Prihodnost lokalne samouprave v samoorganiziranju in participativnem proračunu

Samoorganiziranje pomeni prevzemanje odgovornosti

Po protestih, ki so državo zajeli konec leta 2012, se je tudi v glavnem mestu oblikovala iniciativa občanov, ki je od takrat priredila vsaj šest skupščin, na katerih se je zbralo več deset ljudi. Iniciativa za četrtne skupščine od februarja, ko so pripravili zadnje zborovanje, miruje. Kako naprej? Njeni pobudniki pravijo, da delo nikakor ni končano in da je potreba po samoorganiziranju občanov še vedno velika. So pa, kot pojasnjujejo, kapacitete ljudi, ki sodelujejo v iniciativi, trenutno precej izčrpane. »To ne pomeni, da skupščin ne bo več, se pa ne obremenjujemo z nekim diktatom kontinuitete. Skupščino raje spodbudimo takrat, ko jo lahko,« pravijo in hkrati sporočajo občanom, da lahko vsak od njih skliče skupščino v svoji soseski, pri čemer ni treba čakati, da to stori nekdo drug. Več na www.delo.si.

Zbori prebivalcev se ponovno začnejo

V tednu od 1. do 5. septembra bodo zborovanja samoorganiziranih četrtnih skupnosti nadaljevali v štirih mestnih četrtih. Prvi se bodo danes ob 18. uri v prostorih mestne četrti na Lackovi cesti 43 zbrali Radvanjčani. Pregledali bodo delo v prvem letu delovanja, ki je bilo zelo učinkovito. Ne le da so identificirali probleme v svojem okolju, nekatere so v tem času celo rešili. Več na www.vecer.com.

Slovenskim občinam manjka podpore in znanja pri upravljanju

O slovenski lokalni samoupravi smo se pogovarjali z doc. dr. Iztokom Rakarjem z upravnopravne katedre ljubljanske Fakultete za upravo. Po njegovem mnenju mora biti cilj iskanje poti za povezovanje, in ne ovir za ustanavljanje novih občin. Pozornost na področju lokalne samouprave po njegovem ni več toliko usmerjena v pravno-institucionalno smer, ampak v upravno-funkcionalno. Sprašujemo se, kako lahko občine tudi širše prispevajo k povečanju blagostanja prebivalcev. Glede na to, da ustanovitev pokrajin in združitev občin nista uspeli, Iztok Rakar alternativo vidi v medobčinskem sodelovanje, čim boljše upravljanje pa je zanj nujnost. Več na www.delo.si.

Male občine: redke v zlatu, večina v blatu

Ob osamosvojitvi leta 1991 je bila Slovenija razdeljena na 60 občin. V dvajsetih letih je doživela pet širitev in pridobila 152 občin. Danes ima sto enajst občin manj kot pet tisoč prebivalcev, 26 občin celo manj kot dva tisoč. Poskusi, da bi razbohoteno lokalno samoupravo omejili, so se izjalovili. Male občine se otepajo z razvojnimi težavami, po zadolženosti so v samem vrhu, a med njimi so tudi »biseri«, ki poslujejo kot malo perspektivno družinsko podjetje. Iz kategorije malih je tudi najbolj razvita slovenska občina Trzin. Več na www.delo.si.

Obcine_1

Lokalna samouprava: v zadnjih letih vse več nalog, denarja ne

Dvajset let po začetku reforme lokalne samouprave še vedno ni dolgoročne strategije njenega razvoja. Prihajajoča Cerarjeva koalicija je zdaj zapisala njeno pripravo v sporazum, hkrati so tudi oktobrske lokalne volitve priložnost za nov premislek. Koalicijski sporazum Cerarjevih partneric na področju lokalne samouprave predvideva pripravo strategije še v prvi polovici mandata. Strategija naj po njihovem odgovori na ključna vprašanja v zvezi z ustanovitvijo pokrajin, poudarek mora biti na združevanju občin in reformi sistema financiranja občin. Sporazum tudi predvideva, da bo reforma lokalne samouprave potekala skupaj s pripravo reforme teritorialne organizacije države. Hkrati predvideva »posebno in samostojno institucionalno rešitev v sistemu«, potem ko je lokalni nivo z ukinitvijo službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ostal brez ustrezne povezave z državo. Več na www.delo.si.

