svojci ne zmorejo plačevati doma za ostarele. Več na www.delo.si.

V središču mesta je po desetletjih spet stal tramvaj

Ulice, ki povezujejo Tromostovje in Tivolski grad, so danes zaživele v duhu prve polovice prejšnjega stoletja. Zaživela je namreč nekoč priljubljena ljubljanska promenada. »Sprehodite se po njej; pričakujejo vas ulični umetniki, predstave, koncerti, otroški kotiček, kulinarične stojnice in originalni ljubljanski tramvaj s kuharskimi mojstri.« Več na www.delo.si.

 

Participacija, ne potrošnja

Danes se na Vegovi 8 odpira prostor soustvarjanja in druženja, kjer si boste kavico postregli sami, lahko se boste zabavali in razvijali v dobri družbi, plačali pa za čas, ki ga boste tam preživeli. Po vstopu v lično oblikovan prostor, ki bo odslej domovanje ljubljanske podružnice ruske pogruntavščine Ziferblat, nas je pozdravila kopica budilk. Ziferblat namreč pomeni številčnico, označuje pa koncept odprtega, soustvarjajočega prostora, kjer plačaš čas, ki ga v njem preživiš, s čimer prispevaš k ohranitvi skupnega prostora. Več na www.dnevnik.si.

 

David Lotrič: »Prestolnica je fotogenična samo v centru«

David Lotrič je 29-letni fotograf, svobodnjak, ki končuje študij geografije in sociologije. Njegova prva samostojna razstava fotografij o evropskih projektih, Kaj je bilo narejeno z evropskim denarjem?, je na Kongresnem trgu na ogled do 23. oktobra. Več na www.delo.si.

Soseska Brdo je dobila 153 lastnikov stanovanj

Na prvem izboru kupcev stanovanj v soseski Brdo je dobilo lastnike 153 od 342 enot, kolikor jih je Stanovanjski sklad RS (SSRS) ponudil julija. Po površini so prodali okoli polovico ponudbe, po številu enot pa manj, saj je bilo ogromno zanimanja za velika stanovanja, enosobnih in garsonjer pa so med kupce razdelili le peščico. Izbor kupcev – za praktično vsa oddana stanovanja se je javilo po več potencialnih kupcev – je potekal včeraj pred komisijo sklada in notarjem, spremljalo pa ga je tudi pet naključno izbranih zainteresiranih kupcev. Več na www.delo.si.

V prvo prodana slaba polovica Zelenega gaja

153 stanovanj v novi ljubljanski soseski Zeleni gaj je dobilo svoje nove lastnike, ki bodo stanovanja lahko prevzeli predvidoma novembra. Preostanek stanovanj v soseski bo naprodaj že konec prihodnjega tedna. Več na www.dnevnik.si.

Slovo od greznic se neprestano odmika

Že tretjič spremenjeni terminski načrt je gradnjo prve faze kanalizacije na Rakovi jelši prestavil v prihodnje leto, kljub temu pa so na Mestni občini Ljubljana ta teden objavili že javno naročilo za drugo fazo – obnovo vodovoda ob sočasni gradnji komunalne infrastrukture na stranskih ulicah. Več na www.dnevnik.si.

V Kopitarjevem centru tudi muzej Jerneja Kopitarja

Po uspešno izvedenem urbanistično-arhitekturnem natečaju ter več dodatnih študijah in raziskavah v Vodicah nadaljujejo projekt urejanja središča kraja z iskanjem zainteresiranih zasebnih partnerjev. Ti lahko svoje vloge za sodelovanje v dobrih 12 milijonov evrov vrednem projektu Občinsko središče v Vodicah, ki zajema več kot 66.000 kvadratnih metrov veliko območje, oddajo do 15. decembra letos. Več na www.dnevnik.si.

 

Gibalni park zdravja v Kranju

V okviru triletnega projekta PANGeA so v Kranju opravili meritve pri 150 ljudeh, starih od 60 do 80 let. Ugotovili so, da Kranjčani v primerjavi z Ljubljančani in Koprčani pozitivno odstopajo pri koncentraciji sladkorja v krvi in pri indeksu splošnega fitnesa (predvsem na račun moči nog), negativno pa pri abdominalni debelosti (obseg pasu), visokem krvnem tlaku, ravnotežju in vzdržljivosti. Več na www.delo.si.

