“Naša Dunajska, naša odločitev!”
Čeprav je Mestna občina Ljubljana zaradi številnih nasprotovanj stroke in prebivalcev sprva za letos napovedano širitev Dunajske ceste v petpasovnico preložila za nedoločen čas, so nasprotniki širitve na prvi dan evropskega tedna mobilnosti na razposajen način spet opozorili na pomen načrtovanja ulic in cest za ljudi in ne za avtomobile. Več na www.dnevnik.si.
Na Dunajsko cesto proti njeni širitvi
V skupnosti Proti širitvi Dunajske, ki jo na socialnem omrežju facebook podpira nekaj kot več 200 uporabnikov, jutri popoldne pripravljajo protest proti širitvi Dunajske ceste »Naša Dunajska, naša odločitev«. Dunajska cesta po njihovem »potrebuje nove drevorede, zelenice in varne kolesarske poti, in ne širitve z dodatnimi voznimi pasovi za avtomobile, ki jih načrtuje ljubljanska občina«. Zbor, kot še navajajo v skupnosti, bo jutri ob 16. uri na ploščadi pri križišču s Kržičevo ulico. Več na www.delo.si.
Nasprotniki širitve Dunajske ceste se bodo danes zbrali na protestivalu
Skupnost na družbenem omrežju Facebook z imenom Proti širitvi Dunajske ceste danes ob 16. uri pripravlja protestival proti širitvi dela omenjene ljubljanske ceste z dodatnimi voznimi pasovi za avtomobile. Dunajska cesta po njihovem mnenju potrebuje nove drevorede, zelenice in varne kolesarske poti, piše v vabilu na protestival. Več na www.dnevnik.si.
“Drugi tir, kot je zamišljen, verjetno ne bo izvedljiv”
Prvak DeSUS in kandidat za zunanjega ministra Karl Erjavec pričakuje, da se bo nova vladna ekipa danes že sestala na prvi seji in da bo na njej odprla tudi vprašanje drugega tira Divača-Koper. Kandidat za infrastrukturnega ministra Peter Gašperšič, ki je javnost razburil z izjavo o drugem tiru, pa je dejal, da je pripravljen na pogovore. Več na www.dnevnik.si.
Utrujeno kandidatko čaka veliko dela
Kandidatka za ministrico za okolje in prostor Irena Majcen je včeraj s svojo predstavitvijo prepričala 10 od 15 poslancev odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Kot eno svojih prednosti je izpostavila, da je operativka. Več na www.dnevnik.si.
Irena Majcen: Rešitve na področju politike odpadkov morajo ustrezati trenutnim razmeram
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je na današnji seji predstavitev kandidatke za ministrico za okolje in prostor Irene Majcen ocenil kot ustrezno. Za ustreznost predstavitve je glasovalo deset poslancev, kot neustrezno pa jo je ocenilo pet poslancev. Več na www.dnevnik.si.
Izvršljivih sklepov glede rušenja črnih gradenj skoraj 1800
Od uveljavitve novele zakona o graditvi objektov, ki je omogočila odlog izvršbe inšpekcijske odločbe o rušenju nedovoljene gradnje, je za odlog zaprosilo 209 lastnikov tovrstnih stavb, inšpektorat pa je ugodil 182 prošnjam. Izvršljivih sklepov glede rušenja je sicer skoraj 1800. Namen moratorija na rušenje je bil premostiti čas do priprave zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, ki ga je za leto 2015 napovedal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel in ki naj bi omogočil legalizacijo določenih neskladnih in nezakonitih gradenj. Več na www.delo.si.
Pomoč države v poplavah po potrebna
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan je novo vlado Mira Cerarja na četrtkovi ustanovni seji seznanil s posledicami močnega deževja, poplav in plazov med 12. in 17. septembrom. Po prvih ocenah bo škoda presegla 2,5 milijona evrov. Več na www.delo.si.
Danes sklep o začetku popisa škode
Medtem ko so vojaki in gasilci včeraj končali čiščenje tri dni zalite Kostanjevice na Krki, so na lendavskem koncu še črpali vodo iz vasi, ki so jih zalile zaledne vode in potoki. Val visokih zalednih voda se je preselil nižje ob potoku Črnec proti Dolnjemu Lakošu, Lendavi in Trimlinom, Mura pa je še naprej grozila pri Benici. Včeraj so se razmere umirile, in če ne bo novega dežja, se bodo v občini lahko posvetili prečrpavanju stoječih voda in odpravljanju škode. Več na www.delo.si.
Vode v Pomurju pod nadzorom, škoda v kmetijstvu bo ogromna
Razmere zaradi poplav se v Pomurju še naprej umirjajo, vendar počasi. Iz nekaterih vasi še črpajo vodo, na lendavskem koncu se kopiči voda iz potokov in zalednih voda, vendar so razmere pod nadzorom. Škoda v kmetijstvu pa bo, kot kaže, ogromna. Več na www.delo.si.
V Kostanjevici dvakrat več škode kot 2010
Potem ko so čez konec tedna poplave prizadele predvsem vzhodne predele Slovenije in zahtevale tudi dve smrtni žrtvi, se razmere umirjajo. Sledi odstranjevanje posledic, prav tako prve ocene materialne škode. Zaradi izrednih poplavnih razmer v številnih šolah danes odpade pouk. Več na www.delo.si.
Poplave: država ravna, kot da problema ni
»Tako ne gre več, nekaj bo treba storiti,« je po drugih katastrofalnih poplavah v štirih letih dejal poveljnik civilne zaščite v Kostanjevici na Krki Robert Zagorc: »Dejstvo je, da se s strugami in rečnimi bregovi zadnjih dvajset ali trideset let ni ukvarjal nihče.« Več na www.delo.si.
Več kot sto plazov je načelo haloška pobočja
Haloške občine bodo že jutri upravi za zaščito in reševanje sporočile prve podatke o številu in velikosti plazov, ki so se sprožili na njihovih območjih. V Žetalah, Podlehniku in Majšperku jih je v vsaki občini vsaj po 30, v Zavrču in Vidmu pol manj, na območju občine Cirkulane pa le dva. A jih veliko na kmetijskih površinah še niti prešteli niso. Več na www.delo.si.
Plazovi po obilnem deževju spreminjajo podobo Kozjanskega
Močno deževje minuli konec tedna je v hribovitih kozjanskih občinah sprožilo več kot 250 plazov. Samo v občini Šentjur imajo sto novih plazov, v Laškem 70. Plazovi se še vedno sprožajo, saj so tla razmočena. Škoda je ogromna, skupno za okoli 11,4 milijona evrov, občine pa računajo na pomoč države, kar bodo župani na jutrišnjem sestanku v Šentjurju pojasnili predstavniku ministrstva za kmetijstvo in okolje. Več na www.delo.si.
Agencija za okolje: Naši vodotoki niso predvideni za tako velike padavine
Za tako velike padavine naši vodotoki niso predvideni. Večina vodotokov lahko prenese vodne količine povratnih dob do 20 let, kar je več, se razliva. Ko se voda razlije čez rob, pa nobena očiščenost in urejenost vodotoka ne zadošča, so za STA glede nekaterih očitkov o neočiščenosti in neurejenosti vodotokov pojasnili na Agenciji RS za okolje. Več na www.dnevnik.si.
Zrak v Ljubljani boljši, a še vedno ne čist
Kakovost ljubljanskega zraka se postopoma izboljšuje, a je ta še vedno precej onesnažen. Medtem ko se je onesnaženje z žveplovim dioksidom v zadnjih desetih letih tako znižalo, da ne prestopa mejnih vrednosti, zrak še vedno onesnažujejo trdni delci in emisije ogljikovega dioksida. Več na www.delo.si.
Obnova Slovenske ceste bo stala 3,8 milijona evrov
Osrednji del Slovenske ceste (med Gosposvetsko in Šubičevo) bo prenovilo podjetje KPL, ki je na pogajanjih med sedmimi kandidati na javnem razpisu dalo najnižjo ponudbeno ceno. Svojo začetno ponudbo so skoraj prepolovili – s 5,68 milijona evrov so jo v prvem krogu pogajanj znižali na 4,77 milijona, v drugem krogu pa na 3,12 milijona evrov (brez DDV). S tem so ponudili za skoraj 900 tisočakov nižjo ceno kot drugi najcenejši ponudnik. Tako je občina na današnjih pogajanjih dosegla bistveno znižanje cene. Pred tem je namreč najnižja ponudba znašala 4,29 milijona evrov brez davka oziroma 5,23 milijona z davkom. Več na www.delo.si.
Kolesarji in pešci bi morali sobivati
Z današnjim dnem bodo lahko kolesarji s povsem mirno vestjo vozili po ljubljanskem parku Tivoli – od parkirišča pri bazenu do nadvoza nad cesto 27. aprila –, saj pri tem ne bodo več tvegali, da bi jim pristojni organi prisolili kazen v višini 160 evrov. Mestna občina Ljubljana bo namreč ob 17. uri predala namenu novo kolesarsko stezo, ki poteka vzporedno z obstoječo potjo za pešce. Široka je tri metre, dolga 600 metrov, od parkovne površine pa jo ločujejo granitne kocke. Na mestni občini bodo za projekt odšteli okrog 160.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.
Doslej ni bilo še niti enega zbora občanov
Na občini zatrjujejo, da »zaradi odprtosti do predlogov, mnenj in idej vključujejo javnost v različnih fazah, od sprejemanja odziva na določene informacije, prek posvetovanja, do soodločanja«. Kaj od tega drži? Skoraj 10.000 pobud so občani poslali na občino od leta 2008, ko je začel delovati spletni servis Pobude meščanov. Doslej so, kot je razvidno s spletne strani, občinski uradniki odgovorili na skoraj vse; zgolj 49 jih je še brez odgovora. »Vsako pobudo preučimo in nanjo odgovorimo, številne tudi uresničimo,« zatrjujejo na občini in dodajajo, da je sicer težko oceniti, koliko so pobude upoštevane, si pa prizadevajo »uresničiti vse, ki prispevajo h kakovosti življenja v mestu in so koristne za meščane ter skladne s sprejeto strategijo MOL«. Več na www.delo.si.
MOL ostala brez evropskega denarja za Cankarjevo nabrežje
Več kot milijon evrov vredna prenova tlakov na Cankarjevem nabežju ne bo sofinancirana z evropskimi sredstvi, kot so načrtovali na občini. Ministrstvo je njihovo vlogo za sofinanciranje zavrglo, ker je bila nepopolna. Delavci končujejo dela na Cankarjevem nabrežju in Ribji brvi. Uradno odprtje so na MOL prejšnji teden napovedali za to soboto, a so včeraj povedali, da ga še ne bo, saj dela do takrat ne bodo končana. Več na www.delo.si.
Število turistov v Ljubljani raste, število postelj še bolj
Med dosežki preteklega leta je župan Zoran Janković večkrat izpostavil, da je bila Ljubljana edina občina, ki je doživela rast števila turistov. A že bežen pregled podatkov statističnega urada pokaže, da letno povišanje števila turistov (tako obiska kot nastanitev) že tri leta doživljajo vsaj še Koper, Bled in Kranj. Ljubljana se sicer lahko pohvali s podatkom, da se je v obdobju 2008-2012 povišalo število prihodov turistov za dobrih 17 odstotkov, število prenočitev pa za dobrih 10 odstotkov. Povprečna doba bivanja je 1,9 – torej obiskovalci v povprečju prespijo dve noči (v Sloveniji znaša 2,9 dneva), kar je v povprečju evropskih prestolnic. Več na www.delo.si.
Po nakupe v staro Ljubljano le premožnejši in turisti?
Stanje v slovenski trgovini je vse slabše. Medtem ko na evropski ravni trgovinska dejavnost raste, je Slovenija znova dosegla najnižjo točko po letu 2008. Tudi trgovci v središču glavnega mesta leto za letom opažajo padec prihodkov. Več na www.delo.si.
Novi najemnik Špice obljublja pestro dogajanje
Občina in podjetje Creans iz Črnuč bosta v kratkem le podpisala pogodbo za najem gostinskega vrta z baliniščem na Špici. Ker mora po njej novi najemnik postaviti gostinski paviljon v pol leta, je pričakovati, da bo začel delovati najkasneje prihodnjo pomlad. Ljubljančanov, ki na najemnika Špice čakajo že od oktobra 2010, ko je bil objavljen prvi razpis, zdaj ne zanima le, kdo bo na 200 kvadratnih metrov zunanje nepokrite in tlakovane ploščadi postavil objekt z gostinskim pultom in senčniki ali tendami, skrbel za dobrih 94 kvadratnih metrov veliko balinišče ter toaletne prostore v servisnem objektu ob Gruberjevem prekopu, temveč tudi, kakšen bo njegov gostinski in kulturni program. Več na www.delo.si.
Trnovo praznuje dan četrtne skupnosti
Z današnjim odprtjem razstave ob 60-letnici delovanja Gasilskega društva Trnovo se bodo začele letošnje trnovske prireditve v počastitev Dneva ČS, ki bo 9. oktobra. Odprtje razstave bo ob 18. uri na Krakovskem nasipu. Več na www.delo.si.
MOL prodaja poslovnih prostorov ne gre od rok
MOL je na dveh javnih dražbah poskušala prodati enajst poslovnih prostorov, prodala pa je le tri. Namesto načrtovanih 1,17 milijona evrov se bo v mestno blagajno nateklo le slabih 306 tisočakov. V torek je tako občina za 22.700 evrov pravni osebi prodala skoraj 71 kvadratnih metrov veliko kletno skladišče na Bratovševi ploščadi 27 in dobrih 110 kvadratnih metrov velik poslovni prostor v meščanski hiši na Mestnem trgu 11. Za tega sta kandidirali dve pravni osebi, a je ena od njih odstopila od draženja. Zato so ga prodali le za izklicno ceno 113.000 evrov. Več na www.delo.si.
Ljubljansko ogledalo: Poslanstvo alternative je, da ima širši dih in gre čez trende
Še nekoliko pod vplivom polne lune prejšnjega dne se je Ogledalo v sredo zvečer odpravilo čestitat Metelkovi za njenih 21 let. Na videz se ni prav nič postarala. Kvečjemu pomladila. Čarobna ponoči, nekoliko neugledna ob svitu. S še več bolj ali manj uporabnimi umetniškimi instalacijami, nekaj novimi grafiti in urejeno okolico, ki otežuje gverilski naskok čez zidek z leve. Več na www.delo.si.
NUK II – Po dveh letih še vedno na začetku
V dveh letih, odkar je ministrstvo za izobraževanje razkrilo, kako bo videti nova Narodna in univerzitetna knjižnica, projekt ni bistveno napredoval. Ministrstvo očitno nima niti dovolj denarja za pripravo vse potrebne dokumentacije, denar za gradnjo pa bo poskušalo pridobiti iz evropske blagajne. Več na www.dnevnik.si.
Kanalizacija ostaja izziv za prihodnji mandat
Napeljava vodovoda in kanalizacije v vsako hišo je bila ena od obljub v predvolilnem programu župana Zorana Jankovića leta 2010. Do uresničitve tega bo pot še kar dolga; po zadnjih podatkih z začetka leta je na kanalizacijsko omrežje priključenih 88 odstotkov Ljubljančanov. Več na www.delo.si.
Dvomi o poplavni varnosti območja
Kupci stanovanj v soseski Zeleni gaj na ljubljanskem Brdu so najbrž že odločeni. Stanovanja so si ogledali, zbrali dokumente, še danes imajo čas za vlogo in plačilo avansa. Najbrž so koga od tega odvrnili stari posnetki, ki so zakrožili po spletu; nas so spodbudili, da smo povprašali o vodni nevarnosti. Več na www.delo.si.
Mavrica polepšala in obogatila vso Krtino
Z odprtjem novega vrtca v Krtini so v občini Domžale, kjer so se še pred kratkim spopadali z veliko prostorsko stisko, to jesen dokončno rešili prostorske težave v vrtcih. Poleg enote Mavrica, ki sodi pod okrilje Vrtca Urša, pa so v Krtini, kamor se priseljuje vse več mladih družin, s skoraj 2,8 milijona evrov vredno naložbo hkrati pridobili tudi šolarji. Več na www.dnevnik.si.
Delavcem preprečili postavitev antenskega stolpa
Včeraj so krajani v Lazah ob železniški progi Ljubljana–Zidani Most preprečili postavitev jeklene konstrukcije na betonski temelj, kamor naj bi takoj zatem pritrdili bazno postajo z radijskim signalom GSM-R. »Tega projekta v naši vasi ne bomo dopustili,« je bilo včeraj slišati med protestniki. »Nočemo sevanja, dovolj nas žarči že železnica,« so govorili nejevoljni krajani, trdno odločeni, da bodo delavcem preprečili postavitev stolpa v njihovi vasi, ki je načrtovana vsega 40 metrov od prve stanovanjske hiše. Protesti se širijo tudi v druge občine. Več na www.delo.si.
Desni breg Save med črnuškim in tomačevskim mostom dobiva novo podobo. Namesto uhojene sprehajalne steze ob reki se zdaj tam rišeta urejeni sprehajalna in kolesarska steza, del ob hipodromu, ki ga je preraščalo grmovje in drevje ter nemalokrat kazila divja odlagališča priložnostnih onesnaževalcev, pa se spreminja v mini golf igrišče. Marko Kolenc, načelnik občinskega oddelka za šport, pojasnjuje, da gre za dela v okviru druge faze projekta Sava – reka, ki povezuje. Več na www.dnevnik.si.
Bruselj odobril projekt poljanske obvoznice
Evropska komisija je odobrila dva pomembna slovenska projekta, ki sta sofinancirana z evropskimi sredstvi. Ta teden je potrdila projekt poljanske obvoznice, ki bo prispeval k razbremenitvi in zaščiti dela starega mestnega jedra Škofje Loke, že julija pa tudi projekt novogoriške čistilne naprave, so danes sporočili v komisiji v Bruslju. Več na www.delo.si.
Bruselj odobril projekta poljanske obvoznice in novogoriške čistilne naprave
Evropska komisija je odobrila dva pomembna slovenska projekta, ki sta sofinancirana z evropskimi sredstvi. Ta teden je potrdila projekt poljanske obvoznice, ki bo prispeval k razbremenitvi in zaščiti dela starega mestnega jedra Škofje Loke, že julija pa tudi projekt novogoriške čistilne naprave, so danes sporočili v komisiji v Bruslju. Več na www.dnevnik.si.
Grad Dvor in še denar za ureditev infrastrukture
V Preddvoru so v teh dneh veseli dveh informacij: najprej je vlada na dopisni seji 11. septembra po več kot 10 letih obljub sprejela sklep o brezplačnem prenosu gradu Dvor in zemljišča ob njem na občino Preddvor. Naslednji dan, 12. septembra, so na občini prejeli obvestilo ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo, da bodo za 5,4 milijona evrov vredno ureditev kanalizacije in obnovo vodovodov v petih vaseh prejeli iz EU 3,8 milijonov evrov. Več na www.delo.si.
Inkubator v zraku, glasbeni šoli kaže bolje
V predlogu nove razvojne strategije kranjske občine sta med strateškimi projekti tudi podjetniški inkubator in glasbena šola v starem Kranju. Čeprav je občini prostor za inkubator država zagotovila že pred sedmimi leti, ga občina do danes še ni uredila. Kljub temu je vlada prejšnji teden na občino brezplačno prenesla še opuščeno stavbo srednje gradbene šole na Cankarjevi 2. Več na www.delo.si.
Z iskrenostjo prepričali še trgovca
V nekdanji diskontni trgovini ob Kosovi graščini na Jesenicah bodo v ponedeljek odprli hišo sreče, prostore civilne pobude Ejga – za lepše Jesenice, ki je v dobrem letu pod vodstvom dr. Ahmeda Pašića izvedla več kot sto družbeno koristnih projektov. Hiša sreče bo odprta vsak dan. Začetek bo težak, pravi Ahmed Pašić, ki verjame, da bodo s široko mrežo prostovoljcev in številnimi podporniki (na spletnem družabnem omrežju imajo že več kot 3300 članov) še naprej razvijali brezplačne vsebine, od humanitarnih in izobraževalnih projektov do predavanj in neformalnega druženja. »Nam se preprosto ne da več čakati, da bo mesto rešilo nakopičene probleme«, je dodal. Več na www.delo.si.
Občina se oklepa monopola nad panoramskimi leti
Leto in pol po tem, ko je občina Radovljica prek javnega razpisa izbrala najemnika restavracije ob letališču Lesce, vse kaže, da bo kmalu morala iskati novega. Spori med občino, ki je lastnica letališča in ga tudi upravlja, ter podjetnikom Antonom Jusom iz Domžal so namreč tako hudi, da mečejo slabo luč na letališče in so, namesto da bi zgledno sodelovali v dobro vseh, škodljivi tako za občino kot za najemnika in ne nazadnje za vse uporabnike letališča. Več na www.dnevnik.si.
Strabag z novo revizijo, Planica izgublja čas
Začetek gradnje osrednjega tekaškega stadiona v sklopu nordijskega centra (NC) v Planici se znova odmika. Podjetje Strabag se je namreč pritožilo na državno revizijsko komisijo, ker je zavod Planica njihov zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Zaradi tega bodo v Planici pred skorajšnjim koncem gradbene sezone izgubili še nekaj več časa, kljub temu pa upajo, da bo NC končan do oktobra 2015. Več na www.delo.si.
Za daljnovod bo padlo manj dreves
Delavci Elektra Gorenjska (EG) po odločitvi inšpektorja za okolje in naravo lahko nadaljujejo gradnjo 35-kilovoltnega električnega daljnovoda na območju TNP pri Gozdu – Martuljku, ki je bila pred mesecem dni inšpekcijsko ustavljena. Podrli bodo manj dreves, saj morajo upoštevati nove naravovarstvene zahteve. Več na www.delo.si.
Kočevski kino v večnamenski kulturni center
Kočevski kino bodo do konca prihodnjega leta preuredili v večnamenski kulturni center. Občina bo za skoraj milijon evrov vredno obnovo stavbe primaknila le »drobiž«, saj bo kar 85 odstotkov naložbe pokrila država. Več na www.dnevnik.si.
V mariborskih mestnih lokalih pajčevina, krzno in kič
Mesec dni pred volitvami je župan Andrej Fištravec predstavil ukrepe za oživitev starega mestnega jedra. Zasebnike bodo poskušali k oddaji praznih lokalov spodbuditi le z dobrim zgledom, saj rigoroznejših zakonskih vzvodov občina nima. Več na www.delo.si.
Evropski Maribor potrebuje sodoben stadion
“Stanje je alarmantno. Vedno smo na meji, ali bomo dobili zeleno luč za igranje tekem na najvišji ravni,” pred prvim spopadom v ligi prvakov na slabo stanje Ljudskega vrta opozarja Bojan Ban, poslovni direktor NK Maribor. Sive lase že leta povzroča dotrajana in varnostno vprašljiva zahodna tribuna, ki nima sanitarij, ustreznih vhodov in izhodov, neprimeren je tudi prostor za novinarje in snemalce. Več na www.vecer.com.
Bralna plaža, ustvarjalne in plesne delavnice, predstave za otroke, spretnostni poligon bodo, kakor ta konec tedna, še prihodnji vikend od 19. do 21. septembra popestrili dogajanje v mariborskem Mestnem parku. V paviljonu bo v petek še lutkovna predstava o repi, ki je rastla, primerna za otroke, stare od dve do šest let. Več na www.vecer.com.
Mladi si želijo urbanih športov
“Ne glede na opcijo, ki bo zmagala na volitvah, ne glede na to, kdo bo župan, se mora ta zadeva peljati dalje,” v značilnem slogu maha Iztok Šumatić, mladim bolj poznan kot Eyeceeou, in postavi projekt nad politično raven, ki te dni prežema Maribor. Zadevi se reče prihodnost urbanih športov v Mariboru, ker “Maribor ima urbano sceno, samo kaj, ko ni ‘placa’, kjer bi se ta lahko razvijala”. Več na www.vecer.com.
Občina odkupuje zaprte lokale v mestnem središču
V Celju so zaključili dve fazi prenove starega mestnega jedra, ki sta stali 7,6 milijona evrov, zdaj pa bodo poskušali vanj pritegniti še obiskovalce. Kadar ni zanimivih prireditev, je v mestu mrtvilo, ker vanj ljudje zaradi enolične in dolgočasne trgovske ponudbe pač ne zahajajo več. Raje nakupujejo v velikih trgovskih središčih, kjer imajo večjo izbiro in brezplačno parkirišče. Občina je že pred leti lastnike in najemnike poslovnih prostorov nagovarjala, naj se lotijo takšnih dejavnosti, ki so primerne za staro mestno jedro in bi bile nekaj posebnega, privlačnega, vendar večina še vedno vztraja pri prodaji oblačil, čevljev in očal. Več na www.dnevnik.si.
Od mrtvega potoka do kopalnih vod
Do konca prihodnjega leta bodo gosto naseljene občine v spodnji Vipavski dolini Nova Gorica, Šempeter – Vrtojba in Miren – Kostanjevica le dobile osrednjo čistilno napravo. Gradijo jo na območju nekdanje gramoznice na Vrtojbenskem polju in gre za največji projekt na Goriškem, ki ga gradijo z evropskim denarjem. Več na www.dnevnik.si.
Portoroško Vilo Marina lahko kupi le … kmet
Še ena packarija s posebno dragoceno portoroško vilo. Tako so komentirali prodajo Vile Marina, ki je last Zavarovalnice Triglav, za katero naj bi bila danes s kupcem Aleksandrom Jerebom sklenjena pogodba o nakupu vile za 1,5 milijona evrov. Jereb naj bi za aro vplačal 75.000 evrov (pet odstotkov) kupnine. Prodaja opazne portoroške vile je sporna iz več razlogov. Več na www.delo.si.