Tisoče kilometrov od Ljubljane do Pomurja

Nova strategija pametne specializacije je morda ustreznejša od prejšnje različice, a njeno končno obliko bo lahko potrdila šele prihodnja vlada. Znanstveniki in tehnologi iz podjetij obenem opozarjajo, da Slovenije ne bo lahko popeljati v “pametno” proizvodnjo. Razdeljenost se namreč začne že pri geografiji. Več na www.dnevnik.si.

Kljub moratoriju letos podrli 17 črnih gradenj

Z ministrstva za infrastrukturo in prostor v državni zbor še vedno niso poslali predloga zakona o legalizaciji neproblematičnih črnih gradenj, čeprav bi ga morali že pred poletjem. Rok so spet prestavili, na ministrstvu pa pravijo, da bo predlog najprej obravnavala nova vlada. Moratorij za rušenje črnih gradenj še velja, a kljub temu so jih letos odstranili sedemnajst. Več na www.delo.si.

Država na pragu spreminjanja odgovornosti upravljanja gozdov

Leta 2016 se iztečejo koncesijske pogodbe za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti. Ali bo država sedanji sistem spremenila ali celo ukinila, je še vprašanje prihodnjih razprav, v štirinajstih koncesijskih podjetjih pa se že bojijo najhujšega. Slovenija je leta 1996 podelila koncesije za gospodarjenje z državnimi gozdovi štirinajstim gozdarskim podjetjem. Ta so začela gospodariti s približno 230.000 od skupno 260.000 hektarjev državnih gozdov in za to državi plačevati koncesnino, ki je bila prva leta zelo nizka in vedno pogosteje predmet kritik in očitkov o prelivanju državnega denarja v zasebne žepe. Več na www.delo.si.

Nihče več noče biti graščak

V štirih letih je kulturnemu ministrstvu od devetih gradov v državni lasti uspelo prodati le enega. Na doslej objavljene dražbe preostalih gradov se zaradi previsokih cen ni prijavil niti en dražitelj. Več na www.dnevnik.si.

Turizem letos slabše, kljub gneči na cesti

Zadnji turistično zelo intenziven konec tedna je za spoznanje popravil vtis letošnje poletne turistične sezone, o kateri velja, da je ena slabših zadnjih let. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v sedmih mesecih v Sloveniji za tri odstotke več turistov, toda ustvarili so za odstotek manj prenočitev. To najbolj na račun domačih gostov, ki so do konca julija v lastni državi ustvarili za tri odstotke manj prenočitev (medtem ko so jih tujci za en odstotek več). Več na www.delo.si.

Stanovanje za pokojnino

V osnutku nove koalicijske pogodbe se kot možnost za izboljšanje finančnega položaja starostnikov omenjajo tako imenovane obratne hipoteke. Gre za posojilo na nepremičnino, ki ga banka po lastnikovi smrti poplača s prodajo stanovanja. Več na www.dnevnik.si.

Stanovanjski stroški: Pomagata že pokrovka in prilegajoča se posoda

Stanovanjski stroški gospodinjstev so se od preloma tisočletja v Sloveniji več kot podvojili in so s 1287 evrov po podatkih statističnega urada do leta 2012 poskočili na 2625 evrov na leto. Največ zaslug za to imajo energenti, ki predstavljajo skoraj dve tretjini teh zneskov. Njihove cene stalno naraščajo, za podvojitev stroškov za elektriko, plin in drugo gorivo pa so poskrbela tudi sama gospodinjstva z vse pogostejšo uporabo vse večjega števila različnih aparatov in naprav v gospodinjstvih. Za električno energijo je tako povprečno gospodinjstvo v letu 2012 plačalo 81 evrov več kot dve leti pred tem. Toda takšne vsote stežka plačuje več kot tretjina slovenskih gospodinjstev, vse več pa jih pri tem tudi zamuja. Zaradi finančne stiske je rok za plačilo stanovanjskih stroškov v letu 2012 vsaj enkrat prekoračila že skoraj petina gospodinjstev (18 odstotkov). Več na www.dnevnik.si.