 

Olajšanje za starostnike

Potem ko je Franc Čebulj že nastopil šesti županski mandat, ni več nobenega dvoma o nadaljevanju gradnje, ki sodi med največje projekte občine Cerklje in bo končana prihodnje leto. V slikovitem okolju pod hribi v bližini Cerkelj namreč nastaja dom upokojencev, ki bo zanimiv tako za občane domače in sosednjih občin kot tudi za upokojence iz Kranja in Ljubljane. Več na www.dnevnik.si.

Hotel Kanin propada hitreje, kot mu pada cena

Neuspešni julijski dražbi premoženja propadle bovške družbe ATC Kanin je sledila še neuspešna dražba hotela Kanin propadle družbe Hit Bovec. Stečajni upraviteljici še letos napovedujeta novi dražbi, očitno pa so potencialni kupci pripravljeni plačati bistveno manj od izklicnih cen. Lani jeseni zaprti hotel Kanin pred očmi Bovčanov boleče propada. Več na www.delo.si.

Čoklovo smučišče v treh letih postalo fatamorgana

Še avgusta je podjetnik Boštjan Čokl napovedoval prvo vijuganje na bodočem smučišču nad Bohinjem še letos, zdaj pa je jasno povedal: »Leto 2014 je po tej plati izgubljeno. Po pridobljenem gradbenem dovoljenju se je ustavilo pri denarju, kjer bi bila pomoč države ključna. Ne samo za zagon naložbe, tudi za druge vlagatelje. Tuji partner Leitner sicer ostaja zvest smučišču 2864 in bo sodeloval, a očitno smo preveč pričakovali od države. Preprosto se ne morejo odločiti, kaj je s projektom, ki so ga podprli številni politiki in javnost,« trdi Čokl. Več na www.dnevnik.si.

Okostje bo še dve leti kazilo vhod v mesto

Gradnja nove radovljiške knjižnice na bodočem Vurnikovem trgu že vsaj štiri leta razburja javnost. Občina se je za gradnjo odločila v sodelovanju z zdaj že propadlim škofjeloškim Tehnikom in njegovo hčerinsko družbo Perina, knjižnica naj bi bila del stanovanjskega in poslovnega kompleksa Kare H na bodočem Vurnikovem trgu. Že pogodba s Tehnikom, ki jo je prejšnji župan Janko S. Stušek podpisal le nekaj dni pred lokalnimi volitvami leta 2010, je bila sporna in po mnenju neodvisne revizije na mestih celo nezakonita. Več na www.dnevnik.si.

»Kamp, žičnice in kopališče so nujni.«

Janez Hrovat bo Kranjsko Goro vodil prihodnji štiriletni mandat, pri tem pa lahko računa tudi na podporo osmih svetnikov njegove Alpske liste v občinskem svetu, ki ima 16 mest. Napoveduje pomoč žičničarjem, turistični razvoj celotne doline, ureditev kopališča Jasna ter naskok na drugi županski mandat. »Žičnice Vitranc dve ne upam napovedati, saj gre za velik projekt s številnimi podvprašanji,« pravi Janez Hrovat, 49-letnik, ki je v politiko vstopil kot podjetnik in gostinec, ki delo daje 17 delavcem. Več na www.delo.si.

Zaradi zaprte tržnice ob evropski denar?

Obnova območja Stare Save vključno z novo Jeseniško tržnico je stala dobre štiri milijone evrov. Eno od opuščenih hal so preuredili v tržnico (samo ta del je stal dva milijona), v okviru projekta, ki ga je izdatno financirala Evropska unija, so uredili še eno ulico, dva trga, most z dvigalom in muzej na prostem. 2,6 milijona evrov je bilo evropskega denarja. Nedavni pregled nadzornega odbora občine Jesenice pa je pokazal, da so bile obljube občine Jesenice, ko so se prijavljali na razpis za evropska sredstva, pretirane in lahko se zgodi, da bo treba ta denar vrniti. Več na www.dnevnik.si.

