Bazni postaji se upirajo tudi v Ponovičah
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor namerava ob železniški progi Litija–Zidani Most in v neposredni bližini naselja Smrekarica pri Ponovičah postaviti bazno postajo s 30 metrov visokim stolpom, tamkajšnji prebivalci pa temu ostro nasprotujejo in zahtevajo takojšen sestanek s predstavniki litijske občine, železnic in ministrstva. Gradbinci so betonski podstavek ob tirih že postavili, vendar o projektu prebivalcev še nihče ni obvestil. Postavljanje baznih postaj je sprožilo val nezadovoljstva po vsej državi. Ustanovljenih je že 17 civilnih iniciativ. Več na www.delo.si.
Poleti v Ljubljani rekordno število turistov
Slovensko glavno mesto je poleti kljub za ta letni čas neznačilnemu deževnemu vremenu zabeležilo rekordno število nočitev, piše Slovenska tiskovna agencija. Avgusta so v Ljubljani našteli 95.783 nočitev, kar je 10,7 odstotka več kot v lanskem avgustu, v osmih mesecih skupaj pa 674.302 oziroma pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Več na www.delo.si.
Direkcija spet s prazno malho in brez rešitve
Na infrastrukturnem ministrstvu se zavedajo, da direkcija za ceste še ta mesec nujno potrebuje denar za vzdrževanje državnih cest in da je s tem ogrožena tudi prometna varnost, a pravijo, da bo vse to prioritetna naloga novega ministra. Kako bodo v zadnjih treh mesecih letošnjega leta na državnih cestah kidali sneg, krpali največje luknje, kosili travo in zagotovili delovanje semaforjev, ne vedo, vedo le, da za izvajanje zakonsko določenih nalog potrebujejo več kot 40 milijonov evrov, od tega 28 milijonov evrov samo za osnovno vzdrževanje cest. Več na www.dnevnik.si.
Vlada o konjih odloča po polžje
Vlada namerava turistični del Kobilarne Lipica (KL), torej njeno hčerinsko družbo Lipica Turizem, prenesti na Slovenski državni holding (SDH). Kako naj bi to izpeljala in kakšne bodo posledice, Miranda Groff Ferjančič, predsednica sveta KL, ki je zaposlena v generalnem sekretariatu vlade, lipiškim svetnikom ni znala pojasniti, zato na včerajšnji seji sveta KL ni dobila njihovega bianco soglasja za takšno dejanje. Če bi vladi uspelo najti najemnika LT, kot je napovedovala, ta prenos najbrž ne bi bil potreben. Več na www.dnevnik.si.
Zdaj se jih v Ljubljano več priseljuje, kot odseljuje
Čeprav je notranja selitvena mobilnost pri nas manjša kot v državah Evropske unije, je po začetku gospodarske krize leta 2008 začela naraščati. Če se je še leta 2006 iz glavnega mesta odselilo več ljudi, kot se jih je priselilo, se zadnja leta trend spreminja. Glavno mesto, ki je prvi dan letošnjega leta štelo 285.857 prebivalcev, se po selitvenem gibanju sicer bistveno ne razlikuje od drugih mest, pojasnjujejo na statističnem uradu. Med občinami s pozitivnim skupnim selitvenim prirastom na tisoč prebivalcev je Ljubljana nekje na sredini. Še med letoma 1995 in 2008 je bilo več tistih, ki so se iz glavnega mesta izseljevali, kot pa priseljevali. Več na www.delo.si.
V prihodnjih treh tednih skozi statistične podatke pregledujemo napredek prestolnice na različnih področjih. Zanimajo nas tako tista, ki sodijo pod občinsko oblast, kot ona, kjer ima pomembno vlogo tudi država. Nedvomno so se v glavnem mestu zgodile številne izboljšave, denimo število oddelkov v vrtcih se je občutno povečalo, veliko je bilo sprememb v prometni politiki, Ljubljana je dobila naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. Več na www.delo.si.
Letos zaprti Cankarjeva in Kolodvorska ulica
Letošnji 13. evropski teden mobilnosti v Ljubljani bodo pospremili različni dogodki, delavnice, brezplačna vodenja po mestu in zapore dela Cankarjeve, Kolodvorske ulice in ceste na grad. Čeprav bo Mestna občina Ljubljana v sklopu svojega trinajstega evropskega tedna mobilnosti, ki bo potekal med 16. in 22. septembrom, predstavila šest ukrepov za trajnostno mobilnost, nobeden od njih ne bo tako neustrašen, kot je bila lanskoletna zapora dela Slovenske ceste za osebna vozila.
Po središču z okolju prijaznimi taksiji
Če je do zdaj po mestnem jedru, ki je v dobršnem delu zaprto za promet, lahko ob treh kavalirjih vozil še beli londonski taksi Taksi društva Ljubljana, bodo v prihodnje imela dovoljenje za vožnjo po območju za pešce kar štiri vozila. Na mestni občini so namreč uresničili decembrsko napoved in bodo z javnim razpisom izbrali prevoznika, ki bo lahko prihodnja štiri leta vozil na območjih za pešce s štirimi ustreznimi taksiji. Ti bodo morali biti predvsem prijazni do okolja in prilagojeni za prevoz invalidov. Več na www.dnevnik.si.
Kolesarji po stezi do konca Vojkove še ne kmalu
Že vse od leta 2010, ko je potekala gradnja ljubljanskega športnega parka Stožice in Božičeve ulice kot podaljšek do Štajerske ceste, se med občinske načrte uvršča tudi dokončanje kolesarske steze ob Vojkovi cesti. Še lani so za rok izvedbe navajali leto 2013, obenem je na to, kako s kolesom v Stožice, večkrat opozoril tudi mestni svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek. Z gradnjo ni bilo nič, vodja občinskega odseka za promet Peter Skušek pa je decembra lani v intervjuju za Dnevnik napovedal, da bo v Ljubljani vsako leto nekaj kilometrov več stez za kolesarje in da bodo manjkajočo stezo ob Vojkovi cesti začeli graditi letos. Vendar tudi ta napoved ni bila pravilna. Več na www.dnevnik.si.
Vertikalni vrt: Svetovna inovacija na preizkusu v Ljubljani
V okviru zunanjega otroškega igrišča v Družinskem centru Mala ulica, ki je zasnovan kot javna dnevna soba, namenjena predvsem družinam s predšolskimi otroki, je v središču Ljubljane zrasel prvi slovenski vertikalni vrt na javnem prostoru. Posebnost zelene stene je po besedah Tomaža Čuferja, direktorja blejskega podjetja Humko, ta, da se s sistemom zalivanja s podtalnico rešuje problem zalivanja pozimi, da voda ne zmrzne in se rastline ne posušijo. To menda v svetu ni uspelo še nikomur. Več na www.dnevnik.si.
Slovenija in Ljubljana nista meka za tuje vlagatelje
Podobno kot drugod po državi je tudi v glavnem mestu vse več poslovnih subjektov. Prevladujejo družbe z omejeno odgovornostjo in samostojni podjetniki, zmanjšuje se število delniških družb in tujih podružnic, izginjajo pa družbe z neomejeno odgovornostjo. Več na www.delo.si.
Ko nimajo ničesar več, pridejo v zavetišče
»Nihče me ne bo prepričal, da smo v Indiji Koromandiji, ko pa je tukaj vsak dan več ljudi,« pravi vodja ljubljanskega zavetišča za brezdomce. Pred petindvajsetimi leti je bilo prvo zatočišče v Sloveniji za tiste, ki so se znašli na cesti. Zdaj, kot poudarja Boris Kosec, je postalo pretesno, hkrati pa bi bila nujna prenova. Več na www.delo.si.
Tribuna še vedno brez novega lastnika
Nedokončanega objekta Tribuna, ki ga je na Prulah gradil Kraški zidar, stečajni upraviteljici Simoni Goriup tudi na tretji javni dražbi ni uspelo prodati. Kljub zelo znižani ceni, ki jo je s prvotnih 7,8 milijona evrov vrtoglavo spustila za več kot polovico na 3,7 milijona evrov, kar je slab milijon manj od njegove ocenjene likvidacijske vrednosti, varščine ni vplačal nihče. Na vprašanje, ali bo sledila še četrta dražba, Goriupova odgovarja, da odločitve o tem še ni sprejela. Po zakonu sicer izklicna cena ne sme biti nižja od polovice likvidacijske vrednosti, sodišče pa lahko z dodatnim sklepom to ceno tudi zniža, vendar se mora s tem strinjati upniški odbor. Več na www.dnevnik.si.
Čeprav je stečajni upravitelj družbe S1 Bojan Klenovšek že letošnjega marca sklenil pogodbo o prodaji gradbene jame na Bavarskem dvoru, ki je edino premoženje propadle družbe, stečajnega postopka ne bo mogel končati kaj kmalu. Družba Vekevro, ki je sklenila pogodbo, si je namreč premislila. »Zemljišča ne bomo kupili in trenutno nismo pripravljeni za druge investicije v Sloveniji,« je dejala direktorica Vekevra Susanna Vermishyan. Pojasnila je še, da so ta projekt opustili zaradi trenutne politične situacije v Sloveniji, v dodatne podrobnosti o tej radikalni spremembi načrtov pa se ni želela spuščati. Več na www.dnevnik.si.
Za Mahrovo hišo bi radi iztržili 4,8 milijona evrov
Pri sprejemu drugega rebalansa letošnjega proračuna je Mestna občina Ljubljana med nepremičnine, ki bi jih rada prodala, uvrstila tudi Mahrovo hišo na naslovu Krekov trg 10. Občina je ocenila, da je njenih več kot 3000 kvadratnih metrov vrednih 4,8 milijona evrov. Na mestnem oddelku za ravnanje z nepremičninami so dejali, da so Mahrovo hišo vnesli v načrt ravnanja z nepremičninami, ker so prejeli poizvedbe različnih interesentov. Več na www.dnevnik.si.
Samo lani so tatovi na območju ljubljanske policijske uprave ukradli 1360 koles. Število bi lahko bilo nižje, so prepričani nekateri poznavalci ljubljanske kolesarske scene, če bi bile v mestu varovane kolesarnice. Teh za zdaj namreč ni, na mestni občini pa pojasnjujejo, da zanje še iščejo ustrezne rešitve. Več na www.dnevnik.si.
Pravila politične korektnosti so v našem družabnem življenju dodobra uveljavljena, kakšen ksenofobični izbruh ali neslani vic nemudoma naleti na pravičniško svarilne poglede iz okolice. Več na www.delo.si.
Lastniki vseh 163 stanovanj v Tacnu tožijo sklad
Stanovanjski sklad Republike Slovenije doslej ni bil pripravljen odgovoriti na reklamacije kupcev njegovih stanovanj v Tacnu, zgrajenih leta 2006. Da ne bi zamudili zakonskih rokov za reklamacije, so morali vložiti tožbo; v začetku tega tedna pa so dobili odgovor. Več na www.delo.si.
Občina je zagotovila šest parkirnih prostorov
Litijska upravna enota je investitorici nove šole, torej občini, po zapletih včeraj le izdala uporabno dovoljenje. Pouk v novih prostorih poteka vse od začetka novega šolskega leta, toda odslej bo skladno s predpisi. Več na www.delo.si.
Izcedne vode na Rakovniku še zastrupljajo okolje
Ker izcedne vode iz zbirnega bazena sicer zaprtega odlagališča usnjarskih odpadkov na Rakovniku čezmerno obremenjujejo okolje, je šmarska občina kazensko ovadila neznano odgovorno osebo. Okoljska problematika izcednih vod ima dolgo brado, saj je doslej državi ni uspelo odpraviti. Več na www.delo.si.