Ni jim do tega, da ljudi mečejo na cesto

Čeprav mestni stanovanjski sklad in društvo Kralji ulice izvajata protideložacijski program, so samo letos zaradi neplačanih položnic izvedli petnajst deložacij. To je več kot lani, ko je bilo v celem letu osem prisilnih izselitev iz neprofitnih stanovanj. »V štirih primerih je bil razlog za odpoved najema neuporaba stanovanja poleg neplačevanja obveznosti, v enem primeru neplačevanje in neprimerna raba, v desetih pa je bila deložacija posledica kroničnega neplačevanja tako najemnine kot drugih stroškov. V nekaj primerih najemniki že od vselitve v stanovanje niso plačevali ničesar,« na stanovanjskem skladu pojasnjujejo, zakaj je bilo kljub protideložacijski dejavnosti letos izvedenih več prisilnih izselitev kot lani. Ker so program podpore pri ohranitvi nastanitve začeli šele letos spomladi, upajo, »da bosta podpora in ozaveščanje najemnikov v prihodnje vendarle uspešnejša«. Več na www.delo.si.

Kolodvor obstal v času Franca Jožefa

Glavna železniška postaja je vse do danes ostala skorajda nespremenjena, svojo podobo je ves čas spreminjala njena okolica. Na današnjem Trgu Osvobodilne fronte so se nekoč razprostirale njive, nato so vozili tramvaji in trolejbusi, danes pa se pred postajo gnetejo avtomobili, avtobusi, pešci in taksisti. Več na www.dnevnik.si.

Posledice žleda bodo odpravili do konca leta 2015

Elektro Ljubljana, distributer električne energije na območju Mestne občine Ljubljana, se še vedno sooča z odpravo posledic letošnjega žleda. »Škoda, ki jo je februarska ledena ujma povzročila na našem omrežju, je izjemno velika, ocenjena na približno 25 milijonov evrov,« so povedali na Elektru. Zaradi obsežnosti poškodb in omejenih finančnih sredstev bo sanacija posledic žleda na območju prestolnice potekala do konca prihodnjega leta. Več na www.dnevnik.si.

Mladi čedalje pogumnejši

Zagnanih mladih podjetnikov z dobrimi idejami je veliko, a od same ideje do njene uresničitve je dolga pot s številnimi ovirami, so se strinjali včerajšnji govorci na dogodku Ljubljana, podjetniško mesto. Svoje programe za spodbujanje podjetniške kulture in podjetništva, s katerimi želijo mladim predvsem olajšati prve korake na poti do lastnega podjetja, so predstavili Tehnološki park Ljubljana, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije ter občinski javni stanovanjski sklad. Na stojnicah so ob tem med mimoidočimi vzbujali zanimanje inovativni izdelki, za katerimi stojita trdo delo in domiselnost mladih podjetniških moči. Več na www.dnevnik.si.

Makalonca: Bo končno zablestela v polnem sijaju?

Z Makalonco, ki je kot del Plečnikove dediščine razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, je imela Mestna občina Ljubljana v preteklosti nemalo težav. Po deložaciji zakonskega para, ki je lokal vodil skoraj 30 let, bi lahko dobro zaslužili s ponujeno najemnino, ki je bila precej višja od izhodiščne, a je nato dogovor padel v vodo. Najemnino so nato še znižali, zanimanje je zraslo in po skoraj dveh letih je Makalonca leta 2009 znova zaživela, vendar tudi tokrat niso imeli sreče. Maja letos se je sicer podjetju Vip grupa, ki ga je zastopal plesalec Andrej Škufca, po petih letih iztekla najemna pogodba, vendar kot pojasnjujejo na občinskem oddelku za ravnanje z nepremičninami, že pred tem ni redno plačevalo svojih obveznosti in je celo pristalo v stečaju. Več na www.dnevnik.si.