Končno v gradnjo tekaškega dela

Zavod za šport Planica, ki ga vodi Jelko Gros, bo že danes podpisal dobrih 12 milijonov evrov vredno pogodbo za gradnjo tekaškega dela Nordijskega centra Planica s podjetjem Kolektor Koling. Gradnja se bo začela konec tega ali v začetku prihodnjega tedna in mora biti končana do konca prihodnjega poletja. Pod vprašajem so namreč evropski milijoni, ki jih je treba porabiti do konca leta 2015. Evropskega denarja naj bi bilo 33,7 milijona evrov, do zdaj so prejeli že 19 milijonov, veliko večino seveda za skakalni del centra. Več na www.dnevnik.si.

Gradbinci bi morali paziti bazne postaje

Litijski policisti še niso odkrili storilcev, ki so v Ponovičah poškodovali betonski temelj, na katerega bi namestili antenski stolp za signal GSM-R ob železniški progi Litija–Zidani Most. Janez Forte je za Delo zatrdil, da njihova civilna iniciativa s tem kaznivim dejanjem nima ničesar. Policisti so z njim opravili »informativni pogovor«. Več na www.delo.si.

Šola v Vrhpolju bo postala srce kraja

Gradbena dela na podružnični šoli Vrhpolje, katere novi temeljni kamen so po 110 letih znova postavili konec letošnjega maja, so v pretežni meri končana. V notranjosti sodobnega objekta si tako že podajajo roke obrtniki, v zunanji obod pa so že vgradili čistilno napravo, rezervoar za deževnico in vse potrebne komunikacijske jaške. Kmalu naj bi začeli tudi z urejanjem okolice in dostopnih poti in po nekaj mesecih znova odprli tudi cesto Vrhpolje–Moravče, ki je bila v času gradnje zaprta za ves promet. Več na www.dnevnik.si.

Trbovljam zmanjkalo za evropske projekte, sosedje se kitijo z milijoni

Zasavje je v finančni perspektivi 2007-2014 pridobilo skoraj 54 milijonov evrov evropskega denarja; največ, 19,5 milijona, Zagorje. Zagorski in hrastniški občini je samo z zadnjega, osmega razpisa Evropskega sklada za regionalni razvoj uspelo pridobiti 3,2 milijona evrov; od tega Zagorjani 2,8 milijona in Hrastničani 380.000 evrov. Trboveljčanom je denarja za sofinanciranje projektov zmanjkalo. Več na www.delo.si.

Obnovili največjo stavbo ribniške osnovne šole

Ribniško OŠ dr. Franceta Prešerna, ki ima podružnični šoli v Dolenji vasi in Sušju, letos obiskuje 751 učencev. Največ, kar 650 učencev, obiskuje pouk v Ribnici, v stavbah A, B in C. Največja je stavba C, kjer ima pouk 330 učencev. Zgrajena je bila leta 1969, vendar je bila šele po 46 letih obstoja prenovljena. »Obnova je zaradi vremena nekoliko kasnila, vendar bomo sedaj imeli manjšo porabo energije in tudi stroške,« je ob današnji otvoritvi prenovljene zgradbe povedala Andreja Modic, ravnateljica OŠ dr. Franceta Prešerna, ki je tudi zadovoljna, da se jim v prihodnjih letih obetajo večje generacije otrok. Več na www.delo.si.

Ob OŠ Zbora odposlancev Kočevje podirajo drevesa

Ob OŠ Zbora odposlancev Kočevje, kjer več kot štirideset let staro stavbo energetsko sanirajo − vrednost letošnje naložbe je 1,2 milijona evrov −, so včeraj začeli izvajati temeljit poseg v park ob šoli. Podrli bodo osem dreves in tri obrezali. »Kočevski gozdarji so povedali, kaj moramo v parku narediti, Zavod za kulturno dediščino je zato, ker je park naravna in kulturna dediščina, dal mnenje in smernice, usposobljeni izvajalci pa so začeli izvajati načrtovanie posege,« pravi Peter Pirc, ravnatelj OŠ Zbora odposlancev Kočevje. Več na www.delo.si.

