Ali taktilne oznake res služijo svojemu namenu?

Talne taktilne oznake za slepe za zdaj bolj za okras
Mnogi meščani se sprašujejo, ali se hoče ljubljanska občina z vzpostavljanjem talnega taktilnega sistema za slepe po mestu samo hvaliti, in so oziroma bodo te oznake bolj za okras, ali pa bo z njimi mesto tudi zares postalo prijazno ljudem, ki si pomagajo orientirati z belo palico. Več na www.delo.si.

Irena Bačlija: »Najboljši recept je poslušati prebivalce«
Pogovor z docentko za analizo politik: Jankoviću je težko očitati, da nič ne dela, čeprav je to na račun demokracije. Tudi zaradi predstave, da so stranke »umazane«, se po besedah docentke s katedre za analizo politik in javno upravo na fakulteti za družbene vede med kandidati za župane pojavlja vse več nestrankarskih kandidatov. Takšnim kandidatom stabilno raste podpora. Predvideva, da bo tako tudi na oktobrskih volitvah. Več na www.delo.si.

Junija v Sloveniji več tujih turistov
V turističnih nastanitvenih objektih v Sloveniji so junija zabeležili za osem odstotkov več prihodov in za štiri odstotke več nočitev kot junija lani. Povečanje gre na račun tujih gostov; prihodov domačih je bilo namreč enako kot lani, ustvarili pa so dva odstotka manj nočitev, je danes objavil državni statistični urad. Več na www.dnevnik.si.

Ekokampe in ekovasi polnijo predvsem tujci
Po kotičkih Slovenije raste število kampov in drugih turističnih namestitev, ki obiskovalcem ponujajo neposreden stik z naravo. Kamp Adrenalinček pri Bovcu je letos postal samooskrben. Avanturo in zelenje ponujajo lesene hiške na drevesih v Vrtni vasi na Bledu. V Cerknem ponujajo gozdni selfness – sprostitev z objemanjem dreves in sproščanju nog v seneni kopeli. Kamp na Bledu je Nemški kamping klub, najstarejše in največje kamping združenje v Evropi, uvrstil med pet najboljših v Evropi. Tako visoko uvrstitev si je prislužil tudi zato, ker postaja vse bolj ekološki. Kot prvi kamp v Sloveniji je lani izmeril ogljični odtis, s katerim vpliva na okolje. Več na www.dnevnik.si.

Blamaža: kazen za kolesarja višja od kazni za motorista
Zakon o ohranjanju narave, ki je začel veljati pred tremi tedni, bo kmalu dobil popravek. Kazen za nepravilno vožnjo s kolesom v naravnem okolju bo namreč lahko dražje plačal kolesar kot pa voznik motorja. Več na www.dnevnik.si.

Pešcem še prijaznejše središče mesta
Septembra naj bi začeli drugo fazo preurejanja osrednjega dela Slovenske ceste, pri čemer bodo med drugim zamenjali vozišče, komunalne vode in posadili obljubljeni drevored. Prometni režim bo ostal nespremenjen, javni promet pa med obnovo ne bo oviran. Več na www.dnevnik.si.

Sistem P+R se bo razširil do konca leta 2015
Občina je pridobila evropski denar za širitev mreže parkirišč parkiraj in se pelji (P+R). Najpozneje do konca leta 2015 bo za dnevne migrante na Barju in Dolgem mostu na voljo 463 dodatnih parkirnih prostorov, za kar bo šlo okoli 5,6 milijona evrov evropskih, državnih in občinskih sredstev. Več na www.delo.si.

Evropski denar za ljubljanski parkirišči P+R
Ministrstvo za infrastrukturo in razvoj je v sklopu tretjega razpisnega roka Mestni občini Ljubljana odobrilo vlogi za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev za širjenje mreže parkirišč tipa parkiraj in pelji se (P+R). Občina bo tako iz bruseljske blagajne dobila 2,7 milijona evrov za širitev parkirišča na Dolgem mostu in za gradnjo parkirišča Barjanka. Več na www.dnevnik.si.

Tudi najslabši evropski bazeni svetlobna leta pred ljubljanskimi
Ljubljana je edina evropska prestolnica, ki nima pokritega olimpijskega bazena. Kljub 25 let starim načrtom gradnje še vedno nič ne kaže, da bi se to lahko v kratkem spremenilo. Več na www.dnevnik.si.

Občina sanja o pokritem smučišču v Podutiku
Medtem ko bo občina iskala zasebnega partnerja za gradnjo športnega centra v Podutiku s pokritim smučiščem, bo očitno dala zemljišča v začasni najem gorskim kolesarjem. Več na www.dnevnik.si.

Zvočni plašilci odgnali vrane in razjezili sosede
Če v bližini Cankarjevega doma zaslišite predirljivo vreščanje ptic ujed, naj vas to ne prestraši. Gre za bolj ali manj sofisticiran način preganjanja vran, ki so si na drevesih ob Trgu republike uredile skupinsko spalnico. Več na www.dnevnik.si.

Šola za konec mandata
Že avgusta naj bi v nekdanji kranjski srednji ekonomski šoli zabrneli stroji. Stavba je prazna od leta 2005, v njej so se zbirali narkomani in klateži, posledice brezbrižnosti kranjske oblasti so vidne povsod. V treh dosedanjih proračunih župan Mohor Bogataj ni našel denarja za obnovo, letos pa je v proračunu občina zagotovila dobrih 400.000 evrov, kar zadošča za osnovna gradbena dela. Toda kranjski župan najavlja zdaj neverjetnih 6,7 milijona evrov vreden projekt. Dva meseca pred novimi volitvami sedanja koalicija na oblasti skuša pokazati, da problem rešuje. Več na www.dnevnik.si.

Šolo le gradijo naprej
Gradbeniki ptujskega podjetja GP Project Ing so ponovno prišli na gradbišče osnovne šole (s prilagojenim programom) dr. Ljudevita Pivka v Rabelčji vasi. Ob tamkajšnjem ptujskem dijaškem domu so že lani začeli graditi šolo, s katero se je dotlej zapletalo vrsto let, dela pa so se po prvi fazi ustavila, ker nekatere občine s ptujskega območja zanjo niso hotele prispevati denarja, čeprav so njene soustanoviteljice. Več na www.delo.si.

Zagrozili z odškodninskimi zahtevki
Tudi dolenjsko prestolnico v poletnih dneh bogati festivalsko dogajanje. Tamkajšnji Glavni trg namreč gosti Novomeške poletne večere, niz nekaj več kot dvajset kulturno-zabavnih prireditev, ki jih pripravlja Založba Goga. Sklop prireditev je letos za mesec dni daljši, zato so organizatorji skupaj z mestno občino sprva nameravali del Glavnega trga zapreti za vse poletje, a so naleteli na srdit odpor podjetnikov, ki v starem mestnem jedru izvajajo svojo dejavnost. Več na www.dnevnik.si.

V Tkalki pletejo sodelovanje
Velikanska občinska stavba v Tkalskem prehodu, kjer so imele Mariborske lekarne nekoč galenski laboratorij, ne bo več služila le nabiranju prahu. Mariborska občina je vendarle naredila odločilni korak in za neizkoriščene prostore, ki jih je zadnjih pet let neuspešno prodajala, poiskala namembnost. Po petih letih samevanja je objekt v Tkalskem prehodu 4 le dobil svoj namen; vanj se te dni selijo zavod za turizem, CAAP in druge organizacije, ki bodo tam vzpostavile novi skupnosti center. Več na www.vecer.com.

Koroška cesta ponovno zaprta
Do sredine avgusta Koroška cesta ne bo prevozna na odseku od Strossmayerjeve do Prežihove ulice. Potem ko je bila lani za promet zaprta kar tri mesece, takrat sicer zaradi izgradnje vročevoda, bodo tokrat sanirali vozišče na omenjenem delu ulice ter oba pločnika med tržnico in Pristanom. 45 tisoč evrov vredna dela izvaja Nigrad. Več na www.vecer.com.

Razpokanine Mestnega parka
Mariborski park ostaja priljubljeno sprehajališče prebivalcev mesta, čeprav opažajo, da so predvsem nekatere poti v njem že precej zanemarjene in da je bilo za cvetlične nasade nekoč bolje poskrbljeno. Več na www.vecer.com.

Pešdostava v pešconi
“Novi režim je bil postavljen čez noč, o njem sploh nismo bili obveščeni, niti nas nihče ni povabil k razpravi, da bo tukaj pešcona. Predpis je bil preprosto sprejet,” se z novo prometno ureditvijo na Židovskem trgu ne želi sprijazniti Branimir Ritonja, predsednik Fotokluba Maribor. Mestna občina je namreč v Židovski ulici, pri Galeriji Hest, postavila potopni valj, ki vozilom omogoča omejen dostop. Več na www.vecer.com.

Spomeniki s kolesa
Umetnostna galerija Maribor bo v sodelovanju z Mariborsko kolesarsko mrežo avgusta pripravila štiri kolesarske večere. 7., 14., 21. in 28. avgusta s startom izpred UGM v Strossmayerjevi ob 19.30. Na kolesarjenjih po Mariboru bodo odkrivali mariborske javne spomenike in umetniške intervencije. Vsaka kolesarska pot bo posvečena posameznemu tematskemu sklopu – Forma viva Maribor, javni spomeniki, … Več na www.vecer.com.

Modra ograja Ljutomerčane spravlja ob pamet
Projekt rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko–Hodoš zaradi predvidenega povečanja železniškega prometa v prihodnjih letih ob progi uvaja 13,5 kilometra protihrupne ograje. Skupaj s postavitvijo drogov voznega omrežja bo stala 35 milijonov evrov. Ograja, ki so jo postavili v Ljutomeru, je živo modre barve: občani so ogorčeni. Več na www.delo.si.

V Pomurju gradijo največja namakalna sistema
Že junija so na Panvitinih poljih v okolici Rakičana in med Nemščakom ter Beltinci zabrneli Pomgradovi gradbeni stroji in začeli graditi dva doslej največja namakalna sistema v Sloveniji. Eden bo obsegal 430, drugi pa 300 hektarjev obdelovalnih površin, na katerih si v Panviti obetajo boljše donose in stabilnejšo pridelavo. Toda Slovenija bo tudi po izgradnji teh dveh namakalnih sistemov po deležu namakanih kmetijskih površin zelo zaostajala za ostalimi evropskimi državami. Več na www.delo.si.

Občina z varovalkami za Rimski vrelec pogorela
Prvega avgusta se bo iztekel zadnji pogodbeni rok, do katerega bi moral na Rimskem vrelcu zaživeti nov zdraviliško-rehabilitacijski kompleks, vendar se lastnik sploh še ni lotil prenove propadlega hotela in okolice. Čeprav je občina v pogodbo vnesla varovalko, da ji mora lastnik v tem primeru Rimski vrelec brezplačno vrniti, se je, kot kaže, uštela, saj lastnik zdaj dokazuje ničnost takšnega določila. Več na www.delo.si.

Občini posel s podarjeno vilo splaval po vodi
Propadajočo Pahernikovo vilo, večstanovanjsko stavbo, ki je že več kot pol stoletja v lasti Dravskih elektrarn Maribor (DEM), se je občina Radlje na pobudo lastnika odločila brezplačno prevzeti. Potem ko so pred šestimi leti enako ponudbo elektrarn zavrnili, so se zdaj odločili, da jo bodo sprejeli in hišo namesto obnove prodali. A ko so za to izvedeli v DEM, so si premislili. Več na www.delo.si.

Novi celjski tlaki ob praznih lokalih
Občina bo v prihodnjih tednih končala obnovo mestnih površin, kar je bila ena večjih naložb zadnjih let. Prvi načrti obnove so predvidevali tudi popolno zaprtje mestnega središča za ves promet, vendar je za to fazo obnove zmanjkalo denarja. Trgovci in gostinci so si oddahnili, saj je okoli tretjino prihodka odnesla že sama obnova. Več na www.delo.si.

Celjani v pričakovanju sanacije
Prebivalci knežjega mesta, še posebno tisti, združeni v Civilne iniciative Celja, ki že leta opozarjajo na problem onesnaženega okolja, težko čakajo na začetek sanacije zemljine, ki je bila izkopana pri gradnji komunalne infrastrukture Gaberje jug in je bila v celoti odložena na območju stare Cinkarne. Sanacija, ki se je zaradi dolgotrajnih in zahtevnih postopkov pridobivanja vse potrebne dokumentacije časovno nekoliko odmaknila, naj bi se v teh dneh vendarle začela, izvajalo pa jo bo na razpisu izbrano šentjursko podjetje Stonex. Več na www.dnevnik.si.

Ob državna sredstva, ker je gradbinec ponudil prenizko ceno
Občina, ki je lastnica dotrajanega Šeškovega doma, je potem, ko je lani izpadla iz razpisa kulturnega ministrstva, denar nameravala dobiti na razpisu za regionalne razvojne projekte. A je tudi tokrat pogorela, saj je izbrani izvajalec za obnovo stavbe ponudil kar polovico nižjo ceno, kot je bila ocenjena vrednost po projektu. Več na www.dnevnik.si.

Vlade so veliko načrtovale, a bore malo naredile
Prejšnji mesec je prenehal veljati štiriletni Načrt upravljanja Kobilarne Lipica, v katerem je Pahorjeva vlada v obdobju od junija 2010 do junija 2014 načrtovala za okoli 38 milijonov evrov nujnih ukrepov, a jih tri vlade niso uresničile niti pet odstotkov. Več na www.dnevnik.si.

Središče Nove Gorice s pridihom Sredozemlja
Že od začetka leta je središče Nove Gorice zaradi prenove v dimu, prahu in ropotanju strojev. Najbolj nergajo gostinci in trgovci, vseh lokalov je čez 180, ki napovedujejo izgubo zaslužka, nekateri naj bi tudi odpuščali zaposlene. Več na www.dnevnik.si.

S sobodajalci na črno se nihče ne ukvarja
Čeprav uradno ni znano, koliko tujcev, ki so lastniki nepremičnin v zgornjem Posočju, oddaja turistične nastanitve na črno, registrirani sobodajalci in tudi pristojni organi vedo, kdo dela mimo pravil. A ukrepov je bilo doslej le peščica. Toda tujci nikakor niso edini »grešniki«. Več na www.delo.si.