Zakaj ne bi večnih gradbišč spremenili v parke in vrtove?

Večna gradbišča v parke in vrtičke?

Z oglasi polepljene gradbene ograje v prestolnici ločujejo dobršen del zemljišč, na katerih se že leta ne zgodi – nič. Zgodba vrtičkarjev Onkraj gradbišča, ki so dokazali, kako je mogoče začasno osmisliti takšno površino, pa prav tako še ni dobila nadaljevanja. Več na www.dnevnik.si.

Dovoljenje za prvi urgentni center v državi

Bolnišnična prva pomoč v Brežicah se bo septembra preselila v prvega od desetih novih urgentnih centrov (UC), ki rastejo v državi. Kdaj in ali sploh se bodo v UC selile enote nujne medicinske pomoči (NMP) iz zdravstvenih domov Brežice in Krško, ni znano. »Urgentni center smo začeli graditi leta 2011, prejšnji teden smo dobili uporabno dovoljenje,« pravi direktor brežiške bolnišnice Dražen Levojević: »Kirurško in internistično prvo pomoč, ki jo še izvajamo v starih prostorih, bomo začeli v nove prostore seliti septembra. UC bo uradno začel delovati oktobra.« Več na www.delo.si.

Stanovanjska politika je prepuščena občinam

Med letoma 2011 in 2013 so občine zgradile ali kupile 2918 neprofitnih stanovanj. A pogled na zemljevid regij pove, da jih je velika večina zrasla zgolj v dveh slovenskih regijah, v dveh regijah pa niso zgradili niti enega. Več na www.dnevnik.si.

Segrevanje mesta se iz središča seli na obrobje

Poleti je temperatura zraka v glavnem mestu v primerjavi z okolico v povprečju višja za 1,8 stopinje Celzija, razlika doseže celo štiri stopinje. Pojav strokovnjaki imenujejo mestni toplotni otok, nanj pa vplivata zgoščena pozidava in odpadna toplota zaradi človekove dejavnosti. Toplotni otok nastane zaradi večje akumulacije toplote v mestu kot v njegovi okolici. To je zaradi materialov, ki gradijo mesto, razlaga dr. Blaž Komac, vodja oddelka za naravne nesreče na Geografskem inštitutu Antona Melika pri ZRC SAZU. Beton, na primer, sprejme več toplote na enoto prostornine kot travnik. Več na www.delo.si.

Spreminjanje stališč MOL čez noč v dobro občanov

Slaba ureditev, ki je po mnenju mestnih uradnikov edina možna, lahko čez noč postane rešljiva s predlogom, ki so ga na občini prej gladko zavračali. Gre za dialog z občani, kot pravijo na MOL, ali za ignoranco in aroganco do pobud občanov ter odsotnost argumentov v odgovorih nanje? Več na www.delo.si.

V Tivoliju sobivanje ni mogoče, kaj pa na Slovenski?

V parku Tivoli delavci te dni končujejo novo kolesarsko stezo, s katero bodo kolesarji ločeni od pešcev. Po drugi strani je na Slovenski cesti predviden nasproten proces – pešci in kolesarji si bodo po prenovi prostor delili. Ureditve razmer v Tivoliju so si kolesarji želeli dolga leta, saj je bila vožnja po tem parku doslej prepovedana. Kljub temu so se mnogi vozili po njem in tako tvegali kazen. Obenem tudi med pešci ni manjkalo pritožb zaradi prehitrih in nevarnih kolesarjev. Na občini so pobude, naj umaknejo znake za prepoved in omogočijo kolesarjenje skozi park, zavračali, pred nekaj tedni pa so se odločili za gradnjo kolesarske steze. Več na www.delo.si.

O usodi Plečnikovega stadiona šele novi mestni svet

Konec septembra se izteče družbena pogodba družbe Bežigrajski športni park, ki je odgovorna za obnovo Plečnikovega stadiona. Na občini ne vedo, ali bodo pogodbo še sedmič podaljšali. Končna odločitev o tem bo sprejeta po volitvah. Več na www.delo.si.

Občina še brez rešitve za Plečnikov stadion

»Nastal je hud zaplet,« je stanje v projektu obnove Plečnikovega stadiona na novinarski konferenci komentiral ljubljanski župan Zoran Janković, ki ne ve, kako bo Arso (Agencija RS za okolje) ta zaplet rešil. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje kot drugostopenjski organ je namreč pred tedni ugodilo pritožbi družbe BŠP, katere lastniki so Joc Pečenik, MOL in OKS, in razveljavilo odločitev Arsa, ki je lani spomladi zavrnil zahtevek BŠP za izdajo okoljevarstvenega soglasja za gradnjo stadiona. To soglasje je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Več na www.delo.si.

Cankarjevo nabrežje naj bi bilo urejeno do začetka septembra

Obnovitvena dela na Cankarjevem nabrežju, ki so se začela na začetku junija, bodo predvidoma končana do začetka septembra, če bodo vremenske razmere ugodne, so za STA pojasnili na ljubljanski občini. Nova Ribja brv pa bo do konca avgusta končana do te mere, da bodo v prvih dneh septembra podali zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. Več na www.dnevnik.si.

Gradnja novega kopališča Kolezija se lahko začne

Pogodba z izvajalci gradnje novega kopališča Kolezija, vredna 9,5 milijona evrov, je podpisana. Delavci hrvaškega podjetja GP Krk ter družb CBE Inženiring in IMP iz Ljubljane tako lahko na Koleziji začnejo z izvajanjem del. Več na www.delo.si.