Nova epizoda limonade s pogorelo šolo

Na občini Kočevje so postavili nov, že peti rok za predvideni konec obnovitvenih del na pogoreli OŠ Stara Cerkev. Ta je po novem novembra. Učenci in učitelji že več kot 16 mesecev čakajo, da bo življenje na šoli spet normalno, ravnateljica Sonja Veber pa bo vesela, če jo bodo odprli decembra. Ko je v začetku lanskega junija pogorela OŠ Stara Cerkev ostala brez 11 učilnic od 16 v osrednjem montažnem delu, kar je tretjina vseh prostorov šole, je bila prva napoved, da bo šola obnovljena do zimskih počitnic. Potem ko so izbrali dražjo in zahtevnejšo obnovo, so na občini Kočevje zagotavljali, da bo ta končana do junija letos. Več na www.delo.si.

Namesto na smetišče na police

V Kočevju so odprli enajsto enoto Centra ponovne uporabe (CPU), kjer bodo po simbolični ceni prodajali rabljene izdelke. »Popolnoma uporabni izdelki, ki bi jih sicer zavrgli, v našem centru dobijo še eno možnost uporabe,« je pojasnila direktorica Marinka Vovk in poudarila, da ponovne uporabe ne smemo enačiti z reciklažo. V prvem primeru z manjšim popravilom, barvanjem ali zgolj s čiščenjem izdelku z malo denarja vrnejo prvotno funkcijo, v drugem pa en izdelek predelajo v drugega. Več na www.dnevnik.si.

Boljša skrb za ostarele

Dom starejših občanov v Metliki je ob 60. obletnici delovanja dobil novo, energetsko učinkovito dislocirano enoto na obrobju mesta, ki bo omogočala boljšo skrb za varovance z demenco in druge stanovalce v domu v starem mestnem jedru. Več na www.delo.si.

Sanacija Rakuševega mlina zaradi nevarnosti porušitve še ni možna

Na pogorišču Rakuševega mlina na Mariborski cesti v Celju še vedno tli, tako da sanacija še ni možna. Izvedenec gradbene stroke je tudi ugotovil več resnih konstrukcijskih poškodb objekta, ki lahko povzročijo njegovo nekontrolirano − hipno porušitev. Nazadnje je na pogorišču znova začelo tleti včeraj popoldne, in sicer je začel tleti lesni tram. Posredovali so celjski poklicni gasilci, ki so s pomočjo avtomobilske lestve vstopili v objekt ter tleči tram pogasili. Več na www.delo.si.

Namesto kupcev privablja brezdomce

Že od leta 2008 celjska občina zaman išče kupca za 111 let star Rakušev mlin, ki predstavlja enega najboljših primerov tipične arhitekture na Slovenskem na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje. Da ne bi zgradba propadla, jo bo občina po več neuspešnih poskusih prodaje zdaj raje obnovila. Po idejnih projektih bi lahko v pritličju ogromnega poslopja, ki se razteza na več kot 54.000 kvadratnih metrih, uredili prostore za trgovine, lokale in pisarne, v zgornjih štirih nadstropjih pa stanovanja. Več na www.dnevnik.si.

Proč z uličnimi grafiti

Vandali so pred časom številne javne in zasebne zgradbe v obnovljenem starem mestnem jedru Celja popisali z grafiti, ki so tako moteči, da jih bo celjska občina lastnikom pomagala odpraviti. Vsem upravičencem, ki so se prijavili na javni razpis, bo v celoti pokrila stroške sanacije. Pleskarji so že začeli delo, sicer pa bo občina na posebnem razpisu izbranim lastnikom zgradb finančno pomagala tudi pri obnovi fasad, ki so ponekod zares že v obupnem stanju. V ta namen je že rezervirala 100.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Celjani na Podeželju v mestu promovirajo lokalno pridelano hrano

Zavod Celeia Celje bo z Društvom Raznolikost podeželja in ZEPP Deteljico v soboto pripravil v središču mesta prireditev Podeželje v mestu, ki jo v povprečju obišče od 1500 do 2000 obiskovalcev. Na njej bo sodelovalo od 20 do 40 razstavljavcev, ki se jim bodo znova pridružili tudi posamezniki, ki delujejo v okviru Zveze ekoloških kmetov Slovenije. Prireditev Podeželje v mestu ima v Celju več letno tradicijo. Projekt sta prva leta organizirala Mestne občine Celje (MOC) in kmetijske gozdarske zbornice (KGZS OE Celje), nastal pa je v želji, da se prebivalcem urbanega okolja omogoči vpogled v bogastvo slovenskega podeželja. Več na www.delo.si.

Zaplembe grdih hiš samo v skrajni sili

Nekaj hiš v starem delu mesta je že iz časa pred volitvami obdanih z gradbenimi odri in zaščitnimi ponjavami z napisi, da obnovo sofinancira občina. Ta ima od sprejetja odloka konec lanskega leta možnost, da lastniku naloži ureditev hiše oziroma jo celo delno zaseže, če lastniki poziva ne upoštevajo. »A to se niti v drugih občinah ne dogaja, saj bi razlastitve županom politično škodile,« pravi Gorazd Furman Oman iz družbe Urbanisti. Več na www.delo.si.

Šentjur ohranja poseljenost podeželja

Šentjurski župan Marko Diaci in direktor Remonta Celje Bogomir Amon sta danes podpisala pogodbo za izgradnjo večnamenskega objekta na Prevorju. Celotna investicija je ocenjena na dobrih 637 tisoč evrov, občina pa je iz evropskih sredstev pridobila skoraj 463 tisoč evrov. Šentjurčani so bili namreč s projektom uspešni na osmem javnem pozivu in prejeli sofinancerska sredstva v višini 85 odstotkov upravičenih stroškov od Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več na www.delo.si.

Štiri dolga leta čakanja na stanovanja

Stari in novi župan Bojan Kontič je med predvolilno kampanjo obljubil, da bodo neprofitna stanovanja v naselju Gorica po vseh zapletih in dolgih štirih letih gradnje vseljiva do pomladi. Eden izmed 132 upravičencev do neprofitnega stanovanja je tudi Ivan Zacirkovnik, ki je kot kandidat LDS na nedeljskih županskih volitvah prejel 201 glas. Več na www.delo.si.

Študentski dom v Mariboru energetsko varčnejši

V študentskem naselju na Gosposvetski cesti so včeraj slovesno odprli energetsko saniran dom 4, ki je bil sicer zgrajen pred 36 leti, pred sedemnajstimi leti pa nadgrajen z mansardo. Temeljita energetska sanacija, ki je trajala pet mesecev, je po besedah direktorice Študentskih domov (ŠD) Maribor Lidije Divjak Mirnik vredna 386.535 evrov; dobri dve tretjini denarja za naložbo predstavljajo nepovratna sredstva EU, preostanek pa so ŠD zagotovili iz lastnih sredstev. Več na www.delo.si.

Dvorec Sternthal je novi sedež kidričevske občinske oblasti

V Kidričevem so slovesno odprli povsem obnovljeni dvorec Sternthal, njegovo notranjost pa ob tej priložnosti krasijo slike domačega umetnika Jerneja Forbicija. Za obnovo je bilo potrebno zbrati 1.855.000 evrov, občina Kidričevo je iz evropskega sklada za regionalni razvoj dobila dobro polovico (950 tisoč evrov) potrebnega denarja. Dvorec od lanskega leta obnavljalo podjetje GP Project Ing s Ptuja. Več na www.delo.si.

 

Po evropskih milijonih zasoljene položnice

Za prebivalce številnih krajev po Sloveniji še zmeraj ni samoumeven dostop do hitrega širokopasovnega medmrežja. Toliko bolj je za občane dobrodošla napoved, če lokalna skupnost investira v izgradnjo lastnega omrežja, tudi s pomočjo denarja EU. Primer Ormoža kaže, da tudi po dokončani težko pričakovani naložbi mnogi občani ostajajo deprivilegirani. Več na www.dnevnik.si.

Korošci niso videli skrivnostne študije

V prizadevanju, da bi se projekt tretje razvojne osi premaknil z mrtve točke, koroški gospodarstveniki in župani zahtevajo od ministra Petra Gašperšiča odgovore, zakaj severni del kljub temu, da je imel v državnih dokumentih prednost pred južnim, zdaj po izvedenih aktivnostih za njim že zaostaja. Več na www.delo.si.

Najemnika objektov v razsulu še ni na vidiku

Minuli teden bi moral biti nared predlog javnega razpisa za iskanje dolgoročnega najemnika gostinsko-turističnih objektov v Lipici, a ni. V Lipici je namreč takšna zmešnjava z evidencami nepremičnin, da tistih, ki bi ostale kobilarni, ni mogoče razmejiti od tistih, ki bi jih dobil najemnik. Več na www.dnevnik.si.

Poziv državi, naj se gradnja začne čim prej

Težko pričakovana gradnja urgentnega centra šempetrske bolnišnice se še vedno ni začela, prav tako z izbranimi izvajalci ministrstvo za zdravje doslej ni podpisalo pogodbe. Razlog: služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) še vedno preverja naložbo. Jezni domačini so predsednika vlade Mirja Cerarja ter pristojni ministrstvi že pozvali, naj ne zavlačujejo več. Več na www.delo.si.

Zaščiteno naselje se bo zasvetilo brez žic

Ajdovski občini je uspelo na razpisu in pridobila je tako državna kot evropska sredstva za celovito okoljsko prenovo spomeniško zaščitene vasi Vipavski Križ. Zgradili bodo kanalizacijo, obnovili vodovod, postavili novo javno razsvetljavo, vse električne žice, ki kazijo vas, bodo vkopali pod zemljo, prenovo pa bo izkoristil tudi Telekom za novo napeljavo. Več na www.dnevnik.si.

Begrad odhaja, občina išče novega izvajalca

Potem ko je gradbišče nove osnovne šole v Ajdovščini leta sredi leta 2011 zapustilo domače Primorje, se je zgodba zdaj ponovila z Begradom, ki je od prejšnjega meseca v stečaju. Stečajni upravitelj novomeškega gradbinca Štefan Veren se je očitno odločil, da z deli ne bodo nadaljevali, na ajdovski občini pa bodo zato vnovčili bančno garancijo in v kratkem objavili razpis za izbor novega izvajalca del. Več na www.delo.si.

Milijoni za Sočo

Deset milijonov evrov je Evropska unija odobrila goriškemu Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje in s tem podprla gradnjo slovensko-italijanske porodnišnice ter ureditev športno-rekreacijskega parka ob reki Soči. Obnove železniškega vozlišča med italijansko Gorico in Novo Gorico Evropska unija finančno ni podprla. Več na www.dnevnik.si.

Nova Gorica: Nekoč cvetoče mesto v zatonu

Po volilni napovedi, ki jo je za Dnevnik opravila agencija Ninamedia, se v Novi Gorici obeta drugi krog. V njem naj bi se pomerila dosedanji župan Matej Arčon in Andrej Miška, ki je za župana kandidiral pred petnajstimi leti. Volitev naj bi se udeležilo približno 70 odstotkov od 32.000 volilnih upravičencev. Več na www.dnevnik.si.

Poplave in plazovi prizadeli slovensko Istro

Zadnjo noč je vodna ujma prizadela tri obalne občine. Najhuje je bilo med eno in drugo uro zjutraj, ko je padlo približno 90 litrov dežja na kvadratni meter. Koprski poklicni gasilci so opravili več kot 30 intervencij, nekatere še potekajo. Največ je bilo primerov črpanja meteorne vode iz objektov ter reševanja potopljenih vozil. Zaradi plazov je več cest še vedno le delno prevoznih. Več na www.delo.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri