Prenova Slovenske ceste: Vprašljivo sobivanje pešcev in voznikov LPP
Prenova okoli 400 metrov dolgega dela Slovenske ceste bo, kot kaže, precej dražja, kot so na ljubljanski občini načrtovali pred slabim letom. Do roka je prispelo sedem ponudb gradbincev za izvedbo del, ki se gibajo med 5,2 in 7,9 milijona evrov. Potem ko so na Mestni občini Ljubljana septembra lani ob zaprtju odseka med Gosposvetsko in Šubičevo za osebna vozila vrednost stalne prenove tega dela ocenjevali na tri milijone evrov, imajo zdaj v proračunu za to investicijo predvidenih 4,26 milijona (1,91 v letošnjem, ostalo pa naj bi zagotovili prihodnje leto). Temu je treba prišteti še 280 tisočakov, ki jih je za ta projekt namenilo javno podjetje Vodovod-Kanalizacija. Več na www.delo.si.
Dars letos prodal za 13 milijonov evrov več vinjet
Dars je od 1. decembra lani, ko je stekla prodaja vinjet za letošnje leto, do konca junija prodal 2.808.000 vinjet z letnico 2014, kar je nekaj več kot 100.000 kosov ali štiri odstotke več kot v enakem obdobju leto prej. Dosedanji izkupiček od prodaje letošnjih vinjet znaša 104 milijone evrov in je glede na leto prej višji za 13 milijonov evrov, poroča STA. Več na www.delo.si.
Rast zadolževanja slovenskih občin se je ustavila
Po predhodnih podatkih ministrstva za finance so imele vse slovenske občine skupaj s svojimi pravnimi osebami konec leta 2013 za 840,3 milijona evrov dolgov, kar je le slabega pol odstotka več kot leto prej. Rast zadolževanja občin se je torej v nasprotju z zadolževanjem države ustavila, menda predvsem zaradi bank, ki nočejo več dajati posojil. Več na www.delo.si.
Obdavčitev nepremičnin: Nepotrebne obresti, ker je vlada zamočila
Potem ko so morale zaradi zamud pri obračunavanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča najeti bančna posojila, v občinske blagajne zdaj kapljajo prvi evri za nadomestila. Več na www.dnevnik.si.
Za številna kopališča ni meritev kakovosti vode
Po podatkih Agencije RS za okolje so slovenske kopalne vode v odličnem stanju. A to velja le za izbranih 48 kopališč na Obali, Gorenjskem, Krki in Kolpi. Kakovosti voda na drugih, divjih kopališčih ne meri skoraj nihče. Več na www.dnevnik.si.
Najslabša kopalna sezona zadnjega desetletja
Letna kopališča, ki jih upravljajo občinski javni zavodi, so dobrodošla ponudba občanom, malo manj pa so prijazna občinskim proračunom, tudi ko je obisk velik. Letošnja sezona bo, kot pravijo v javnih zavodih, porazna. Že zdaj imajo kopališča za več kot polovico manjši obisk kot prejšnja leta, zato upajo, da bo vsaj avgust bolj prijazen. Več na www.delo.si.
Ljubljani so vrnili most, ki je tokrat jeklen
V mestu se bohoti nova Ribja brv, ki je nadomestila prejšnjo leseno brv med Hribarjevim in Cankarjevim nabrežjem. Ta je bila sprva mišljena kot začasni objekt in je sčasoma začela propadati in postala nevarna za uporabo. Danes so postavili novo, jekleno konstrukcijo, ki je dolga 25 metrov in široka 3,4 metra, nanjo pa bodo v prihodnjih dneh namestili še stekleno ograjo. Brv bo prehodna predvidoma v začetku septembra. Več na www.delo.si.
Od visokoletečih načrtov in obljub ostalo bore malo
Za brezžično omrežje WiFree bodo namesto 1430 postavili le 400 dostopovnih točk. Tako določa zadnji aneks, ki sta ga sklenila MOL in zasebni partner Telekom Slovenije. Z njim so povsem spremenili predmet pogodbe in razmerja v partnerstvu, iz katerega je hkrati izstopil drugi zasebni partner, podjetje NIL. Več na www.delo.si.
Proračun MOL: Slaba realizacija, primanjkljaj in novo zadolževanje
Po prvih šestih mesecih leta podoba mestnega proračuna ni nič kaj obetavna. Občini je uspelo zbrati le slabih 28 odstotkov pričakovanih prihodkov, odhodki so prihodke presegali za sedem milijonov, najela pa je tudi za 11,5 milijona evrov posojil, čeprav naj bi se v celotnem letu zadolžila samo za osem milijonov. Slabe številke so predvsem posledica padca nepremičninskega davka in težav z evropskimi projekti. Več na www.delo.si.
Stečajne nepremičnine na voljo po ugodnih cenah
Slabi dve leti po stečaju Kraškega zidarja in po več dražbah bo stečajna upraviteljica septembra znova prodajala zemljišča, stanovanja in nedokončane hiše iz stečajnega premoženja. Večina jih bo naprodaj po ugodnih likvidacijskih cenah, poslovno-stanovanjski objekt Tribuna v Ljubljani pa še za nižjo vrednost. Več na www.dnevnik.si.
Steza za motokros: Krajane motita hrup in prah, lastnik jim predlaga odkup
Od 80. let prejšnjega stoletja, torej več kot 30 let, je kraj Lemberg znan ljubiteljem bencinskih hlapov. Tu je namreč speljana edina legalna motokros proga, na kateri lahko trenirajo motoristi, vse več pa je na njej tudi ljubiteljev štirikolesnikov. Sprva je ta center upravljala Avto-moto zveza Šlander iz Celja, pomembno besedo pri upravljanju so vedno imeli tudi domačini in morda tudi zato do pred nekaj let težav ni bilo in steza nikogar ni motila. A pred petimi leti, ko je postal lastnik centra Iztok Durakovič, ki je tudi odkupil vsa zemljišča, so se stvari čez noč obrnile. Več na www.dnevnik.si.
Trgovine in lokali namesto Colorjeve mavrice
V središču Medvod, na območju nekdanjega Colorja, kjer je od leta 1908 stala tovarna olja, pozneje pa so tu izdelovali barve in lake ter sintetične smole, te dni rušijo stavbe. Zadnja med desetimi bo padla najbolj razpoznavna s pisanim pročeljem in napisom Color ob križišču regionalne ceste Ljubljana–Kranj. Na mestu rušenja bo trgovsko-poslovno središče, kdaj ga bodo zgradili, pa ni jasno, saj investitor JVG še nima gradbenega dovoljenja. Več na www.delo.si.
Kranj bi rad med prvih pet v Sloveniji
Načrtovalci razvojne strategije turizma v gorenjski prestolnici (predlog je v javni razgrnitvi do konca septembra) bi radi dosegli, da bi Kranj leta 2020 postal mesto srečanja in obvezen enodnevni cilj za tuje turiste, ki bivajo na Gorenjskem, ter eno od petih najbolj obiskanih turistično-zgodovinskih mest Slovenije. Na nedavnem Kranfestu, največji prireditvi na Gorenjskem, ki jo je s 50.000 evri sofinancirala občina Kranj, je bilo več kot 30.000 obiskovalcev, a odgovorni s povezavo dediščine, ustvarjalnih ljudi, lepe narave in podeželja vidijo dobre možnosti za še večjo obiskanost tudi drugih tradicionalnih prireditev. Več na www.delo.si.
Dvorec Jelen so gradili tri leta, bivši propadli hotel na istem mestu prodajali še enkrat toliko časa, še dlje v preteklost pa segajo zamisli in ideje o tem, kako ta zelo lep del starega jedra oživiti. Danes je žal postal – mesto duhov. Okoli 16 milijonov evrov vredno naložbo so dokončali pred slabim letom in takrat so vodilni v podjetju Elektroservisi ocenili, da bodo do konca leta 2013 prodali vsaj polovico od 66 stanovanj. A račun se ni izšel: podatki kažejo, da so doslej prodali le 14 stanovanj in 4 lokale. Več na www.dnevnik.si.
Civilna iniciativa: Asfaltna baza ne sodi pod Veliko planino
Ob potoku Črna pod Veliko planino je peščici krajanov zavrela kri zaradi načrtovane montažne asfaltne baze v bližnjem peskokopu. Calcitu očitajo tudi gradnjo nelegalne deponije odpadnega materiala, kar pa v podjetju v celoti zanikajo. Več na www.dnevnik.si.
Savski kanal ogroža stanovalce
Kanal Hidroelektrane Sava, ki naj ne bi bil primerno vzdrževan, vodi vodo do hidroelektrarne tik pod hišami stanovalcev, ki se zaradi njegove zanemarjenosti in posledično visoke gladine počutijo vse bolj ogroženi. Prepričani so, da neustrezno ravnanje Gorenjskih elektrarn ogroža tudi njihovo lastnino. Zato nekateri že iščejo sodno varstvo svojih pravic. Jezi pa jih tudi izvedensko mnenje Inštituta za vode Republike Slovenije, v katerem strokovnjaki ugotavljajo, da »ima energetski kanal od leta 1926 zgrajen umetni nasip, levi breg pa je naravna brežina Save…« Stanovalci na tem bregu namreč ugotavljajo, da dejansko stanje ni enako stanju na papirju, kjer so strokovnjaki v svoji oceni za sodišče zapisali, da »je kanal redno vzdrževan, izpraznijo ga na vsaki dve leti in pregledajo…« Več na www.dnevnik.si.
Črni scenariji za bele zimske radosti
Pretekla zelena zima je njihove težave le še povečala, zato je zagon naprav marsikje resno ogrožen. Na Pohorju, Golteh, Kopah in v Kranjski Gori se bodo morali tako kot vedno doslej znajti sami. »Težke čase, ko je kazalo katastrofalno, smo že doživeli. In jih tudi preživeli, zato sem optimističen, da bodo smučišča povsod obratovala,« razmeram vseeno kljubuje predsednik združenja slovenskih žičničarjev Srečko Jesenšek, ki je obenem direktor družbe GTC Kope. Prejšnjo zimo je bil izpad prihodkov na slovenskih žičnicah že pred žledolomom približno 3,9 milijona evrov, ocenjujejo žičničarji, ledni oklep pa je povzročil še za slab milijon izpada. Več na www.delo.si.
Z drugo cevjo karavanškega predora do večje pretočnosti in varnosti prometa
Druga cev avtocestnega predora Karavanke, “težka” 250 milijonov evrov, bi lahko bila po ocenah Darsa in infrastrukturnega ministrstva končana leta 2019 ali 2020. Stroka pričakuje, da se bosta pretočnost in varnost prometa povečali, država pa se mora projekta po njenem mnenju lotiti resno, da bi slovenskim podjetjem zagotovili največji možni delež. Več na www.dnevnik.si.
Največji energetsko varčen vrtec v Sloveniji
Nov ribniški vrtec bo septembra sprejel skoraj štiristo otrok, kar je največ v 60-letni zgodovini vrtca. Dokončali so namreč drugi del megalomanskega kompleksa, v katerem bo skupno 22 oddelkov. Za gradnjo največjega energetsko varčnega vrtca v Sloveniji so v Ribnici odšteli 7,5 milijona evrov, od šolskega ministrstva pa niso dobili niti centa. Več na www.dnevnik.si.
Namesto tovornjakov bi imeli raje prireditve
Župan občine Rogatec Martin Mikolič je bil neprijetno presenečen, ko je pred dnevi dobil na mizo peticijo s podpisi približno petdesetih krajanov, ki so odločno zahtevali, da bi imel tudi po ureditvi trškega jedra vsak občan možnost, da avto parkira pred svojo hišo oziroma stanovanjem. Jezili so se, češ da svojih jeklenih konjičkov ne bodo puščali na velikem skupnem parkirišču pred vhodom v trško jedro in potem peš hodili do svojih domov. Čeprav je Mikolič župan že dvajset let in je vajen že marsičesa, ga je peticija resnično spravila v slabo voljo. Občina namreč načrtuje ravno to, kar si želijo občani, vendar so posamezniki hote ali nehote zadevo razumeli povsem drugače in po kraju razširili govorice, ki so po nepotrebnem povzročile jezo in strah. Več na www.dnevnik.si.
Otrokom se ne bo več treba učiti v bundah
Novomeška OŠ Grm bo do začetka novega šolskega leta temeljito prenovljena. Obsežna vzdrževalna dela z energetsko sanacijo stavbe so načrtovali že lani, a so jih morali odložiti, ker je šolsko ministrstvo preklicalo sprejeti sklep o sofinanciranju naložbe. Več na www.delo.si.
Suhokrajinci si bodo vodovod začeli graditi sami
Pet občin, vključenih v projekt suhokrajinskega vodovoda, je včeraj podpisalo pogodbo za gradnjo z izbranim izvajalcem IMP Promont iz Ljubljane. Pogodbena višina del je 1,88 milijona evrov, kolikor znašajo sredstva občin v 31,3 milijona evrov vrednem projektu. Več na www.delo.si.
Zagorski otroci se bodo igrali v pet milijonov evrov vrednem vrtcu
V stavbi nekdanje tovarne Lisce urejajo še zadnje finese pred sobotnim uradnim odprtjem novega zagorskega vrtca Smrkci, v katerem bodo odprli enajst oddelkov, v prihodnje pa v njem uredili še centralno kuhinjo in medgeneracijsko središče. Naložba je vredna slabih 5 milijonov evrov, od tega je občina že prejela 1,8 milijona evrov evropskih sredstev. Več na www.dnevnik.si.
Lista kolesarjev in pešcev v Mariboru na volitve
Z začetkom zbiranja podpisov je svoj naskok na mestni svet v Mariboru danes začela novoustanovljena Lista kolesarjev in pešcev. Kot je povedal eden od pobudnikov liste Josip Rotar, si želijo v prihodnjem mandatu zagotoviti najmanj en sedež v mestnem svetu in tako sooblikovati politiko mesta. “Naš namen je, da bi Maribor postal mesto, prijazno do ljudi, predvsem do tistih, ki hodijo peš ali kolesarijo. Želimo si kvalitetno infrastrukturo, pametne prometne režime in premišljene posege v prostor, ki bodo mestu dajali urbani značaj ter pozitivno vplivali na razvoj lokalne skupnosti,” je povedal Rotar in dodal, da jih županska tekma ne zanima in zato ne bodo imeli svojega kandidata na jesenskih volitvah. Več na www.vecer.com.
V Mariboru kmalu center domačih obrti
Spričo visoke brezposelnosti se vedno več ljudi zateka k lastni ustvarjalnosti in rokodelstvu. V mariborskem zavodu Art Mar, ki združuje ustvarjalce domače in umetnostne obrti, opažajo, da je za takšne izdelke vedno več povpraševanja tudi med kupci. Zato za sejmom in trgovino v Mariboru načrtujejo še odprtje centra slovenskih domačih obrti. Več na www.vecer.com.
Končno začetek sanacije nevarne zemljine pri stari Cinkarni
Julija so potekli vsi roki, ki so bili postavljeni v zadevi sanacije kupov zemlje na območju stare Cinkarne in v Bukovžlaku. Sanacija, zaradi katere evropska komisija toži Slovenijo pred Sodiščem EU, naj bi se začela prihodnji teden, zaključena mora biti do konca novembra. Več na www.delo.si.
Za vse odpadke le ni kriva cinkarna
Podjetje Stonex je, kot smo v Dnevniku že pisali, konec tedna le dočakalo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo onesnažene zemljine z območja stare cinkarne, kar jim omogoča, da bodo v teh dneh lahko začeli s pripravljalnimi deli tudi na terenu. Nad gradbenimi deli bo bdelo podjetje AZ inženiring, medtem ko bo nad postopkom predelave onesnažene zemljine v inerten gradbeni produkt bdel zavod za gradbeništvo. Delo naj bi končali do konca novembra. Več na www.dnevnik.si.
Peticija za hitro cesto se seli na teren
Peticija, s katero Korošci od države zahtevajo gradnjo hitre ceste in posodobitev sedanjih prometnic, ima že več kot 3000 podpisnikov. Septembra bodo pobudniki začeli nove akcije, peticijo pa bo mogoče podpisovati ne le na spletu, temveč tudi na koroških občinah in javnih mestih. Več na www.delo.si.
Jezero v veselje kopalcem in rastlinam
Ob radeljskem ribniku Reš so danes odprli nov vodni park s 3300 kvadratnimi metri vodnih površin. Kakovost vode v umetnem kopalnem jezeru bodo zagotavljale rastline s pomočjo naravne filtracije, zato v vodo ne bodo dodajali nobenih kemikalij. Gre za prvo tovrstno kopališče v Sloveniji. Več na www.delo.si.
Osvežitev v kopalnem jezeru brez kemikalij
Ob ribniku Reš v Radljah danes odpirajo še vodni park, v katerem so po avstrijskem vzoru uredili prvo naravno kopalno jezero pri nas. S pestro spremljevalno ponudbo merijo tako na obiskovalce iz Koroške, ki so doslej pogosto izbirali bližnja kopališča čez mejo, kot tudi na turiste. Več na www.delo.si.
S carinskim pomolom v Piranu se mudi pred volitvami
Dela pri obnovi piranskega carinskega pomola zamujajo. Obnovo bi morali končati do konca julija, a se po stanju gradbišča zdi, da dokončanja še nekaj časa ne bo. Delovišče ovira promet v pristanišču, v veliko težjih razmerah delujejo tudi cariniki in policisti, saj gre za schengenski mejni prehod, skozi katerega pluje več kot 4600 plovil na leto. »Pričakujemo, da bodo dela končana do sredine septembra in da bo konec septembra na njem spet usposobljen promet,« nam je včeraj povedala višja svetovalka za gospodarjenje z občinskimi objekti in investicije Karmen Pines in zanikala, da bi lahko zamujali 15 mesecev, kot se je to zgodilo pri prenovi ribiškega pristanišča pred nekaj leti. Več na www.delo.si.