Z bajk kuhnami po poti trajnostne mobilnosti

V vsakem kul mestu je kakšna. Ciclofficina. Selbsthilfewerkstatt. Bike kitchen. Biciklopopravljaona. Kolesarska kuhinja. Ali bajk kuhna, kot so koncept poslovenili pri Mariborski kolesarski mreži. Sedaj jo imajo tudi v štajerski prestolnici. V kleti Mobilnostnega centra Maribor na Partizanski cesti 21 jo lahko obiščete vsak četrtek od 18. ure naprej.

Bike kitchen je popravljalnica koles, ki »strankam« brezplačno nudi prostor, orodje in znanje, s pomočjo katerih si sami servisirajo kolo. Zamisel izvira iz Kalifornije in je stara že več kot deset let. V tem času se je praksa razširila po vsem svetu. Ponekod jo podpirajo občine in mesta, ki si želijo spodbujati alternativne, okolju in človeku prijazne načine mobilnosti, drugod pa take popravljalnice nastanejo na pobudo zagnanih posameznikov ali skupin v želji po popularizaciji kolesarjenja ali zgolj druženju in združevanju.

Bike Kitchen San Francisco Ciclofficina Fahrrad WUK The London Bike Kitchen

Po kratki analizi kolesarskih kuhinj, ciclofficin in Selbsthilfewerkstattov postane jasno, da ne gre samo za fizični servis. Z izobraževanjem in usposabljenjem širše javnosti se poveča naklonjenost kolesarjenju, vzdrževanje kolesa postane minimalni strošek in moment, ki ljudi združuje. Okrog takih organizacij se tako gradijo tudi skupnosti, ki so ključne za utrjevanje statusa kolesarjenja. Kolesarske kuhinje so eden od ukrepov, s katerim je mogoče krepiti zavest o pomenu in pozitivnih učinkih kolesarjenja po vsakdanjih poteh. Ozaveščanje in spreminjanje miselnih shem posameznikov in skupnosti je eden od ključev do trajnostne mobilnosti, pravijo tudi strokovnjaki programa URBACT.

Evropa 21. stoletja mora doumeti, da s povečevanjem infrastrukturnih kapacitet ni mogoče zadovoljiti potreb po mobilnosti. Infrastrukturne posege moramo dopolniti z mehkimi ukrepi, s katerimi se zagotavlja boljše pogoje za kombiniranje različnih načinov mobilnosti ter uporabnike ozavešča in preusmerja k trajnostni mobilnosti. Z vse ostrejšimi varčevalnimi ukrepi se veča potreba po maksimalnem izkoristku sredstev, ki so na voljo, zato je potrebno razviti strategije, s katerimi je mogoče z manj narediti več (do-more-with-less strategies). Pogosto lahko mesta z majhnimi posegi spodbudijo velike spremembe, še zlasti ko gre za miselnost ljudi.

Načrtovalci prometnih politik in tisti, ki jih na lokalni ravni izvajajo, morajo biti odprti za nove predloge in pobude, povezovati se morajo čezsektorsko in multidisciplinarno, v procese odločanja pa je nujno vključiti tudi javnost. Participacija javnosti je neizogibna, če želimo spremeniti vzorce vedenja. Vprašanje mobilnosti je treba vključiti tako v širše mestne in regijske strategije kot v različne sektorske politike, saj je tesno povezano z drugimi problemi, kot so brezposelnost, segregacija in onesnaženost zraka.

Urbactovi strokovnjaki so za mesta, ki so že ugotovila, da je preusmeritev v trajnostno mobilnost strateška poteza, izluščili še mnoge druge nasvete in pripravili pregled primerov dobrih praks. Med slednjimi je tudi umik motoriziranega prometa iz mestnega jedra v Ljubljani. Več o tem lahko preberete v publikaciji How Cities Can Motivate Mobility Mindsets, tudi v e-knjigi.

urbact_capitalisation-mobility

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri