Konec maja je v založništvu Inštituta za politike prostora izšla publikacija »Prostori sodelovanja« s podnaslovom »Skupnostne prakse v urejanju prostora«. Publikacija je nastala v okviru široke uredniške skupine, s čimer smo želeli čim bolje zajeti mnoštvo in široko paleto praks, obravnavali pa smo jih v okviru naslednjih področij: somobilnost, stanovanjske skupnosti, skupnostna prenova (javnih in skupnih prostorov), začasna raba prostora, sodelo ter lokalne ekonomije, v nadaljnjih korakih pa želimo omenjenim dodati tudi področji urbane samopreskrbe ter samoniklih prostorov kulture.
Pod pojmom skupnostne prakse v urejanju prostora razumemo samoorganizirane pobude, ki imajo pomembne posledice za produkcijo prostora. Gre za prakse, ki izhajajo ‘od spodaj’, praviloma s strani neformalno povezanih skupnosti, njihov pomemben vidik pa je pogosto tudi skupno ali skupinsko upravljanje oz. upravljanje s sodelovanjem uporabnikov. Pri tovrstnih praksah imajo navadno ključno vlogo prebivalci posameznih območij, predstavniki lokalnega gospodarstva kot seveda tudi lokalne nevladne organizacije.
Skupnostne prakse in lokalne pobude tako kot skoraj povsod po svetu tudi pri nas vedno pomembneje sooblikujejo prostor. V svetu se zadnjih nekaj let množijo koncepti, ki skušajo tako ali drugače zajeti in razložiti tovrstne prakse: »DIY Urbanism«, »Tactical Urbanism«, »Hands-on Urbanism«, »Lighter-Quicker-Cheaper«, »Transition Towns« ali »Sharing Cities« so le nekateri od konceptov, ki obravnavajo različne vidike tega, kar v tej publikaciji imenujemo skupnostne prakse v urejanju prostora.
Tovrstne prakse lahko po eni strani razumemo kot reakcijo na premalo učinkovito javno upravljanje s prostorom. Pri tem gre tako za pretirano formalizacijo procesov, ki pogosto zaznamuje urejanje prostora v razvitem delu sveta, kot tudi za nezmožnost regulacije zasebnih in posamičnih interesov za skupno in javno korist, ki bolj zaznamuje manj razvite dele sveta. V povezavi s tem so tovrstne prakse tudi odziv na vedno bolj omejena finančna sredstva lokalnih uprav, ki so zadnja tri desetletja skoraj povsod po svetu v neprestanem realnem upadanju. Po drugi strani pa lahko tovrstne prakse razumemo tudi kot poskuse uvajanja alternativnih produkcijskih, upravljavskih in ekonomskih modelov, ki se razvijajo v različnih sferah družbe kot reakcija na očitne težave prevladujočega modela tržnega gospodarstva.
V krogu uredniške skupine ter v širšem krogu posameznikov in nevladnih organizacij, s katerimi se pri svojih aktivnostih povezujemo, prevladuje mnenje, da so skupnostne prakse izjemno pozitiven pojav v naši praksi urejanja prostora. Med pozitivnimi vidiki velja izpostaviti možnost doseganja razmeroma hitrih pozitivnih sprememb na bolje z majhnimi koraki, ki so praviloma tudi znatno cenejši kot uveljavljeni načini urejanja prostora. Poleg tega tovrstne prakse zaznamuje izrazito participativen pristop pri zasnovi, izvedbi in upravljanju. Med dobrimi učinki pa gre omeniti tudi občutek v širši družbi, da so spremembe v prostoru na bolje možne in na dosegu roke, česar pogosto odtujeni in dolgotrajni procesi urejanja prostora ne omogočajo. Vse skupaj ima za posledico višjo kakovost življenja prebivalcev območij, kjer se udejanjajo skupnostne prakse v urejanju prostora.
Vendar pa kljub njihovem obsegu skupnostne prakse še vedno niso niti splošno znane niti prepoznane kot pozitiven pojav v urejanju prostora. Zato jim želimo s pričujočo publikacijo dati vidnost, poudariti njihovo številčnost in pomen ter zbrati argumente za njihovo nadaljnjo promocijo pri uporabnikih in odločevalcih.
Želimo pa poudariti, da sta tako publikacija kot spletna stran prostorisodelovanja.si še vedno ‘work-in-progress’, in želita ponuditi zgolj prvi vpogled v stanje stvari. Zavedamo se, da so predstavljeni primeri zelo nepopoln izbor izmed vseh skupnostnih praks urejanja prostora pri nas, in se vnaprej opravičujemo vsem, ki jih v tokratni pregled še nismo uspeli vključiti. Kljub temu se nam tudi tako omejen izbor zdi pomemben korak k zadanemu cilju. Obenem se zavezujemo, da bomo skozi spletno stran tokratni nabor sproti dopolnjevali z novimi opisi primerov ter ga ob priliki dopolnili tudi v tiskani izvedbi.
Več na spletni strani http://prostorisodelovanja.si/
Uredniki in avtorji besedil: Marko Peterlin (urednik publikacije; sourednik področij stanovanjske skupnosti in začasna raba prostora), Karolina Babič (sourednica področja sodelo), Maša Cvetko (sourednica področja skupnostna prenova), Darja Fišer (sourednica področja urbana samooskrba), Blaž Habjan (sourednik področja stanovanjske skupnosti), Urban Jeriha (sourednik področja lokalne ekonomije), Urša Jurman (sourednica področja začasna raba prostora), Tatjana Marn (sourednica področja sodelo), Josip Rotar (sourednik področja somobilnost), Maja Simoneti (sourednica področja urbana samooskrba), Goran Šoster (sourednik področja lokalne ekonomije), Tadej Žaucer (sourednik področij somobilnost in skupnostna prenova)