Še drugič potrjeno: pogodba med MOL in Tritonisom je nična

Višje sodišče je zavrnilo pritožbo ljubljanske občine in potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je lani v zadevi Tritonis (v tožbi obrambnega ministrstva proti MOL) presodilo, da je pogodba med občino in Tritonisom nična. Sodba je tako pravnomočna. Več na www.delo.si.

Janković kljub pravnomočni sodbi ne bo vrnil kupnine

Čeprav je višje sodišče že drugič odločilo, da je pogodba, s katero je Mestna občina Ljubljana podjetju Tritonis za 1,1 milijona evrov prodala zemljišče ob Vojkovi cesti, nična, župan Zoran Janković pravi, da kupnine in obresti ne namerava vrniti. Več na www.delo.si.

Novi prostori za katoliško šolo in nov vrtec

Osnovna šola Alojzija Šuštarja, ki od ustanovitve leta 2008 gostuje v prostorih gimnazije znotraj Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu, bo prvega septembra odprla vrata nove zgradbe. Vanjo bo vstopilo štiristo učencev, prvič tudi devetošolci. Več na www.delo.si.

Vrtec in šola za deset milijonov

Za okoli 400 učencev OŠ Alojzija Šuštarja, zasebne katoliške devetletke, bo prvi dan šole dvojno poseben. Od danes se jim ne bo več treba stiskati v 110 let starem poslopju Zavoda sv. Stanislava, v katerem jih je pet let gostila škofijska gimnazija. Pričakale jih bodo nove, izredno svetle učilnice, z odličnimi pogoji za sodoben pouk in pogledi na notranji zeleni atrij, bližnjo Šmarno goro in Alpe v daljavi. Poseben dan pa bo tudi za ljubljansko nadškofijo, ki ji je uspelo končati enega od najambicioznejših projektov zadnjega desetletja. Več na www.dnevnik.si.

Andrej Ojstrež Kogovšek: Krize ne bo konec, boste pa v Nuku imeli lep večer

Edini, res edini ostanek neke atenske knjižnice je vklesan napis, da je odprta od prve do šeste ure in da je iz nje prepovedano odnašati knjige. A objokovanje nečesa, kar je za vedno izgubljeno, nas utegne preveč zadržati. Že tečemo v mesto in trkamo na masivna vrata Nuka. Odpira nam jih vodja kavarne in festivala Poleti v Nuk Andrej Ojstrež Kogovšek. Več na www.delo.si.

Za del Brezovičanov LPP po novem dražji

S prvim septembrom bodo spremenjena območja LPP v občini Brezovica, zaradi česar bodo drugačne tudi cene. Za nekatere bo avtobusni prevoz tako dražji. Prav tako bo nekaj sprememb za šolarje, ki so upravičeni do subvencionirane vozovnice, a bodo cene ostale enake. Kot so sporočili z javnega podjetja Ljubljanski potniški promet, bo po novem del občine Brezovica spadal v tretje, najdražje območje LPP. Spremenjena bo opredelitev območja od postajališča Podpeč Jereb do Rakitne in Goričice pod Krimom. Tam potekata progi 43 (Notranje Gorice–Preserje) in 44 (Notranje Gorice–Preserje–Rakitna). Več na www.delo.si.

V Pirničah novi vrtec verjetno šele oktobra

Vrtec v Zgornjih Pirničah, ki so ga v občini Medvode začeli graditi že avgusta lani, bo nared šele oktobra in ne septembra, kot so načrtovali še pred tremi meseci. Še vedno namreč čakajo na nepovratna evropska sredstva. Medtem pa bo v ponedeljek malčke skoraj zagotovo sprejel novi vrtec Mlinček v Naklem. Tehnični pregled je bil že opravljen in župan občine Naklo Marko Mravlja je prepričan, da bo pravočasno izdano tudi uporabno dovoljenje. Več na www.delo.si.

Vrtna vas postala blejski turistični adut

Naložba v Vrtno vas je vredna nekaj milijonov evrov, lastnik Boštjan Kelih ne razkriva natančnih podatkov, ima pa glede na odličen odziv javnosti, predvsem pa zaradi stalne zasedenosti veliko razlogov za zadovoljstvo. Več na www.dnevnik.si.

Ob Blejskem jezeru 20.000 vozil na dan

Včerajšnji blejski protest so videli tudi gostje mednarodnega foruma, a to ne bo kaj prida pomagalo. Problem preobremenjene ceste proti Bohinju (potrebna je tudi severna obvoznica proti Pokljuki) je razpet med Bledom in Ljubljano in je dejansko ogledalo, kako se pri nas (ne) lotevamo resnično žgočih prometnih zagat. Realnost je namreč taka, da si le redki upajo napovedati, da bo promet mimo Bleda stekel po novi cesti do leta 2020. Več na www.dnevnik.si.

Obnovili bodo igrišče

Štirideset let se skorajda nič ni vlagalo v trebanjsko športno igrišče. Uporabljajo ga osnovnošolci, popoldne in zvečer pa številni rekreativni športniki. Zdaj bodo končno uredili vsaj nogometno zelenico, preostalo menda še pride na vrsto. Več na www.dnevnik.si.

Trboveljski šolarji varni  pri pouku

Čeprav so na OŠ Trbovlje v sklopu rekonstrukcije in energetske sanacije še v petek odpravljali zadnje pomanjkljivosti, na občini zagotavljajo, da bo 415 šolarjev jutri varno sedlo k pouku. Skrb staršev, da OŠ nima uporabnega dovoljenja, je odveč, pravijo na občini. »Ker gre za rekonstrukcijo, uporabno dovoljenje niti ni potrebno. Zadoščajo meritve strojnih in elektroinštalacij ter sistema aktivne požarne zaščite. Te so pokazale, da objekt izpolnjuje zahteve,« je pojasnil Kristjan Dolinšek, vodja občinskega oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti. Več na www.delo.si.

Policijska mobilna učilnica: romski otroci so se privadili nositi copate

Splošno prepričanje o nešolanju romskih otrok je sesul projekt, ki sta ga pod okrilje vzela novomeška in generalna policijska uprava, saj so predšolski in šolski otroci iz romskega naselja Dobruška vas celo med počitnicami gulili šolske klopi. A je bilo nabiranje znanja za odtenek bolj sproščeno, kot jih čaka v naslednjih nekaj mesecih. Več na www.delo.si.

“Povsod naletiš predvsem na ovire”

Da so politične stranke v precejšnji prednosti pri sodelovanju na vsakokratnih volitvah, ugotavljajo v teh dneh vsi, ki si kot nestrankarski kandidati prizadevajo, da bi lahko kandidirali za mestni svet ali župana v mestni občini Maribor. Strankam, za ustanovitev katere zadošča 200 podpisov občanov katerekoli občine, ni treba k vlogam kandidatur prilagati nobenih posebnih obrazcev podpor … Več na www.vecer.com.

Lista kolesarjev in pešcev_Maribor

Ropotarnica z novim bliščem

S Koroške ceste v Ulico kneza Koclja in sedaj na Partizansko cesto 21 se je v petih letih že selila Ropotarnica, kraj, kjer rabljeni predmeti dobijo novo vrednost in tudi nove lastnike. Prva dva prostora sta bila majhna in zanju so plačevali tržno najemnino, kar pomeni, da je večina sredstev iz prodaje šla za poplačilo najemnine. Sedanje prostore je Ropotarnici namenila mariborska občina. Ropotarnica je v pomoč okolju, ker ponovna uporaba predmetov zmanjšuje količino odpada. Več na www.vecer.com.

“Komaj čakajo davek na nepremičnine”

V primerjavi z nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč bi mariborska podjetja plačevala do 70 odstotkov manj. Najbolj na udaru predelovalne dejavnosti. Višja nadomestila za fizične osebe? Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik je včeraj opozorila na za mariborsko gospodarstvo skrb vzbujajoče podatke o neenakopravnem zaračunavanju nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) na območju mestne občine Maribor (MOM). Več na www.vecer.com.

Na Streliški cesti bodo zgradili montažni krožišči

Mestna občina Maribor bo na Streliški cesti, v križiščih z Ljubljansko ulico in s Kardeljevo cesto, zgradila dve montažni krožni križišči. Dela se bodo začela v ponedeljek, 8. septembra. Za izvedbo krožišča med Streliško in Kardeljevo cest bo potrebna polovična zapora Streliške; tam bo promet potekal izmenično enosmerno, urejen pa bo s semaforji. Kardeljeva cesta bo v tem času zaprta za ves promet na odseku od Borštnikove ulice, zato vključevanje na Streliško cesto ne bo mogoče, prav tako ne bo s Streliške na Kardeljevo cesto. Dela bi naj bila izvedena do srede, 17. septembra. Več na www.vecer.com.

Učni poligon o samooskrbi

V Poljčanah so nedavno odprli učni poligon za samooskrbo Dole. Deluje kot učilnica v naravi s poudarkom na izobraževanju lokalnega prebivalstva o trajnostnih principih, ki si jih lahko vsakdo uredi tudi doma. “Mnogokrat smo priča vrhunskemu znanju, ki ne najde poti do uporabnikov. Pogosto manjka prav aplikativnost znanja, ki je za uporabnika bistvena. Več na www.vecer.com.

Zaradi počasnosti ministrstva ne morejo v vrtec

Gospodarsko ministrstvo še vedno ni objavilo rezultatov majskega razpisa za nepovratna evropska sredstva, zato bo že junija zgrajen vrtec Tončke Čečeve na Hudinji danes ostal prazen, otroke pa so morali razporedili po drugih enotah. Podobno težavo imajo tudi v Medvodah, koliko je še takšnih primerov v državi, nam z ministrstva Metoda Dragonje niso odgovorili. Več na www.delo.si.

Občine še niso rešene milijonske odškodnine

V tožbi zoper štiri občine Mežiške doline, od katerih dedinja Hermana Zimmerla zahteva 1,28 milijona evrov odškodnine zaradi nezakonite razlastitve, se je odvetnica tožnice pritožila na višje sodišče. Oporeka vmesni sodbi slovenjgraškega sodišča o zastaranju zahtevka in sodišču očita bistvene kršitve materialnega in procesnega prava. Več na www.delo.si.

Peco in Kope rešuje predsezonska razprodaja

Minuli vikend se je na pliberškem sejmu začela akcija Zimski svet Pece, s katero poskušajo občine delovne skupnosti Geopark Karavanke rešiti zimsko sezono na Peci. Če bodo v predprodaji prodali vsaj 2000 močno znižanih sezonskih vstopnic, bo Peca pozimi obratovala, sicer naprav ne bodo zagnali. Za GTC Kope, kjer so v podobnih težavah, je obratovanje bo besedah direktorja Jesenška zagotovljeno. Več na www.delo.si.

Tujcem se prijateljske vožnje ne bodo več izplačale

Odslej bodo morala vsa podjetja, ki nameravajo na Soči opravljati gospodarsko dejavnost, plačati pavšal v višini 3500 evrov. Letnih plovbnih dovolilnic ne bo več, na voljo bodo le še dnevne za ceno 50 evrov. »S tem bi radi izločili opravljanje dejavnosti mimo naših predpisov. Kdor je doslej kupoval letne dovolilnice in se ob nadzorih izgovarjal, da ne gre za dejavnost, temveč za prevoz prijateljev, bo moral odslej kupovati dnevne dovolilnice, toda dvomim, da se mu bo to izplačalo vse poletje za vsak čoln posebej,« je pojasnil predstojnik medobčinske uprave posoških občin Simon Leban. »Seveda vsi podpiramo domače gospodarstvo, toda obenem se moramo držati zakonodaje. Interesov nekoga in zahtev drugih pa ni vedno lahko uskladiti. Zbližali smo stališča in postavili merila, praksa pa bo pokazala, kaj smo s tem dosegli,« je bila kljub vsemu zadovoljna kobariška županja Darja Hauptman. Več na www.delo.si.

Kobilarna Lipica bo leto dni gradbišče

Kobilarna Lipica je na prelomnici. Za temeljito posodobitev javne infrastrukture, ki bo vsekakor koristila konjem pa tudi boljšim vtisom obiskovalcev, je država nenadoma našla pet milijonov evrov iz kohezijskega sklada, obnovo hlevov pa začenjajo še z milijonom evrov za projekt Celovita prenova Kobilarne Lipica, s katerim bodo obnovili nekatere turistično najbolj zanimive hleve in Tržaški drevored. V teku pa je tudi postopek izbire novega direktorja ter delovne skupine, ki mora pripraviti javni razpis za oddajo premoženja za gostinsko-hotelsko dejavnost v najem. Več na www.delo.si.

Postojnski kras do Unesca po dveh tirih

Medtem ko se Slovenija skupaj z Italijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Srbijo in Albanijo pripravlja na kandididranje za uvrstitev Dinarskega krasa na seznam svetovne dediščine, ena od lokalitet tega krasa pa naj bi bil tudi postojnski kras, se je občina Postojna pridružila pobudi iz italijanskega Tržiča o uvrstitvi sosednjih območij krasa, med njimi postojnski kras s Postojnsko jamo, na isti Unescov seznam. V Sloveniji pa o tem nihče nič ne ve. Več na www.delo.si.

Občine prehitevajo, ko države čakajo semafor

Kras je izjemno naravno in kulturno območje, ki sega od Italije do Grčije. Zato se države, tudi Slovenija, že leta povezujejo, da bi se lažje vpisale na prestižni seznam Unescove svetovne dediščine. Meddržavni procesi pa so tako dolgotrajni, da posamezne občine vmes prehitevajo po desni in oblikujejo lastne pobude. Postojnčani so se začeli povezovati z Italijani. Več na www.dnevnik.si.

Turistične jame: Država spi, jamarji obupujejo

Država že desetletje ureja status turističnih jam, v katerih, z izjemo Postojnske in Škocjanskih, turistična raba ni usklajena z zakonom. Društva so obupana in začenjajo opuščati ali zmanjševati dejavnost, upada tudi število obiskovalcev. Več na www.dnevnik.si.

Prenovljena Nova Gorica

Od danes središče mesta v novi preobleki

Skoraj štiri leta so trajale aktivnosti, ki so pripeljale do prenovljene podobe novogoriškega središča. Cilj je bil oblikovati nov enoten urbani prostor v središču mesta, ki bo privlačen tako za njegove prebivalce kot tudi za obiskovalce. Gre za enega največjih projektov v mestu v zadnjih letih. Celotna naložba je presegla 3,6 milijona evrov. Od tega je bil vložek mestne občine dobra dva milijona evrov, nekaj več kot milijon je bilo evropskih sredstev, 584.000 evrov pa je bilo bančne garancije Euroinvesta, ki je zgradilo največjo stavbo v mestu – Eda center. Več na www.dnevnik.si.

Anderlič nad varstvo kulturne dediščine

Družba Mons ljubljanskega poslovneža Jožeta Anderliča za krepkih 1,4 milijona evrov toži Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in njegovo zdaj že nekdanjo generalno direktorico Jelko Pirkovič. Sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča Sabina Valek Derganc je včeraj sklenila, da ima dovolj dokazov za odločitev, ki jo bo sprtima strankama sporočila pisno. Več na www.dnevnik.si.

Predor Markovec morda prihodnje leto

Državna revizijska komisija je ugodila pritožbi idrijskega podjetja Kolektor Koling, ki ga je strokovna komisija Darsa junija izločila iz ožjega izbora možnih izvajalcev ceste pred predorom Markovec in za njim. Dars je po zavlačevanju spomladi objavil ponovni razpis za dokončanje 3,1 kilometra dolgega cestnega odseka pred predorom, ki so ga v zadnjih letih že večinoma zgradili. Več na www.delo.si.

Slovence bo udarilo na Hrvaškem

Le v dveh državah EU lastniki sploh ne plačujejo davkov na svoja stanovanja. Hrvaška vlada je zdaj napovedala, da bo to do leta 2016 spremenila, kar bo prizadelo tudi slovenske državljane. Več na www.dnevnik.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri