Tako pravijo pri Urbactovem omrežju PREVENT. 10 partnerskih mest sodeluje s starši, da bi skupaj preprečili zgodnje opuščanje šolanja. Njihov namen je zagotoviti lažji prestop iz šole v delovna razmerja ter zagotoviti, da imajo mladi potrebne veščine in kvalifikacije za boljše zaposlitve in bolj aktivno državljansko vlogo.
Boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja. Katere so prednosti?
Znano je, zakaj je smiselno preprečevati zgodnje opuščanje šolanja in kako to vpliva na različne aspekte življenja. V prvi vrsti šolanje koristi posamezniku: vsako dodatno leto šolanja lahko izboljša življenjski zaslužek mlade osebe za vsaj 70.000 evrov, da ne omenjamo daljše pričakovane življenjske dobe in vpliva na zdravje. Koristi ima tudi država, saj višja izobrazba in aktivno delovno življenje pomeni višje prihodke od davkov in manjšo odvisnost posameznikov od socialnih transferjev, javnega zdravstva in štipendij. Izobraženi in aktivni posamezniki so za družbo dobri, saj to pomeni nižje stopnje kriminalitete in boljše javno zdravje.
To vprašanje je pomembno tudi na ravni EU. Eden od glavnih ciljev strategije Evropa 2020 je zmanjšati splošno stopnjo zgodnjega opuščanja šolanja na manj kot 10 % do leta 2020. Motivacija za dosego tega cilja je visoka, sploh glede na trenutno nezaposlenost, še zlasti mladih Evropejcev. Velik osip pomeni enormne izgube potenciala in, kot je predstavljeno zgoraj, veliko oviro za osebni, družbeni in gospodarski razvoj.
Osip je proporcionalno višji v urbanih okoljih, zato se bo mnogo mest, predvsem z ozirom na krizo, moralo soočiti z visokimi stroški socialnih transferjev, saj se bodo v prihajajočem obdobju stopnje brezposelnosti še povečale. Mesta so tako v prvi bojni liniji proti zgodnjemu opuščanju šolanja.
Vsi se torej strinjamo z razlogi za boj proti osipu, kako to konkretno in uspešno uresničiti?
Celostni pristop
Vzroki za osip so lahko na ravni posameznika kompleksni, zato se jih ne da vedno enostavno lotiti. Osipniki niso homogena skupina, k zgodnjemu opuščanju šolanja pa pogosto vodi več kot en problem. Opustitev šolanja tudi ni nenaden dogodek. Raziskave kažejo, da je odločitev o prenehanju šolanja (tudi nenadaljevanje na višjo stopnjo) samo zadnji korak v dolgem procesu, v katerem se je mladi posameznik soočil z več negativnimi izkušnjami.
Namesto da bi zgodnji osip razumeli kot odraz teh časov, se trenutne raziskave in projekti osredotočajo na strukturne in/ali sistemske vzroke, s katerimi je mogoče dodatno pojasniti, zakaj mladi zgodaj opuščajo šolanje. Ta trend preprečuje stigmatizacijo posameznikov in skupin ter spodbuja odkrivanje in spreminjanje obstoječih struktur in sistemov, tako da je preprečevanje osipa lažje.
Vključevanje staršev in mest
K temu celostnemu pristopu dodaja omrežje PREVENT dva ključna elementa:
– obravnavanje staršev kot ključnega dela rešitve za zmanjšanje osipa,
– obravnavanje mest kot gonil za ustvarjanje sinergij, skupnega jezika ter spodbujanje in razvijanje inovativnega sodelovanja med deležniki.
Raziskave nedvoumno poudarjajo vključevanje staršev in/ali družin in skrbnikov kot ključni element in pomemben faktor uspeha pri zmanjševanju stopenj osipa. Toda veliko ukrepov in projektov, ki si želijo zmanjšati osip, izključuje starše kot ciljno skupino.
Kot en odgovor na ta razkorak se so pri omrežju PREVENT odločili poiskati že obstoječe dobre prakse vključevanja staršev, ki bi jih lahko prenesli, kot tudi razviti nove načine vključevanja staršev v preventivne ukrepe. Konkretneje to pomeni, da si PREVENT prizadeva šole, učence in starše povezati v boju proti zgodnjemu opuščanju šolanja. Vzpostavitev močnih povezav med deležniki in uporaba celostnega pristopa imata lahko močan vpliv na več dejavnikov, ki so vsi pomembni za preprečevanje osipa:
– način povezovanja šol s s starši in družinami,
– ozračje v šoli,
– način nudenja podpore staršem, učiteljem/šolam, in učencem,
– način angažiranja akterjev, deležnikov in posrednikov v družbi.
Preprečevanje zgodnjega opušanja šolanja s pristopom, ki angažira starše, je način iskanja rešitev za ta dotični problem, prinaša pa tudi dodane vrednosti za odnose med otroci/mladimi in starši, boljše rezultate šolam in izobraževalnemu sistemu ter vključevanje deležnikov v mestno načrtovanje, kot tudi k oblikovanju politik in sprejemanju odločitev.
Zgodnje opuščanje šolanja ni izoliran, temveč večplastni problem, ki ima korenine in vzroke na več ravneh. Za njihovo boljše razumevanje se moramo povezati z vsemi deležniki, samo tako si lahko predstavljamo potrebe, skrbi in vire.
Partnerji PREVENTA so ta pristop poimenovali PREVENTOLOGIJA. Model uporabljajo za koordinacijo dobrih praks, razkorakov in idej. Ob koncu projekta bodo predstavili zemljevid načinov, inovativnih kot tudi uveljavljenih, ki bodo z večnivojskim pristopom koristni za mesta s tem problemom po vsej Evropi – z jasno usmeritvijo in ambicijo, da vključijo in podpirajo starše kot enega ključnih faktorjev uspeha.
Povezava do originalnega članka – Urbactova spletna stran
Več:
PREVENT spletna stran – Urbactova spletna stran
Good Practice Sourcebook – projektni dokument, ang