Namesto smodnišnice center dobrega počutja
Slovenska vojska je v približno letu dni na območju nekdanje smodnišnice odstranila, uničila ali primerno uskladiščila približno 652.000 kosov eksplozivnih sredstev, 16 ton črnega smodnika in velike količine kemikalij. S tem so, pojasnjujejo na notranjem ministrstvu, močno zmanjšali ogroženost okoliških prebivalcev. Več na www.dnevnik.si.
Kranjska Gora ima denar, potrebuje le še sneg
Kranjskogorsko žičničarsko podjetje RTC žičnice se je dogovorilo za reprogram vračanja osem milijonov evrov najetih bančnih posojil, je povedal direktor družbe Roman Slivnik. »Če bo zima normalna, smo dolgoročno rešeni,« je dodal. Več na www.delo.si.
Kljub obzidju se bojijo poplav
Ko dežuje nekaj dni zapovrstjo, prebivalci nižinskega dela Velikih Malenc z zaskrbljenostjo pogledujejo v nebo. Vse bolj živčni so in strah jih je, da se bo ponovil september iz leta 2010, ko jih je Krka poplavila kot še nikoli v zadnjih 100 in več letih. Hiše, ki so se tedaj »napile« vode, še danes niso takšne, kot so bile pred poplavo. Posledice so še vedno vidne. Ker jih je v le nekoliko manjšem obsegu poplavilo tudi novembra 2012, začenjajo verjeti, da so tako imenovane stoletne vode postale dveletne. Več na www.dnevnik.si.
Simbol Bizeljskega propada že 70 let
Cenjena vina so tista, ki Bizeljsko uvrščajo na turistični zemljevid Slovenije. Poleg številnih vinskih kleti, vinotočev, podzemnih rovov, imenovanih repnic, in zares slikovitih, z vinsko trto zasajenih terasastih gričev kraju daje svojevrsten pečat tudi stavbna dediščina. Krajinska arhitektura Bizeljskega skriva nekaj zelo posebnih in izvirnih primerkov, žal jih večina precej zanemarjenih propada. Več na www.dnevnik.si.
Turisti bi raje spali v hramih kot v termah
Kje se turist v Sloveniji ogne globalizaciji? V Gadovi Peči, pravijo pridelovalci cvička. Njihovi pozabljeni hrami so izjemen primerek ohranjene slovenske kulturne dediščine in turistična priložnost. A denarja, ki bi zaustavil propadanje objektov, za zdaj ni. Turistično društvo iz Gadove Peči je v ponedeljek priredilo okroglo mizo z dvema zanimivima točkama: primer dobre prakse Dežela kozolcev Šentrupert ter aktivnosti za pridobitev državnih in evropskih sredstev za sofinanciranje projekta Vlaški hrami. Z obema točkama so predstavnike občin in posavske razvojne agencije želeli spodbuditi k aktivnejši vlogi pri izpolnjevanju vizije razvoja Gadove Peči. Več na www.delo.si.
Zaradi zveri obupali nad državo
»Že vrsto let opozarjamo, da se na podeželju problemi z velikimi zvermi stopnjujejo,« pravi Janko Debeljak, vodja kočevske kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZ): »Vendar se na ravni države nič ne premakne.« Težava je, da so na eni strani raziskovalci, visoki funkcionarji in njihovi uslužbenci, varstveniki narave ter društva za zaščito živali, na drugi strani pa pravno podrejen realni svet podeželja. Več na www.delo.si.
Medvede bodo odvračali z infrazvočnimi odganjalci
Označenih enajst zelenih mostov, prehodnih točk za živali, na približno 560 kilometrih hrvaških avtocest skozi Gorski Kotar in Dalmacijo, poraja vprašanje, koliko so živalim prepustne slovenske avtoceste. Na Darsu pravijo, da niso nepropustne, s čimer se stroka sicer strinja, a obenem vztraja, da bi morali na Postojnskem prehod avtoceste velikim živalim omogočiti po vsaj enem zelenem mostu. Pred dnevi sta bila med Postojno in Rakekom spet povožena dva medveda. Več na www.delo.si.
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) ne bo dokapitalizirala Športnega centra (ŠC) Pohorje v zahtevani višini 3,7 milijona evrov, saj dokapitalizacija ni ekonomsko upravičena, so včeraj sporočili iz DUTB, ki je 97-odstotna lastnica ŠC Pohorje. Zato mariborskemu žičničarsko-hotelirskemu podjetju spet grozi stečaj. Več na www.delo.si.
Novi medicinski fakulteti grozi vračilo denarja za stavbo z napakami
V prvem letu po odprtju nove medicinske fakultete v Mariboru so se na fakultetni stavbi na Taborskem nabrežju pokazale nekatere napake, na univerzi pa se borijo, da jim zaradi domnevnih nepravilnosti ne bi bilo treba vrniti dela evropskega denarja. Več na www.delo.si.
Iz Avstrije priteče umirajoča Mura
V kraju Stainz pri avstrijskem Gradcu so se danes začele priprave slovensko-avstrijske strokovne skupine za oktobrsko zasedanje meddržavne komisije za reko Muro. Po naših informacijah se bodo tam seznanili tudi z najnovejšo slovensko študijo, ki dokazuje, da je stanje reke Mure predvsem zaradi avstrijskih elektrarn zelo slabo. Več na www.delo.si.
Po končani sanaciji bo smrad pojenjal
Po končani sanaciji stare cinkarne ne bo več neprijetnih vonjav, zagotavljajo v šentjurskem podjetju Stonex, ki je prejšnji mesec začelo predelovati zemljino, močno onesnaženo s težkimi kovinami. Ljudje, ki živijo v bližini območja stare cinkarne, so bili namreč zaradi smradu, ki se občasno širi naokoli, zaskrbljeni in nejevoljni. Več na www.dnevnik.si.
Mladim podjetnikom še dva inkubatorja
V ravenski poslovni coni so včeraj odprli šesti koroški podjetniški inkubator, konec meseca načrtujejo odprtje še v Radljah ob Dravi. Oba bosta namenjena proizvodnim dejavnostim, medtem ko so pisarniški inkubatorji že skoraj v celoti zasedeni. Mladim podjetnikom bi radi poleg prostorov zagotovili tudi podporne aktivnosti. Več na www.delo.si.
Jambor jih je preveč spominjal na križ
Poseg v arhitektovo delo, ki si ga je pri prenovi Trga osvoboditve dovolila sežanska občina, ko ni dovolila postavitve že izdelane kovinske strukture oziroma svetilke v obliki jambora, ker naj bi preveč spominjala na križ, še vedno odmeva in zlasti v strokovnih krogih sproža ostre odzive. Več na www.dnevnik.si.
Ankaranska vpadnica bo spet dvosmerna
Delavci koprskega gradbinca CPK so včeraj za nekaj dni zaprli Železniško cesto (severni del ankaranske vpadnice v Koper), kjer nameravajo predvidoma do konca tedna po navodilih koprske občinske uprave spet vzpostaviti dvosmerni promet po približno 900 metrov dolgem odseku. Ankarančani so koprski občini pred enim mesecem zagrozili z ovadbami, če se to ne bi zgodilo do prvega novembra. Več na www.delo.si.
Popovič: Sovražna odcepitev Ankarana pomeni konec slovenskega gospodarstva
Koprski župan in vnovični županski kandidat Boris Popovič ocenjuje, da sovražna odcepitev občine Ankaran pomeni konec slovenskega gospodarstva, za katerega je zelo pomembna Luka Koper. Brez možnosti razvoja luka ne bo imela možnosti obstoja, je dejal za portal MMC RTV Slovenija. Kot pravi, bodo tokratne volitve zanj sodba v imenu ljudstva. Več na www.dnevnik.si.