Vsake toliko se v medijih srečamo z novicami, ki so povezane z obravnavo Romov in njihovim vključevanjem v družbo ter umeščanjem v prostor. Poleg poročanja o prekrških in kriminalnih dejanjih, ki jih medijski analitiki in komunikologi sicer označujejo za potencirane in stereotipske, so najpogostejša tema neformalna romska naselja.
Nevladne organizacije s področja človekovih pravic ugotavljajo, da Romi pogosto živijo v nesprejemljivih razmerah, brez dostopa do osnovne infrastrukture. Občinske uprave in mesta se na ta vprašanja odzivajo bolj ali manj uspešno. Zdi se, da se z romsko problematiko ukvarjajo predvsem nevladne organizacije in pobude, medtem ko je sistemsko urejanje šibko.
Romska problematika je na ravni EU prepoznana kot pomembna tema, ki jo najceloviteje obravnava Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, za uresničevanje pa se namenjajo sredstva iz različnih evropskih skladov. V Poročilu o uresničevanju EU okvira za nacionalne strategije vključevanja Romov Evropska komisija ugotavlja, da so bili, odkar je bil leta 2011 ta sprejet, storjeni koraki naprej. Vendar pa je najšibkejši člen nacionalnih strategij, ki sicer vključujejo še področja izobraževanja, zaposlovanja in zdravstvene oskrbe, ravno stanovanjska problematika te etnične skupine.
Evropska komisija ugotavlja, da so v večini držav ovire: neurejen legalni status naselij, neuspešnost pri vzpostavitvi dialoga med Romsko skupnostjo in drugimi prebivalci, pomanjkanje nacionalnih sredstev za to področje in slabo izkoriščanje evropskih skladov. Pri pridobivanju sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je največja ovira načrtovanje integriranih (celostnih) stanovanjskih projektov.
Kljub temu Komisija zaznava premike naprej in ob tem izpostavlja dobre prakse. Tako so na primer Belgiji aktivirali t. i. mediatorje, delavce iz najrazličnejših strok, ki se trudijo pridobiti podporo tako Romov kot drugega prebivalstva za stanovanjske intervencije. V Nemčiji si prizadevajo za odpravo segregacije zlasti z mehkimi ukrepi – z nudenjem podpore in svetovanja. Na Madžarskem pa so mesta in občine primorani v svoje razvojne strategije vključiti t. i. lokalni načrt za enake možnosti, načrt o odpravi segregacije.
Romi pa seveda niso edina etnična manjšina, večja evropska mesta jih imajo veliko in pogosto prihaja do segregacije in getoizacije. Za vključevanje etničnih manjšin in odpravo prostorske in družbene segregacije si prizadeva tudi nekaj projektov v okviru programa URBACT. Dobre prakse iz sosednjega Vidma smo predstavili že pred časom. Ključne ugotovitve partnerjev, ki so vključeni v projekte s tega področja, so skupaj z dobrimi praksami v različnih državah EU predstavljene v tematskem poročilu Against Divided Cities in Europe, ki je zdaj dostopno tudi v obliki e-knjige.