Veliko zanimanja za gradnjo džamije

Islamska skupnost v RS je na razpis za gradnjo islamskega versko-kulturnega centra prejela 17 ponudb iz Slovenije in tujine, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal tajnik skupnosti Nevzet Porić. Kdo so ponudniki in kakšna je višina ponudb, Porić ni izdal. Končna odločitev pa bo po njegovih besedah predvidoma znana čez nekaj več kot mesec dni. Več na www.delo.si.

Na razpis za gradnjo Islamskega versko-kulturnega centra prispelo 17 ponudb

Islamska skupnost v RS je za glavni razpis za izgradnjo Islamskega versko-kulturnega centra prejela 17 ponudb iz Slovenije in tujine, je za STA povedal tajnik skupnosti Nevzet Porić. Kdo so ponudniki in kakšna je višina ponudb, Porić ni izdal, končna odločitev pa bo po njegovih besedah predvidoma znana čez nekaj več kot mesec dni. Več na www.dnevnik.si.

Do gimnastične dvorane nekoliko počasneje

Postopki za začetek gradnje gimnastične dvorane na Viču kljub drugačnim napovedim in pričakovanjem še vedno niso stekli. Zapletlo se je pri prenosu projektne dokumentacije z gimnastične zveze na ljubljansko mestno občino. Več na www.delo.si.

Stolpiči potrebni prenove že po devetih letih

Stanovanjska soseska Polje I, zgrajena sredi leta 2005, za katero sta arhitekta Vasa Perović in Matija Bevk dobila Plečnikovo nagrado, je po dobrih devetih letih že potrebna prenove. Razlog zanjo so slabo izvedena obrtniška dela in nevgradnja projektno predvidenih materialov. Več na www.delo.si.

Gradnja soseske Polje III teče nemoteno

Stečaj podjetja Begrad gradnje, hčerinske družbe Begrada, d. d., ki je glavni izvajalec del v nastajajoči stanovanjski soseski Polje III, ne vpliva na potek del, so sporočili z javnega stanovanjskega sklada, ki vodi to 13-milijonsko investicijo. »Trenutno dela potekajo normalno in v skladu s terminskim načrtom. Predstavniki izvajalca so navzoči na gradbišču in v zvezi z nadaljnjim potekom del ne navajajo nikakršnih težav,« je povedal direktor mestnega stanovanjskega sklada Sašo Rink. Družba Begrad gradnje namreč pri tem projektu ni bila med nominiranimi podizvajalci. Več na www.delo.si.

Kolesarski žep na Miklošičevi cesti

Z zarisom kolesarske steze na Miklošičevi cesti v obe smeri se lahko kolesarji odslej veselijo tudi novega kolesarskega žepa na križišču z Dalmatinovo ulico v smeri proti središču mesta. »Kolesarski žep daje prednost kolesarjem in jim omogoča, da se v križišču razvrstijo pred motorna vozila,« so o novi pridobitvi v sklopu mestne kolesarske infrastrukture pojasnili na ljubljanski občini. Več na www.dnevnik.si.

Kolesarski žep_Ljubljaan

Stojal za kolesa ni nikoli preveč

Potem ko so na mestni občini minulo leto v sklopu urejanja ulice Tabor pri Hotelu Park postavili sedem stojal, eno montažno enoto s petimi stojali namestili pri postajališču ljubljanskega potniškega prometa Ruski car in z dvajsetimi novimi stojali opremili še Rozmanovo ulico, letos novih stojal za parkiranje koles še niso postavljali. »Ta so predvidena v sklopu urejanja Slovenske ceste, medtem ko imamo letos v programu še postavitev stojal na Ilirski ulici v križišču z Rozmanovo ulico,« napovedujejo na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Več na www.dnevnik.si.

Parkiranje v Ljubljani: Največ ponaredkov v Centru, za Bežigradom in na Viču

Po lanski širitvi območij plačljivega parkiranja in spremembah pravil glede pridobivanja dovolilnic se je število izdanih dovolilnic za parkiranje na javnih površinah opazno povečalo, s tem pa tudi prihodki občine iz tega naslova. Več na www.delo.si.

Za nekatere bo prevoz v Ljubljano dražji

V občini Brezovica so se pred šolskim letom odločili za manjše spremembe v integriranem potniškem prometu. Kot pojasnjujejo v javnem podjetju Ljubljanski potniški promet (LPP), je ta odločitev posledica želja občanov, čeprav bodo novosti vplivale le na del občine. Od prvega septembra bo namreč le območje, v katerem obratujeta liniji 43 in 44, natančneje od postajališča Podpeč/Jereb do Rakitne in Goričice pod Krimom, opredeljeno kot tretje območje in ne več kot drugo. Več na www.dnevnik.si.

Železnicam začeli plačevati najemnino

Potem ko je pred letom dni tudi vrhovno sodišče potrdilo, da je zemljišče, na katerem stoji Avtobusna postaja (AP) Ljubljana, last Slovenskih železnic (SŽ), se je družbama vendarle uspelo dogovoriti za plačilo najemnine. A če smo pred meseci poročali, da naj bi na železnicah zahtevali petnajst tisoč evrov na mesec, so se na koncu dogovorili za občutno nižjo ceno – 9285 evrov na mesec, kar na leto pomeni nekaj več kot 111.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljana na poti k milijonu turističnih nočitev

Obiskovalci Ljubljane so v prvih sedmih mesecih leta po podatkih Turistično-informacijskega centra ustvarili nekaj več kot 522.000 nočitev, kar je tri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Če se bo dosedanji trend nadaljeval, bi lahko v slovenski prestolnici letos sploh prvič zabeležili milijon nočitev, so za Slovensko tiskovno agencijo povedali v Turizmu Ljubljana. Več na www.delo.si.

Ljubljana še vedno večinoma le postanek na poti proti morju

Čeprav podatki kažejo, da turistov zaradi muhastega vremena ni bilo bistveno manj kot lani, je le malokdo v prestolnici zares zadovoljen s sezono. Ena ključnih težav ostajajo slabe prometne povezave. Več na www.dnevnik.si.

Ob Celovško cesto vračajo nekdanji utrip

Predzadnja nedelja v avgustu je v Spodnji Šiški po tradiciji komarjeva in tudi včeraj je bilo tako, saj Turistično društvo Ljubljana Šiška zvesto obuja ta stari običaj na praznik svetega Jerneja. Več na www.dnevnik.si.

Ižanska cesta: Do začetka šole naj bi bila vendarle nared

Po tem, ko je bila lani regionalna cesta Ljubljana–Ig, po domače ižanka, zaradi obnove delno ali popolnoma zaprta kar pol leta, je bilo rečeno, da bo druga faza obnove končana maja letos. A delovni stroji so se pojavili šele v začetku tega tedna, ko so na odseku od križišča Črna vas-Ižanska cesta do križišča Ižanska cesta-Matena cesto spet zaprli za ves promet. Obvoz je urejen skozi Škofljico, kjer potnike prevaža tudi avtobus,  ali po lokalnih cestah. Več na www.dnevnik.si.

Rcero Ljubljana: Rešitev AC-priključek, ki ga noče zgraditi nihče

Čeprav se bodo že leta 2016 na Barju zbirali odpadki več kot tretjine prebivalcev Slovenije, na občini zagotavljajo, da gradnja novega priključka z obvoznice ni potrebna. Stanovalci okoliških sosesk pa opozarjajo, da so dovozne ceste v katastrofalnem stanju že danes. Več na www.delo.si.

Vseh sedem ponudnikov predragih

Na javni razpis za gradnjo treh manjših stanovanjskih blokov na Dolgem mostu se je odzvalo sedem ponudnikov: Kolektor Koling, Gorenje Projekt, NGD, Makro 5 Gradnje, CG5, Grading Kurent in CGP. Najnižjo ponudbo za gradnjo stanovanjske soseske, komunalne infrastrukture in za pripravo zapisnikov o ugotovitvi vrednosti stanovanj je oddala družba Grading Kurent, katere ponudba je znašala slabih 3,7 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.

Arso z zahtevo za dopolnitev vlog razjezil Vevčane

Civilne iniciative iz četrtne skupnosti Polje, ki so julija na agencijo za okolje poslale več vsebinskih pripomb na osnutek okoljevarstvenega soglasja za ponovno odprtje obrata Papir servisa v Vevčah, s katerimi so dale vedeti, da podjetje ne izpolnjuje pogojev za obratovanje, so znova zlile žolč na agencijo. Ta od njih namreč zahteva dopolnitev vlog za pridobitev statusa stranskih udeležencev. Več na www.delo.si.

Mojca Marš: Večina nepremičninskih agentov le odpre vrata in že zaračuna

Skupaj s svojim partnerjem Juretom Žovetom stoji za imenom FLETno. Nastajajoče podjetje tistim, ki iščejo stanovanje, a za brskanje po spletu nimajo časa, pri tem pomaga. Osredotoča se na stanovanja, vredna svoje cene, kar je, še posebej v glavnem mestu, pravi, zelo težko. Enkrat na teden skoraj 1500 naročnikom pošilja redna elektronska sporočila o ponudbi na trgu, pri tem pa gleda predvsem na to, da gre za ohranjena stanovanja s pošteno ceno. Več na www.delo.si.

Kranj želi postati pametno mesto

Gospodarska kriza je Kranju vzela 2000 delovnih mest, pretežno v industriji, mesto obkrožajo trgovska središča, promet je ohromljen, podeželje trdi, da je razvojno zapostavljeno. O tem, kako bi v gorenjski prestolnici spremenili negativne trende, bo mogoče slišati na današnji javni razpravi. Več na www.delo.si.

Tudi Razor sredi Kranjske Gore bo za zdaj le slika na papirju

Kranjska Gora očitno nima sreče z investitorji, saj je obupal še tretji. Željko Marsenić iz podjetja Razor-R, ki je napovedoval temeljito obnovo starega hotela Razor v Kranjski Gori, projekta ne bo dokončal, saj nima denarja, zato nepremičnino in gradbeno dovoljenje za prenovo prodaja za 2,3 milijona evrov. Več na www.delo.si.

Hotel Razor_Kranjska Gora

V Kranjski Gori pobuda za referendum o Južnem toku

Civilna iniciativa proti gradnji plinovoda Južni tok v Zgornjesavski dolini je minuli teden kranjskogorskemu županu predala podpise za razpis občinskega posvetovalnega referenduma. Na občini bodo preučili, ali bi lahko imel takšen referendum kaj teže pri odločitvi o plinovodu, ki je sicer državna zadeva, piše Slovenska tiskovna agencija. Več na www.delo.si.

Nad Martuljkom sekajo kljub prepovedi

Čeprav je okoljski inšpektor prejšnji teden ustavil poseko gozda na območju TNP na koridorju električnega daljnovoda pri Gozdu – Martuljku, ki ga prenavlja Elektro Gorenjska, se je posek v gozdu včeraj dopoldne še nadaljeval. Okoljevarstvenik Anton Komat je prepričan, da hoče Elektro Gorenjska pod krinko vzdrževalnih del razširiti koridor. Več na www.delo.si.

Blejci imajo načrte, a ni denarja za obvoznici

Občina Bled je po osmih letih od začetka postopka sprejela občinski prostorski načrt, kar za prostorski razvoj slovenskega turističnega bisera ni dovolj. Kot pravi župan Janez Fajfar, je glavnina ukrepov vezana na gradnji obvoznic, ki pa se ju država še nekaj časa ne bo lotila, saj ni denarja. Med prioritetami sta ključni gradnji obeh obvoznic, vendar okoli 30 milijonov evrov državnega in evropskega denarja za južno obvoznico, ki jo čakajo že 40 let, ni. Več na www.delo.si.

Za smučišče 2864 Bohinj izdano gradbeno dovoljenje

Družba 2864 Bohinj je po številnih zapletih in več letih pridobivanja vseh potrebnih soglasij vendarle dobila gradbeno dovoljenje za novo smučarsko središče nad Bohinjsko Bistrico. Od izvorne zamisli so minila več kot tri leta, letošnjega decembra pa bi lahko smučišče vendarle zaživelo, če bi država odobrila tudi sofinanciranje. Več na www.delo.si.

Čoklov projekt končno z gradbenim dovoljenjem

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je podjetju Bohinj 2864 izdalo gradbeno dovoljenje za postavitev 30 milijonov evrov vrednega novega smučišča. Direktor Boštjan Čokl upa, da bi ga vsaj del zgradili že letos, a je vse odvisno od državnega denarja. Več na www.dnevnik.si.

Na novi dvorani pušča streha

Pred natanko enim letom so tik pred začetkom evropskega prvenstva v košarki odprli povsem prenovljeno športno dvorano Podmežakla. Projekt je bil skupno vreden kar devet milijonov evrov. Manj kot leto dni po odprtju pa so ugotovili, da pušča streha. Gre za tri leta star spoj med staro in novo streho, ki ga je zgradilo zdaj že zdavnaj propadlo Primorje. Več na www.dnevnik.si.

Zaradi Čaplje iz Planice nagnali propadajoči Imos

Zavod za šport Planica je odpovedal pogodbo podjetju Imos, ki je v sklopu nordijskega centra (NC) gradilo servisni objekt Čaplja, je potrdil direktor Jelko Gros. Po razveljavitvi izbora graditelja osrednjega tekaškega stadiona nov še ni izbran, negotovost za evropsko financiranje gradnje NC pa se povečuje. V Planici je gradbena sezona krajša kot v osrednjem delu Slovenije, zato se povečuje skrb, ali bodo vsi objekti zgrajeni pravočasno in bo država lahko črpala evropski denar za skupaj kar 48 milijonov evrov vreden projekt. Več na www.delo.si.

Premalo najemnih stanovanj

V Sloveniji vsako leto zgradimo manj stanovanj, kar velja tudi za Dolenjsko, kjer »primanjkuje novih stanovanj vseh vrst, predvsem dvo- in trisobnih«, pojasnjuje novomeški nepremičninski agent Robert Nedanovski iz agencije NNRN. Več na www.dnevnik.si.

Predsednik bi izselil sosede in naselil svojega brata

Ko so novomeški Romi izvedeli, da predsednik Zveze Romov za Dolenjsko (ZRD) Bogdan Miklič v imenu svojega brata Jasmina zahteva, naj se družina Zvezdane Brajdič iz Ruperč Vrha izseli iz svoje bivalne barake, da bi nato Mikličevi od občine odkupili zemljišče, na kateri bi si Jasmin Miklič uredil bivališče, so začeli zbirati podpise zoper vodstvo romske zveze. Doslej je peticijo podpisalo 119 Romov. Več na www.delo.si.

Kopalce premoga so zamenjali kopalci

Kočevsko jezero, ki je znano tudi kot Rudniško jezero, je ena najbolj prezrtih turističnih zanimivosti Kočevja. Občina ga postopoma ureja in za domačine je že pomembna rekreacijska točka. Več na www.delo.si.

Vasi, kjer luč javne elektrike ne sveti

Po 130 letih, odkar se je v Sloveniji začela elektrifikacija, imamo vasi ali zaselke, ki so še vedno brez povezave z javnim električnim omrežjem. Toda to niso pozabljene izumirajoče vasi s starim prebivalstvom, temveč na novo naseljena območja – velikokrat stare vasi, kamor se ljudje spet vračajo. Največ jih je na Kočevskem. Več na www.delo.si.

Septembra vrtec v novi stavbi

Podjetje Riko je v Ribnici dokončalo gradnjo Vrtca Ribnica, kar je naložba, v celoti vredna okoli sedem milijonov evrov, saj je drugi del investicije vreden 2,4 milijona evrov. »Preselili se bomo v kratkem času, skorajda čez noč, in bomo novo šolsko leto začeli skupaj v novih prostorih,« pravi Darja Šilc, ravnateljica Vrtca Ribnica. Več na www.delo.si.

Vrtec_Ribnica

Učenci 1. septembra tudi v termoelektrarno

Okoli 175 osnovnošolcev iz Brestanice bo 1. septembra sedlo v šolske klopi v gasilskem domu, na krajevni skupnosti, v termoelektrarni in v telovadnici. Zaradi finančnih težav Begrada bo namreč energetska sanacija OŠ zamujala vsaj dva meseca. Več na www.delo.si.

Odlagališče radioaktivnih odpadkov bodo gradili z zamudo

Začasno skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v krški jedrski elektrarni je skoraj polno, saj 2250 kubičnih metrov teh odpadkov trenutno zavzema že dobrih 90 odstotkov razpoložljivega prostora. Pretežno gre za plinaste in tekoče odpadke ter take, ki so kontaminirani z radionuklidi, ter za kontaminirane trdne snovi, kot so deli osebne zaščitne opreme, orodja in podobno, ki med vzdrževalnimi deli pridejo v stik z radiacijo in jih v omenjenem začasnem prostoru hranijo že vse od začetka obratovanja elektrarne leta 1981. Več na www.dnevnik.si.

Atrij vrtca v Brežicah zalilo, odprtje ni ogroženo

Malčki bodo v nov brežiški vrtec vstopili 1. septembra, kot je bilo načrtovano. A pred tem bo treba odpraviti napake, zaradi katerih je ob zadnjem obilnem deževju voda zalila parkirišče in pritekla v stavbo. Več na www.delo.si.

Šrajbarski turn ostaja brez graščaka

Nova dražba za prodajo državnega gradu Šrajbarski turn, ki je bila razpisana za danes, je bila znova neuspešna. Do konca torka nihče ni vplačal varščine za udeležbo na dražbi v višini 51.000 evrov. »Za nakup gradu Šrajbarski turn v okviru dražbe, ki je bila objavljena 18. julija, žal ni bilo interesa. Nihče ni zaprosil niti za vpogled v dokumentacijo oziroma za ogled nepremične,« so za Delo pojasnili na ministrstvu za kulturo. Več na www.delo.si.

Kjerkoli zasadijo lopato, so arheološki ostanki

Arheologi ob osnovni šoli odkrivajo gručasto nametane stavbe iz pozne bronaste dobe. Arheološka izkopavanja imajo v Dobovi dolgo tradicijo, saj so na grobišče s 420 grobovi iz tega obdobja zgodovine naleteli že pred drugo svetovno vojno. Več na www.delo.si.

Milijoni za Hrastnik, Trbovlje in Radeče

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je vladi poslalo predlog za uvrstitev novih projektov v Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje (HRT). Do leta 2018 bo država po tem predlogu v Zasavje in del Posavja poslala 4,8 milijona evrov, letos in prihodnje leto po 1,2 milijona evrov, leta 2016 1,3 milijona evrov, leta 2017 pa še dober milijon evrov. Več na www.dnevnik.si.

Na razpisu države razgaljena revščina zasavskega podjetništva

Zasavci so na trimilijonskem razpisu države za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest v letošnjem in prihodnjem letu pogoreli. Vloge mrgolijo od nepravilnosti. Ministrstvo za gospodarstvo (MGRT) sumi celo na poslovne goljufije. Trinajstim od 31 prijaviteljev bodo razdelili le 1,4 milijona evrov, sume nepravilnosti pa predali pristojnim institucijam. O »osumljenih« MGRT molči, dokumentacija bremeni Kamnoseštvo Šergan iz Hrastnika. Več na www.delo.si.

Nekdanja Lisca je spet »velika tovarna«: v njej bodo poslej delali Smrkci

Objekt nekdanje tovarne Lisca v Zagorju bo spet »velika tovarna«. Danes bodo v njenih prenovljenih prostorih, v katere je občina vložila pet milijonov evrov, od tega je od Evrope že prejela 1,8 milijona, odprli enajstoddelčni, energetsko varčen in najsodobneje opremljen vrtec Smrkci z 221 otroki. Odločitev za tolikšno investicijo, za katero se je občina tudi zadolžila, je več kot upravičena, saj Zagorje zadnjih sedem let doživlja pravi generacijski boom. Več na www.delo.si.

Cene znižane na parlamentarno raven

Prva romska restavracija v Evropi se je v Mariboru po petih mesecih očitno prijela, saj je v projektu združenja Epeka, ki ga podpirata evropski socialni sklad in slovensko ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zaposlenih 15 ljudi iz ranljivih skupin, med njimi 13 Romov. Toda vsi delajo za minimalno plačo in denar zanje je zagotovljen samo do avgusta prihodnjega leta. V septembru bodo ob ponedeljkih goste vabili na kosila po cenah za poslance v restavraciji državnega zbora v Ljubljani. Več na www.vecer.com.

Za najemnino želeli 10 milijonov

Fištravec ob propadlem poskusu najema premoženja ŠC Pohorje slabo banko primerja z mafijsko združbo; direktorica zdaj DUTB poziva k dokapitalizaciji. “Imam občutek, da se je večinski lastnik, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), odločil Športni center (ŠC) Pohorje poslati v stečaj ne glede na posledice za mariborsko in regijsko turistično gospodarstvo … Več na www.vecer.com.

Nipa kljub vplačani ari ne bo najemnica

Družba Nipa, ki je v lasti mariborskih javnih podjetij Nigrad in Mariborski vodovod, ne bo začasno najela infrastrukture Športnega centra (ŠC) Pohorje. Direktor Nipe Iztok Fras je za časnik Večer pojasnil, da je poslovodstvo družbe v pogajanjih z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je lastnica ŠC Pohorje, ugotovilo, da pogoji za sklenitev najemne pogodbe niso izpolnjeni. Več na www.dnevnik.si.

Študij in branje bosta prijetnejša

V Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) bodo predvidoma do konca septembra izvedli delno prenovo, vredno dobrih 700.000 evrov. S to naložbo, sofinancirano iz evropskega kohezijskega sklada, bodo sklenili že leta 2008 začeto prenovo stavbe UKM. Več na www.delo.si.

Mariborski radarji: Ničnostne tožbe obtičale na sodiščih

V treh velikih mariborskih križiščih na cesti Proletarskih brigad so se delavci Nigrada pred dnevi lotili zamenjave dotrajanih semaforskih naprav. Obenem bodo v treh največjih semaforiziranih križiščih na mestnih vpadnicah namestili šest videonadzornih kamer za štetje prometa, ki bodo pomagale pridobiti podatke o gibanju prometnih tokov. Na treh semaforiziranih prehodih za pešce v središču Maribora na levem bregu Drave bodo namestili odštevalnike za pešce, ki naj bi pripomogli k boljši prometni varnosti. Več na www.dnevnik.si.

Zaplenjeno cerkev v Košakih bi reševali tudi verniki

Družbi SCT v stečaju zaradi izterjave 656.466 evrov dolga do Nadškofije Maribor ni uspelo prodati še nedograjene cerkve v Košakih pri Mariboru, saj niti za tretjo dražbo varščine ni vplačal nihče. Župnik pri reševanju objekta upa na pomoč vernikov in cerkvenih pravnih oseb. Več na www.delo.si.

Ljutomer ne da svoje urgence

»Ne le zdravstvena stroka, na noge bo v primeru izgube urgence oziroma štiriindvajseturne navzočnosti zdravnika konec tedna skočila tudi lokalna skupnost,« napoveduje odgovorni zdravstveni tehnik v nujni medicinski pomoči Damjan Bogdan. Opozarja tudi na pravna razmerja: »Čigava bo naša oprema, če bomo šli pod murskosoboški urgentni center?« se sprašuje. Več na www.delo.si.

Dars z gradbenim dovoljenjem za avtocestni odsek Draženci−Gruškovje

Dars je danes dobil gradbeno dovoljenje za zgraditev prve etape avtocestnega odseka od Dražencev do mejnega prehoda Gruškovje, ki kot edini še manjka na podravski avtocesti do Hrvaške, je povedal predsednik uprave Darsa Matjaž Knez. »Finančna konstrukcija za projekt je zaprta in realna,« je dejal. Dars je zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nekaj več kot 13 kilometrov avtoceste med Draženci in Gruškovjem vložil 20. maja, danes pa je dobil dovoljenje za zgraditev prve etape, dolge 7,22 kilometra. Sledila bo objava razpisa za izbor izvajalca gradbenih del za prvo etapo, kar se bo zgodilo predvidoma v prvem tednu septembra, piše STA. Več na www.delo.si.

Gruškovje

Kratka cesta, ki tujcem krade dolga desetletja

Ob poletnih sobotah vsako vozilo za prehod iz Slovenije na Hrvaško potrebuje od treh do petih – nekatera celo po sedem  ali še več ur.. Ob takih sobotah tako vsa vozila tam stojijo najmanj 16 let, če računamo vsakemu le štiri ure čakanja v dolgi(h) (dveh) koloni(ah). Ker pa so v vozilu povprečno trije potniki, v enem dnevu pred Gruškovjem vsi skupaj izgubijo pol stoletja za svojo pot na jug. Več na www.delo.si.

V Celju se bodo sprehajali po rimskih mozaikih

Na glavnem trgu si bo kmalu mogoče ogledati tri mozaike v skupni velikosti 60 kvadratnih metrov. Prvi je črno-bel in ga sestavljajo geometrični motivi, drugi je črn, najmanjšega in najbolj poškodovanega, ki je večbarven, pa krasijo rastlinski ornamenti. Več na www.delo.si.

Na stari Cinkarni zabrneli stroji

Šentjurski Stonex, ki je bil izbran za izvajalca sanacije močno onesnažene zemljine stare Cinkarne, bo danes dokončno sestavil stroj, ki bo strupeno zemljo predeloval v gradbeni material. Kljub temu na tem območju že izkopavajo zemljino in predstavniki civilnih iniciativ so se že oglasili zaradi smradu. Več na www.delo.si.

Ena ladjica ne bo prinesla turističnega razcveta

Lesenih koč ob Šmartinskem jezeru, v katerih je podjetje Eventplus skrbelo za zabavo otrok in ponujalo različna okrepčila, ni več, so pa nova igrala. Ob jezeru ostaja skromna ponudba, čeprav je pred štirimi leti, ko je bil za to območje sprejet državni prostorski načrt, kazalo, da bo območje turistično vzcvetelo. Občina upa na pomoč zasebnega kapitala. Več na www.delo.si.

Pravljica ob jezeru se je končala s sporom

Z včerajšnjim dnem je prenehala veljati zakupna pogodba, ki jo je Mestna občina Celje pred dobrima dvema letoma sklenila z domžalskim podjetjem Eventplus. Direktorica podjetja Zvezda G. Novljan je v vasici Zelen dol tik ob jezeru postavila tri finske hiške z notranjim igriščem, ki jih je oddajala v najem, hkrati pa je pod krošnjami dreves postavila mize, klopi, gugalnice za otroke in okrepčevalnico. Posel se ni obnesel tako, kot je sprva načrtovala, saj je bila cena za najem hiške precej visoka, pa tudi okrepčevalnica ni nikoli privabila toliko gostov, kot jih konec tedna privablja gostišče na drugi strani jezera. Več na www.dnevnik.si.

Motokros bo še dvigoval prah

Krajani naselja Lemberg pri Šmarju se še ne bodo rešili Motokros centra Lemberg. Čeprav tudi ministrstvo za kulturo meni, da je kraj zaradi steze za motokros izgubil vrednost, gre za zatečeno stanje, lastnik pa ima vsa dovoljenja. Več na www.delo.si.

“Normalno” zadolženi šele prihodnje leto

Šele prihodnje leto bo občina Štore poravnala nekatere večje obveznosti do upnikov in bo tako po več letih znova zadolžena znotraj zakonskih meja. Različnim bankam in finančnim družbam je doslej odplačala več kot dva od treh milijonov evrov skupnega dolga, ki naj bi ji ga z domnevnimi goljufijami nakopala nekdanji župan Franc Jazbec in propadli podjetnik Stanko Zakelšek. Več na www.dnevnik.si.

Ko zaprejo šolo, začne umirati tudi kraj

En teden nas loči do novega šolskega leta, ko bo večina otrok sedela v razredih z več kot 20 učenci. So pa tudi razredi z le petimi otroki, kjer učiteljica poučuje prvi, drugi in tretji razred. Tako je bilo še pred tremi leti na Reki pri Laškem, kjer otroškega živžava ne poslušajo več. Z zaprtjem šole kraj, kjer ni ne trgovine, ne gostilne, še cerkve ne, počasi ugaša. Rešitev morda ponujajo mladi. Več na www.delo.si.

Na Ravnah za tretjo razvojno os zbrali že 5000 podpisov

Mladi Korošci so v okviru mladinske iniciative za tretjo razvojno os v mesecu dni zbrali okoli 5000 podpisov podpore peticiji za pospešitev postopkov izgradnje hitre ceste. Kot je za STA danes povedal vodja iniciative Aljaž Verhovnik, so nad odzivom zelo pozitivno presenečeni, prvi cilj zbrati 5000 podpisov pa je tako že dosežen. Več na www.delo.si.

Mladi že pisali mandatarju

Mladi so vzeli prizadevanja za gradnjo tretje razvojne osi proti Koroški v svoje roke. Pod peticijo, ki so jo poimenovali Hitreje do Koroške, se je doslej podpisalo že skoraj 6000 ljudi, odprto pismo pa so naslovili tudi na novega mandatarja za sestavo vlade Mira Cerarja. Več na www.dnevnik.si.

Lipici pet milijonov evrov za razvoj

Vlada je določila, katero premoženje v Lipici bo lahko oddala najemniku, bodočemu izvajalcu gostinske in hotelske dejavnosti v Kobilarni Lipica, upravljal golf igrišča pa uredba o razmejitvi premoženja, ne določa. Tega v javnem zavodu ne odobravajo, kot dober znak pa so sprejeli napoved ministra Metoda Dragonje, da bo Lipici na voljo evropski denar za obnovo objektov in prometne ureditve, pomembne za lipiški turizem. Minister Židan je zaposlenim v kobilarni zagotovil, da prihodnje leto nihče ne bo izgubil zaposlitve, zanikal pa je tudi, da obstaja kakršenkoli načrt izselitve najemnikov lipiških stanovanj. Več na www.delo.si.

Ministrstvo in občina ne dovolita Adrenalinčka

Dovoljenje za izvajanje šotorske dejavnosti je mogoče le na zemljiščih, ki jih določa občinski prostorski načrt, opozarjajo na kmetijskem ministrstvu, zato je bovška občina včeraj na Upravno enoto Žalec vložila zahtevo za razveljavitev odločbe, ki na podlagi kmetije na Celjskem dovoljuje šotorišče na Bovškem. Več na www.delo.si.

Dolina bi morala potegniti skupaj

Stare socialistične strukture brez pravih lastnikov se v Zgornjem Posočju podirajo kot domine. Smučišče Kanin, hoteli, odnosi. O Kaninu marsikdo sploh noče več govoriti. Pretežka zgodba. Tudi letošnje deževno poletje bi radi čim prej spravili v kot. Pokazalo se je, da samo Soča in hribi niso dovolj, da bo Posočje moralo vlagati tudi v drugo turistično infrastrukturo. Več na www.dnevnik.si.

Po pravico bi Cestarji šli tudi na Evropsko sodišče

Proti načrtovani uvedbi digitalnega radijskega sistema (GSM-R), v okviru katerega bi zgradili okrog 250 baznih postaj z antenskimi stolpi, se po državi bori že okrog 20 civilnih iniciativ. Na Cesti so pripravljeni iti vse do evropskega sodišča. Železnice bodo s 150 milijonov evrov vrednim projektom na železniškem omrežju nadomestile zastareli analogni sistem z globalnim mobilnim radijskim komunikacijskim sistemom. Civilna iniciativa na Cesti vztraja, da 30-metrski antenski stolp v kraj ne spada, čeprav ima ministrstvo za infrastrukturo in prostor vsa soglasja in dovoljenja. Člani od ministrstva zahtevajo, naj ustavi aktivnosti in krajanom najprej pojasni načrtovane posege. Več na www.delo.si.

Šum v komunikaciji

Prebivalci krajev, kjer bodo stali stolpi železniškega radijskega omrežja, so za gradnjo slednjih večinoma izvedeli šele, ko so pred njihovimi vrati že začeli kopati. Država se izmika, češ da gre za vzdrževalna dela in da zanje ni potrebovala soglasij krajanov in javne razgrnitve projekta. Več na www.dnevnik.si.

Digitalizacija železnic: Proti oddajnikom že 20 civilnih iniciativ

Proti digitalizaciji železnic, trenutno enemu največjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji, se je že postavilo 20 civilnih iniciativ iz posameznih slovenskih krajev. Krajani nasprotujejo gradnji stolpov z oddajniki, ki so v nekaterih naseljih od hiš oddaljeni tudi manj kot 100 metrov. Več na www.dnevnik.si.

Šola bo premajhna, čeprav ni še niti zgrajena

Potem ko so na začetek gradnje nove osnovne šole Danila Lokarja v Ajdovščini čakali vrsto let, se zdaj zapleta pri njeni velikosti. Povedano drugače: čeprav šola ni niti še zgrajena – odprli jo bodo namreč prihodnje leto -, je že zdaj povsem jasno, da bo za vse učence premajhna in da bodo morali učenci nižjih razredov ostati v stari šoli. Nad tem dejstvom niso navdušeni niti zaposleni na šoli, ki so na občino naslovili protestno pismo. Več na www.delo.si.

Še nekaj denarja za priveze

V dveh občinah bodo še dodatno urejali ribiške priveze s pomočjo sredstev evropskega ribiškega sklada. Za priveze bo namenjenih še približno 1,5 milijona evrov. Tokrat se bodo za denar potegovali privezi v Strunjanu, Seči in koprski občini za plavajoče pomole ob že prenovljenem ribiškem pomolu. Več na www.delo.si.

Mesto krožišč in Popovičev trn v peti

Delavci Grafista so dokončali urejanje enega prvih koprskih krožišč, ki je nadomestilo semaforje sredi mesta pri koprski tržnici, obenem pa gradnja komunalne infrastrukture za bližnji večnamenski napol dograjeni objekt Olimpijski center na Bonifiki že nekaj let propada. Več na www.delo.si.

Ankaranski ultimat Popoviču zaradi ceste

Če Mestna občina Koper do 1. novembra znova ne bo vzpostavila dvosmernega prometa na Železniški cesti, bo občina Ankaran proti koprskemu županu in njegovime sodelavcem vložila ovadbo in predlog za kazenski pregon. V Ankaranu so prepričani, da gre pri zapletu za zlorabo položaja in kaznivo dejanje nevestnega dela. Več na www.delo.si.

Predor Markovec: Odprtje letos sicer mogoče, a nerealno

Drugemu najcenejšemu ponudniku za končanje hitre ceste Koper–Izola, podjetju Kolektor Koling, je državna revizijska komisija ugodila. Poleg njega naj bi se Dars odločal še med štirimi ponudniki, že zdaj pa je jasno, da obljube o odprtju predora Markovec do konca leta ne gre več jemati resno. Več na www.dnevnik.si.

Poglabljanje Luke: Nizozemska-Italija 20 : 1

Eno največjih podjetij za poglabljanje morskega dna na svetu rotterdamski Van Oord je približno dvajsetkrat učinkovitejše od italijanske družbe Costruzioni Generali Xodo iz Roviga. Nizozemci so v 20 dneh z morskega dna »posesali« 110.000 kubičnih metrov mulja, Italijani pa v približno 80 dneh le nekaj čez 20.000. Razlika je očitna, Nizozemci bodo dela končali po pogodbi najpozneje prvega septembra. Več na www.delo.si.

Vlada (še) molči o načrtih v Tržaškem zalivu

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje še preučuje informacije o novih italijanskih načrtih plinskega terminala v Tržaškem zalivu. Okoliški prebivalci pa so že na nogah. Čeprav naj bi bil načrtovani terminal manjši kot žaveljski, nevarnosti ostajajo enake. Več na www.dnevnik.si.

Hiša dunajske secesije

Secesija velja za enega najbolj izvirnih in svežih slogov v zgodovini umetnosti. Šlo je za gibanje mladih slikarjev in arhitektov, ki so se v zadnjih letih 19. stoletja odcepili od tradicionalnih umetniških slogov ter vzpostavili svojega. Uprli so se posnemanju historičnih slogov, ki se je razbohotilo v 19. stoletju. Želja po spremembi je bila v zraku tako rekoč povsod po Evropi, kjer je izbruhnil novi slog pod različnimi imeni (secesija, jugendstil, art nouveau). Med najbolj angažiranimi so bili secesijski umetniki na Dunaju, ki so si na prelomu stoletij zgradili tudi svojo hišo. Letos mineva trideset let od zadnje prenove znamenite dunajske secesijske zgradbe, bele hiše z zlato krono, ki ima burno zgodovino. Več na www.delo.si.

V tujini obdavčeni avtobusni prevozi

Ob vstopu v EU so avtobusni prevozniki pričakovali povezovanje in manj birokracije, v resnici pa so odpadle le mejne ovire, ostalo pa je obdavčevanje slovenskih avtobusnih prevoznikov po vseh državah, pravi Peter Mirt. V vsaki državi je treba plačati davek, kar prinaša ogromno birokracije ter povečuje stroške poslovanja in cene prevoza potnikov, navaja avtobusni prevoznik Mirt. Na področju plačevanja DDV pri prevozu potnikov je predvsem problem visoke stopnje davka na Hrvaškem in Srbiji v primerjavi z našo znižano stopnjo, pa pojasnjuje direktor Združenja za promet pri GZS Robert Sever. Več na www.delo.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri