Omerzel: Denar za ceste je zagotovljen do oktobra
Denar za vzdrževanje cest je v tem trenutku zagotovljen do oktobra, je sporočil minister za infrastrukturo Samo Omerzel. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP) je dobilo pravico do porabe sredstev iz naslova prihodkov od porabe letnih dajatev za uporabo vozil (cestne takse) med letoma 2013 in 2014, kar bi po napovedih finančnega ministrstva do konca leta zneslo 16 milijonov evrov. Več na www.delo.si.
Varno se bo vijugalo vsaj še do oktobra
Ministru Samu Omerzelu je z mešetarjenjem uspelo zagotoviti 16 milijonov evrov za najnujnejša vzdrževalna dela na cestah, a ta denar bo zadostoval le za dva meseca. Pozablja se tudi na javni razpis za podelitev novih sedemletnih koncesij vzdrževalcem, s katerimi direkcija za ceste brez denarja ne bo mogla podpisati pogodb. Več na www.dnevnik.si.
Denar za državne ceste je za zdaj zagotovljen do oktobra
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor in finančno ministrstvo sta dosegla dogovor o prerazporeditvi sredstev od porabe letnih dajatev za uporabo vozil, s čimer so po besedah infrastrukturnega ministra Omerzela sredstva za vzdrževanje cest zagotovljena do oktobra. Začeli bodo tudi s pripravo rešitev za manjkajoča sredstva Direkcije RS za ceste. Več na www.dnevnik.si.
Pri umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor lahko država “povozi” občine. Čeprav je to marsikdaj nujno, pravniki opozarjajo, da bi moral zakon bolj uravnoteženo varovati tudi pravice lokalne skupnosti, sploh če država interese pobudnikov postavi pred zdravje ljudi. Več na www.dnevnik.si.
Gorski kolesarji: Novi zakon ali pol koraka v pravo smer
Vlada je sredi junija brez velikega hrupa sprejela novelo zakona o ohranjanju narave in ukinila dosedanjo uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Hiter in tih sprejem je bil nepričakovan, še posebno zato, ker je spreminjanje zakonodaje v začetku leta spremljala veliko bolj hrupna razprava. Zakonu so nasprotovali gorski kolesarji, ki jih je predlog zakona še naprej enačil z vozniki motornih vozil in jim za nameček povišal kazni v primeru vožnje v naravnem okolju – tudi po utrjenih poteh. V sprejeti različici zakonodaja stopa korak bliže kolesarjem, še vedno pa vožnjo izven kategoriziranih cest omejuje kopica drugih zakonov. Več na www.dnevnik.si.
Padec davka na nepremičnine udaril po občinskih financah
V večini mestnih občin so morali zaradi zamud pri obračunavanju nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč najeti bančna posojila. Najvišji likvidnostni kredit je najela Ljubljana, kreditne pogodbe pa so podpisali tudi v Mariboru, Celju, Velenju in Murski Soboti. Več na www.dnevnik.si.
Ob Slovenski cesti bodo posadili 64 dreves
Občina je včeraj končno objavila javno naročilo za prenovo Slovenske ceste med Gosposvetsko cesto in Šubičevo ulico. Gre za stalno ureditev odseka, ki so ga za avtomobilski promet zaprli septembra lani. Takrat so odsek uredili le začasno, stalno ureditev pa napovedali za začetek letošnjega leta. Kolikšna je ocenjena vrednost javnega naročila, niso razkrili. Po ocenah, danih v preteklosti, naj bi vse skupaj stalo tri milijone evrov. Občina ima v letošnjem rebalansu zagotovljenih 2,2 milijona, javno podjetje Vodovod-Kanalizacija pa še 280 tisočakov za obnovo vodovoda in kanalizacije. Več na www.delo.si.
MOL išče gradbenika za prenovo Slovenske ceste
Ljubljanska občina je objavila javno naročilo za prenovo Slovenske ceste od Gosposvetske ceste do Šubičeve ulice, ki je za večino prometa zaprta od 22. septembra lani. Obnovitvena dela naj bi po načrtih začeli z zamenjavo dotrajane kanalizacije, med drugim pa načrtujejo tudi širše pločnike, kolesarske steze in drevored. Več na www.delo.si.
Janković napoveduje: Razpis za Slovensko in Litijsko cesto še ta mesec
Po napovedih občine bi se morala dela za preureditev Slovenske ceste na odseku med Šubičevo in Gosposvetsko začeti že aprila letos, gradnja kanalizacija na območju Litijske ceste in Hrušice pa že avgusta lani. A nič od tega se ni uresničilo. Župan Zoran Janković je na današnji novinarski konferenci napovedal, da bosta razpisa za izvajalca del na obeh projektih objavljena ta mesec. Več na www.delo.si.
Draveljčani nad gradnjo blokov niso navdušeni tako kot MOL
S polaganjem temeljnega kamna se je v Kunaverjevi ulici v Ljubljani tudi uradno začela zidava 54 oskrbovanih stanovanj v okviru javno-zasebnega partnerstva med MOL in podjetjem Mijaks. Dogodek so s protestnimi transparenti proti uničenju parka in 29 dreves zaznamovali tudi okoliški prebivalci. Več na www.delo.si.
Načrti MOL za stanovanjsko zidavo predvsem na zalogo
Zadnja predpočitniška seja mestnega sveta, 7. julija, bo maratonska. Svetniki bodo namreč obravnavali kar 23 točk dnevnega reda. Kot je bilo pričakovati, hoče zdajšnja oblast pred volitvami sprejeti čim več prostorskih aktov, povezanih z gradnjo stanovanj in cest. Več na www.delo.si.
SCT je blok v Zeleni jami gradil več kot le površno
Le pet let po odprtju bloka s 126 neprofitnimi stanovanji v Zeleni jami ljubljanski stanovanjski sklad objavlja razpis za obnovo propadajočih skupnih delov. Izbrani izvajalec bo iz naslova bančne garancije saniral zamakajočo streho, teraso in garažno klet, ki jih je slabo zgradil propadli SCT. Blok, ki ga je za 11,6 milijona evrov zgradil SCT Stanovanjski inženiring, v njem pa je polovica stanovanj ljubljanskega in polovica stanovanj državnega stanovanjskega sklada ter sedem pritličnih poslovnih prostorov, je od daleč sicer videti moderen in lep, v resnici pa imajo lastniki in uporabniki z njim kopico težav. Več na www.delo.si.
Podaljšali razpis za 400 mestnih stanovanj
Ljubljanski stanovanjski sklad, ki je 21. maja letos objavil razpis za približno štiristo mestnih neprofitnih najemnih stanovanj, ga je sklenil podaljšati do 5. septembra. Za dvomesečni podaljšek se je odločil predvsem zato, ker razpis ni bil objavljen v junijski številki glasila Ljubljana, kot je bilo predvideno, temveč bo šele v julijski. Več na www.delo.si.
Kopališče Kolezija: Rušenje se je zavleklo, gradbinec še ni izbran
Marca objavljeno javno naročilo za gradbeno-obrtniška in instalacijska dela na kopališču Kolezija se je končalo brez izbranega izvajalca. Vse ponudbe so bile namreč predrage. Občina bo zdaj poskusila z neposrednimi pogajanji. Več na www.delo.si.
Umetniške akademije se ne bodo selile na Roško
Na univerzi v Ljubljani so pred časom napovedovali, da se bodo vse tri umetniške akademije v nove skupne prostore na Roški cesti preselile v letu 2016. A sedaj tako na univerzi kot na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport priznavajo, da so idejo o novogradnji na Roški cesti opustili. Več na www.dnevnik.si.
Šuštarjevo nabrežje: Kmalu enosmerni promet
Prometni kaos, ki ga povzročajo nepravilno parkirana vozila na nabrežju med Fabianijevim mostom in novo Lipičevo brvjo, želijo na ljubljanski mestni občini zajeziti z ureditvijo enosmernega prometa in potopnimi količki. Prometna ureditev naj bi začela veljati sredi julija. Več na www.dnevnik.si.
Črnuški most prihodnji teden v obnovo
Prihodnji teden bo Mestna občina Ljubljana zaradi obnove za ves promet zaprla most čez Savo v Črnučah. Dela na mostu bodo potekala do predvidoma 30. oktobra. Prehod čez most bo mogoč le za pešce, so povedali na občini. Več na www.dnevnik.si.
Prenova Plečnikovega stadiona: Po treh letih na začetku
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je ponovno ugotovilo, da je agencija za okolje v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za prenovo Plečnikovega stadiona spet naredila postopkovne napake. Več na www.dnevnik.si.
Danes ob 5. uri zjutraj so delavci z mehanizacijo odstranili leseno Ribjo brv čez Ljubljanico, ki jo bodo zamenjali z novo, dolgo 25 metrov in široko 3,4 metra. Imela bo jekleno okvirno konstrukcijo, pohodno površino iz epoksi slojev z vmesno elektrogrelno folijo ter zgornji sloj iz profiliranih ALU-profilov. Ograja brvi bo iz lepljenega brezbarvnega varnostnega stekla. Predvidoma bodo delavci že jutri začeli temeljenje nove brvi, sanacijo stropa nad Makalonco ter izvedbo ležišča nove brvi. Zaključek del je predviden sredi avgusta. Obnovitvena dela Cankarjevega nabrežja so se začela na začetku junija, gostincem na nabrežju pa občina v času obnove ne bo zaračunavala uporabe javne površine. Več na www.delo.si.
Park ob Ljubljanskem barju, iztrgan degradaciji
Blizu območja, kjer bi prihodnje leto po preteklih načrtih občine morala stati Bobrova vas, ki naj bi bila vstopna točka v Krajinski park Ljubljansko barje, je ob južni ljubljanski obvoznici, tudi na degradiranem območju, nastal nov park za rekreacijo. Leži nasproti Barjanske ceste, kjer so bili včasih vrtički z lopami in kupi nezakonito odloženih odpadkov, in je trenutno edina vstopna točka iz Ljubljane v krajinski park. Do njega je mogoče priti tudi po ljubljanski obvoznici, s katere zavijete na izvozu Ljubljana Center. Več na www.delo.si.
Ljubljanski gasilci bi se selili v prvi velik javni objekt v lesu
Na javnem arhitekturnem natečaju za novi center za zaščito in reševanje ob Kranjčevi ulici je zmagal biro Ravnikar Potokar. Žirija je izbrala dražjo rešitev, prepričala jih je tudi trajnostna naravnanost projekta. Nova lokacija za center zaščite in reševanja je predvidena na 20 tisoč kvadratnih metrov velikem območju pri križišču Kranjčeve ulice in Štajerske ceste. V njem bi nove prostore našli gasilska brigada, oddelek mestne uprave za zaščito, reševanje in civilno obrambo, gorska reševalna služba, vodniki reševalnih psov in mestno redarstvo. Tako bi občina na enem mestu združila vse sorodne dejavnosti s področja zaščite in reševanja. Razlog za izvedbo natečaja je bil tudi, da funkcionalnost sedanjih gasilskih objektov ob Vojkovi ulici ni ustrezna, prav tako so omenjali slabo navezavo na prometno infrastrukturo. Več na www.delo.si.
Pridobitev, vredna 22 milijonov evrov
Mestna občina je izbrala arhitekturno rešitev za novo domovanje ljubljanskih gasilcev in redarjev. Bo to le še en projekt na zalogo ali bodo zanj našli milijone? Več na www.dnevnik.si.
Izvajalci o komercialnem delu Stožic molčijo
Avgusta bodo minila štiri leta, odkar je mestna občina od podjetja Grep prevzela stadion in dvorano v športnem parku Stožice. Sporen pa je nikoli dokončani komercialni del, za katerega nekateri opozarjajo, da propada in da ga Grep ni konzerviral, kot je to treba storiti z odprtimi gradbišči. Več na www.delo.si.
Vrhunska kultura za železno ograjo
Z neposrečeno potezo Festivala Ljubljana, da ob dogodkih v okviru 62. Ljubljana festivala zapre park Zvezda, se je odprla tudi debata o tem, ali je sploh mogoče tako preprosto visoko kulturo iz zaprtih dvoran preseliti v obljudeno središče mesta. Več na www.dnevnik.si.
Ptič zasedel fasado upravne enote
Čeprav je Ljubljana pregovorno najlepše mesto na svetu, ima tudi kakšen madež. Enega od njih je minuli konec tedna posrečeno saniral mladi finski umetnik Pallo Ollap, ki je na neugledno fasado viške izpostave upravne enote s spreji narisal medveda in ptico. »Gre za akcijo v okviru evropskega projekta What’s the deal?, ki se osredotoča na mlado urbano kulturo,« pojasnjuje Piera Ravnikar iz Centra urbane kulture Kino Šiška (CUK KŠ). Ta je namreč partnerica v omenjenem evropskem projektu, ki povezuje Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo in Nizozemsko. Več na www.dnevnik.si.
Kava na triciklu: Doza prijaznosti in kofeina za dobro jutro
Dean Habuš in Tomaž Kogoj nista čakala, da priložnost za zaposlitev najde njiju, temveč sta jo ustvarila sama. Zavihala sta rokave, skovala idejo in jo letos uresničila. Tricikel sta preoblikovala v potujočo kavarnico ter jo postavila v podhodu železniške postaje. Več na www.dnevnik.si.
Zadnja leta zaspana, nekoč pa ena najlepših in najbolj živahnih kamniških ulic Šutna se ponovno oživlja. K temu sta pripomogli tudi dve novi trgovinici Polonika in Reciklarnica, ki za nameček v svojih nedrih nosita plemenito lokalno obarvano zgodbo. Več na www.dnevnik.si.
O višini komunalnega prispevka bodo odločali jeseni
Župan Miha Ješe je odpovedal nocojšnjo izredno sejo občinskega sveta, na kateri bi morali sprejeti predlog odloka za odmero komunalnega prispevka. Tako se je odločil, ker da so skupine občanov po domovih nadlegovale občinske svetnike in ker zaradi dopustov občinski svet ne bi bil sklepčen. Od junija je višina komunalnega prispevka najbolj pereča tema pogovorov v Škofji Loki. Iniciativa za pravični komunalni prispevek, ki ne verjame v pravilnosti izračuna, je proti »oderuški višini komunalnega prispevka« zbrala 1400 podpisov. Več na www.delo.si.
Dokaj živahno je bilo sinoči v kleti Mobilnostnega centra na Partizanski v Mariboru, ko je v mestu zaživela Bajk kuhna, več kot le popravilo koles, kot je dejal Josip Rotar, predsednik Kolesarske mreže Maribor. Gre za druženje, srečevanje in medsebojno spoznavanje, pa tudi za neformalno predajanje znanja in dvig kolektivne samozavesti med člani kolesarske skupnosti. Več na www.vecer.com.
Kolesarjenje bo ključno za pohorski turizem
Reševanje finančno nasedlega Športnega centra Pohorje je, čeprav je za zdaj ušel stečaju, še vedno pomembna tema pogovorov v Mariboru. S propadom bi poleg smučarije kratko potegnil tudi vse bolj priljubljeni kolesarski turizem, po mnenju vodje kolesarskega parka Iztoka Kvasa v prihodnosti ključni produkt pohorskega turizma. Več na www.delo.si.
»Promenada spreminja središče Velenja v spalno naselje«
V Velenju končujejo projekt Promenada, ki bo pomembno vplival na videz in življenje mestnega središča. Z ambicioznim posegom, ki so ga pripravili arhitekti ljubljanskega ateljeja Enota, hočejo župan Bojan Kontič in mestna uprava povečati prepoznavnost Velenja. Toda arhitekt Nande Korpnik, soavtor urbanistične zasnove Velenja, se boji, da bi bil učinek lahko ravno nasproten. Več na www.delo.si.
Podjetje VOC končuje začasno obvozno cesto in bo do oktobra zgradilo nov, 547.000 evrov vreden most na glavni cesti med Arjo vasjo in Črnovo oziroma Velenjem. Sedanji most čez Socko je eden tistih, na katerih je DRSC zaradi dotrajanosti omejila obremenitev. Izmenični promet povzroča zastoje in tudi gospodarsko škodo Šaleški dolini in Koroški. Med gradnjo bo promet preusmerjen po dvosmerni obvozni cesti ob mostu, zaradi česar ne bo potekal nič hitreje kot zdaj, ko ga usmerjajo semaforji. Več na www.delo.si.
Rogaška Slatina: Povečanje atraktivnosti občinskega centra
Župan Boris Kidrič je ob odprtju objekta, ki je v center mesta prinesel pokrito tržnico, parkirno hišo, razgledno teraso in prenovljeno podobo dela avtobusne postaje, poudaril, da je projekt upravičil velika pričakovanja. Vrednost celotnega projekta, ki so ga končali v letu dni, znaša 1,79 milijona evrov, največ denarja pa je šlo za gradbena, obrtniška in instalacijska dela. Po mnenju Borisa Kidriča so pridobili pomembne nove vsebine, tako za občane kot tudi za številne goste tega zdraviliškega kraja. Več na www.delo.si.
Potrebujemo avtocesto, načrtujemo obvoznice
Promet od primorske avtoceste proti Hrvaški se je v zadnjih letih povečal najbolj v celi državi. Poleti je stanje nevzdržno na glavni cesti od Postojne proti Jelšanam. Glede na projekcije, ki kažejo na trend povečevanja, in pritiske, da bi se tudi po tej cesti sprostil tovorni promet, je jasno, da obstoječa cestna povezava takšnega (tranzitnega) prometa, obremenjujočega tudi z okoljskega in družbenega vidika, ne bo zmožna več požirati. Več na www.dnevnik.si.
Le kdo bo dal 300 parkirišč za 63 stanovanj?
Občina Piran bi v zameno za zemljišče pod Valeto (nad predorom) rada dobila 300 parkirnih mest. Investitorjem bi dovolila gradnjo parkirne hiše s 500 parkirnimi mesti, 63 stanovanji in nekaj poslovnimi prostori. Z razpisom išče investitorje, a le malokdo verjame, da se nepremičninski izračun lahko izide. Več na www.delo.si.
Piranske soline na čakalni seznam Unesca
Piranske soline so vse bližje uvrstitvi na čakalni seznam Unescove svetovne dediščine. Doslej so si v piranski občini in v Solinah to predvsem želeli, Mitja Guštin, dvakratni doktor znanosti in direktor Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, pa se je odločil poprijeti za delo in pripraviti vse potrebno, da bodo nalogo izpeljali. Več na www.delo.si.