Še letos 12 novih P+R – pa bodo polni?

Obeta se nam 12 novih parkirišč P+R
Do konca prihodnjega leta bodo v Mestni občini Koper s pomočjo evropskega denarja zgradili tri nova parkirišča P+R, ljubljanska urbana regija bo bogatejša za šest tovrstnih parkirišč, po eno pa bodo dobili še v Zagorju, Murski Soboti in na Ptuju. Javni razpis za dodelitev evropskega denarja, ki bo namenjen gradnji parkirišč P+R (parkiraj in se pelji), ki morajo biti zgrajena do konca prihodnjega leta, je po enem letu končno zaključen. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je v tretjem razpisnem roku prižgalo zeleno luč še štirim projektom v treh občinah: po enega so dobile Mestna občina Koper (v okviru istega razpisa jim je bil predhodno že odobren denar za dve parkirišči) in Zagorje ob Savi, dva pa Mestna občina Ljubljana. Na prvih dveh rokih javnega razpisa pa so za nepovratne evre uspešno kandidirale še občine Ig, Škofljica, Vrhnika, Murska Sobota, Ptuj in Domžale. Več na www.dnevnik.si.

Stanovanjska politika: Všečni ukrepi za mlade, za katere pa ni denarja
Zadnji osnutek novega nacionalnega stanovanjskega programa, ki daje poudarek ureditvi najemniškega trga, gre po oceni Mladinskega sveta Slovenije v pravo smer, toda bojijo se, da bodo ukrepi ostali le na papirju. Več na www.dnevnik.si.

Trg najemniških stanovanj še vedno v povojih
Najemništvo bi morala država krepiti tudi zato, ker je nemogoče pričakovati, da bo 90 odstotkov družin imelo na zalogi 100.000 evrov, kolikor stane spodobno stanovanje, poudarja Blaž Habjan iz Mreže za prostor. Več na www.dnevnik.si.

Sedemnajst električnih koles sedemnajstim gorenjskim občinam

Družba Elektro Gorenjska, ki je lani praznovala 50-letnico delovanja, je danes ob zaključku jubilejnega leta podarila vsem 17 gorenjskim občinam darilne bone v vrednostih po 580 evrov, s katerimi bodo te prevzele po eno električno kolo. “Gre za gesto, s katero bi radi dodatno promovirali trajnostne oblike mobilnosti in tudi spodbudili diskusijo o razvoju turizma ob hkratnem ohranjanju okolja,” je dejala Renata Križnar iz službe za korporativno komuniciranje pri Elektro Gorenjska. Več na www.delo.si.

Bodo stanovanja v izvršbi že na prvi dražbi cenejša?
Hiša ali stanovanje, ki vam jo je sodišče zaplenilo in jo zaradi nepoplačanih dolgov prodaja, bo na javni dražbi že prvič ponujena s trideset odstotnim popustom, v drugo bo izklicna cena polovico ocenjene, tretji poskus bo ukinjen, je morda najbolj odmevna novost, o kateri bodo poslanci odločali jutri, ko nameravajo na zadnji seji pred volilnim tednom novelirati zakon o izvršbi in zavarovanju. Doslej so na dražbah v prvem poskusu sodišča stanovanja in hiše in druge nepremičnine morala ponuditi po polni ocenjeni vrednosti. Več na www.delo.si.

Še vedno brez razpisa za elektronsko cestninjenje
Pred natančno letom dni je Dars ustavil javno naročilo za elektronski cestninski sistem za tovornjake in avtobuse. Podaljšani evropski rok za uvedbo sistema se hitro bliža, novega razpisa pa Dars še ni objavil. Državna avtocestna družba je javno naročilo ustavila po odločitvi državne revizijske komisije, ki je presodila, da so bile finančne zahteve za izvajalce preveč zahtevne. Leto dni pozneje nimamo ne ustrezne podlage, zakona o cestninjenju, ne razpisa. Tako vlada kot Dars očitno čakata na volitve in nova politična razmerja. Do razpisnega roka, lanskega 26. aprila, je Dars prejel samo ponudbo Kapscha, ki bi elektronski sistem vzpostavil ter deset let vzdrževal in financiral za 209.992.633,80 evra brez DDV. Več na www.delo.si.

Denar za državne ceste še naprej iščejo v Darsu
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor kot žejni vode v puščavi iščejo denar za propadajoče državne ceste. Kot edini mogoči vir še vedno vidijo nadomestilo za stavbno pravico, ki ga plačuje Dars. Minister v odhodu Samo Omerzel je Darsovo nadomestilo razglašal že pred štirinajstimi dnevi, a mu je na seji vlade nasprotoval kolega Uroš Čufer, na finančnem ministrstvu (MF) pa zdaj pojasnjujejo, da se v vladi še usklajujejo in iščejo rešitev. Pravijo, da je so zanjo odgovorni predvsem na ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MZIP), kjer zatrjujejo, da dodatnih sredstev brez sprememb zakonodaje ni. Na MZIP bodo zato vztrajali, da se po nujnem postopku spremeni 10. člen zakona o Darsu, na MF pa še vedno menijo, da sprememba zakona ni nujna, s spremembo pa se ne strinjajo niti v Darsu. Več na www.delo.si.

Ceste brez rednih vzdrževalnih del
Direkcija za ceste (DRSC) je zaradi nejasnosti, koliko denarja bo za vzdrževanje državnih cest, v zadnjih tednih zadržala izvajanje nekaterih rednih vzdrževalnih del. Tako je na njihovem računu še vedno denar za posege v primeru prometnih nesreč, za plačilo električne energije in podobno. Več na www.delo.si.

V nedeljo začetek odstranjevanja Ribje brvi
Ker bodo v nedeljo zjutraj začeli z odstranjevanjem Ribje brvi, bo na obeh bregovih Ljubljanice dostop do tega območja močno oviran. Predvidoma v torej pa se bo, kot sporočajo z občine, začelo temeljenje nove brvi na Cankarjevem nabrežju, sanacija stropa nad Makalonco ter izvedba ležišča nove brvi. Zaključek del je predviden sredi avgusta. Več na www.delo.si.

Občina mogočnih bukev še ne bi sekala
Mogočne bukve pred Glasbeno matico v Vegovi ulici naj tam ostanejo do naravne smrti. Prej bi jih odstranili le, če bi bile tako poškodovane ali bolne, da bi ogrožale mimoidoče. To je mnenje MOL, ki ga je javno predstavila mestnemu svetu in zavodu za varstvo kulturne dediščine. Povod za razburjenje v mestni stranki Zelenih, delu strokovne javnosti (urbanisti, krajinski arhitekti) in med ljubitelji zelenja je bil aprilski članek v Delu, v katerem smo opozorili, da korenine bukev v Vegovi ulici ogrožajo spomenike (herme) znanim glasbenikom in ostanke rimskega obzidja pod njimi. Več na www.delo.si.

Prepoceni prodaja mestne zemlje ob Peruzzijevi?
S prodajo kmetijske parcele na Rudniku, ki jo občina uvršča med nepotrebno premoženje, bo zaslužila 18.837 evrov. V oči pa bodeta način prodaje in nizka cena za kar 2093 kvadratnih metrov veliko zemljišče. To namreč leži blizu Peruzzijeve ceste, ujeto je med dvema hišama in kar kliče po pozidavi. Več na www.delo.si.

Obnavljajo igrišče za minigolf
Kmalu bodo lahko obiskovalci tivolskega parka svoje veščine v igranju minigolfa preizkusili na prenovljenem igrišču. V javnem zavodu Šport Ljubljana so namreč z javnim razpisom konec marca izbrali novega najemnika, ki se je odločil za prenovo infrastrukture in že pričel z deli na igralnih površinah. »Prenovljenih bo vseh osemnajst lukenj, steze in okolica,« so pojasnili na zavodu. Več na www.dnevnik.si.

 

LPP posodobil vozni park z avtobusi na metan
Ljubljanski potniški promet (LPP) je z novimi avtobusi posodobil vozni park. Za nakup so odšteli 2,9 milijona evrov brez DDV. Podjetje ima zdaj skupno že 36 avtobusov, ki vozijo na metan. Pri LPP načrtujejo, da bodo tovrstna vozila do leta 2016 oz. 2017 predstavljala polovico celotnega voznega parka, kar bi pomenilo 107 avtobusov. Več na www.delo.si.

Sredi sezone razkopano blejsko sprehajališče
Sprehod po jezerski obali že nekaj časa ni mogoč, turisti in obiskovalci pa so presenečeni in jezni. Začeti tak gradbeni poseg na začetku glavne turistične sezone je zares čudno. Sprehajalna pot ob jezeru je namreč zaprta na osrednjem delu pod hotelom Park. Stroji brnijo, nastaja nova pot, odgovorni pa molčijo. Več na www.dnevnik.si.

Revizija bo gradnjo nordijskega centra v Planici krepko podražila
Zaradi “napake pri prepisovanju številk” je Državna revizijska komisija zavrnila najcenejšo ponudbo za gradnjo deset milijonov evrov vrednega tekaškega dela Nordijskega centra Planica. Gradnja se zdaj lahko zavleče, zagotovo pa se bo tudi podražila. Več na www.dnevnik.si.

Rome bi občina stlačila v dotrajane zabojnike
Novomeška občina in Zveza Romov za Dolenjsko sta Romom v treh tamkajšnjih naseljih pred nedavnim z velikim pompom predali ključe sedmih bivalnih zabojnikom, s katerimi da so jim izboljšali bivalne pogoje. Toda izkazalo se je, da je večina kupljenih zabojnikov v ljubljanskem podjetju SPC dotrajanih in povsem neprimernih za življenje v njih. Več na www.delo.si.

 

Knjižnica v novih prostorih
Krajevna knjižnica v Straži je spet v straškem kulturnem domu. V njem je že bila, med njegovo temeljito prenovo pa je gostovala v prostorih železniške postaje. Kulturni dom, ki je bil leta pred prenovo v zelo slabem stanju, je zdaj kraju v ponos, z osrednjo in dvema manjšima dvoranama pa dobro služi kulturnemu in društvenemu življenju v občini. Po ureditvi prostorov za knjižnico, ki je najdlje čakala nanje, bo dom še bolj obiskan. Župan Alojz Knafelj je poudaril, da je Straža od nekdaj kraj z razvito bralno kulturo, svojo prvo knjižnico pa je imela že pred drugo svetovno vojno. Več na www.delo.si.

 

Kulturni dom ujet med občino in državo
Na ministrstvu za kulturo so pripravili tripartitno pogodbo o brezplačni uporabi prostorov črnomaljskega kulturnega doma, v katerem ima sedež občinski Zavod za kulturo (ZIK), s čimer želijo državnemu spomeniku zagotoviti ohranitev in oživljanje, vendar vodstvo črnomaljske občine pogodbe noče podpisati, ker nimajo denarja za vzdrževalna dela. Več na www.delo.si.

Mršeča vas dobiva začasni most čez Krko
Pripadniki slovenske vojske bodo že danes postavili začasni most čez Krko v Mršeči vasi. Promet po njem pa bo stekel čez dva ali tri tedne, ko bo končan steber na desnem bregu in povezava mostu na obeh bregovih z obstoječo cesto Mršeča vas – Šentjernej. Več na www.delo.si.

Od Židana zahtevajo, da ukrepa
Gradnja HE Brežice bo morda končana z 18-mesečno zamudo, saj je ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) lani in letos za investicijo od predvidenih 33 zagotovilo le 10 milijonov evrov. Ker bi družba Hess utrpela škodo, je Židanovemu ministrstvu pisno zagrozila z odškodninsko tožbo. »Če okoljsko ministrstvo ne bo izpolnilo svojih zavez, bo sledila tožba,« je za Delo dejal predsednik nadzornikov Hidroelektrarn na spodnji Savi (Hess) Blaž Košorok. Opozorilno pismo je ministru Dejanu Židanu poslal prejšnji teden. Več na www.delo.si.

Za akumulacijski bazen in protipoplavno zaščito ni denarja
Doslej največja poplava v spodnjem porečju reke Krke je jeseni 2010 v naseljih Krška vas in Velike Malence na stanovanjskih objektih in kmetijskih površinah povzročila za dobre tri milijone evrov škode. Ogorčeni prebivalci omenjenih naselij so tedaj z organiziranim nastopom ter s podporo posavskih občin zahtevali in izbojevali spremembo načrta gradnje preostalih dveh hidroelektrarn v spodnjesavski verigi, Brežic in Mokric, v skladu s katero bi gradnjo protipoplavne zaščite vključili v projekt gradnje HE Brežice in ne v projekt zadnje v vrsti HE Mokrice, kot je bilo sprva predvideno. Več na www.dnevnik.si.

V Mariboru promet usmerjajo kolesarji
Z majhnimi koraki želijo v Mariborski kolesarski mreži spreminjati potovalne navade meščanov; da bi, kot v razvitih zahodnih državah, več uporabljali kolesa in javni prevoz ter manj avtomobile. Temu je namenjen tudi Mobilnostni center, prvi v Sloveniji.Več na www.delo.si.

 

DRSC sredi Ruš pustil nedokončano cesto
Državna cesta v Rušah, ki bi morala biti končna septembra lani, je še brez končne plasti asfalta in talnih oznak, zato je ogrožena varnost, opozarja občina. Za dokončanje je DRSC zmanjkalo blizu 350 tisočakov. Več na www.delo.si.

V Avstriji Muro krotijo jezovi, v Sloveniji pa dere
V Avstriji je na glavni strugi Mure zgrajenih 34 velikih hidroelektrarn, na Murinih pritokih pa še 31 manjših. Izgradnja treh je blizu. Vplivi zajezitev reke, nastalih zaradi elektrarn, se na odsekih mejne Mure in v nadaljevanju notranje Mure na območju Slovenije že kažejo. Predvsem kot erozija dna, delno tudi brežin, poleg neposrednega vpliva na podtalno vodo oz. na zniževanje rečne gladine pa se posledice kažejo tudi v vse večji poplavni moči reke Mure. Več na www.delo.si.

Večni najemniki neprofitnih stanovanj nedotakljivi
Neprofitne najemnine se v Sloveniji niso spreminjale že zadnjih sedem let. Povprečna najemnina znaša 2,61 evra za kvadratni meter, kar pomeni, da tisti, ki zasedajo 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje, na mesec odštejejo 130 evrov. Najnižja najemnina znaša še precej manj, in sicer 1,22 evra za kvadratni meter, najvišja pa 3,57 evra na kvadratni meter. »To pomeni, da najemnine realno ne pokrivajo vseh potrebnih stroškov vzdrževanj in obnov ter novih investicij v stanovanja. Na ta račun se v stanovanjskem fondu zbere vedno manj denarja, posledično pa to občutijo tudi bodoči najemniki, ki ne morejo do novih stanovanj. Primerjalno gledano pa tisti z najvišjo najemnino še vedno plačujejo skoraj polovico manj, kot za enako veliko stanovanje odštejejo najemniki pri zasebnikih,« pravi Primož Brvar, direktor družbe Nepremičnine, ki je v stoodstotni lasti Mestne občine Celje. Več na www.dnevnik.si.

Celje zamira v čakanju na konec projekta
Staro mestno jedro: Po osmih mesecih gradbenih del so nekateri lokali že morali zapreti vrata. V celjskem mestnem jedru zapirajo mestne trgovinice, mali podjetniki propadajo. V Mestni občini Celje si tudi zato prizadevajo, da bi projekt obnove starega mestnega jedra čim prej pripeljali h koncu, in iščejo možnosti, da bi opravili tehnični prevzem samo na lokacijah, kjer bo obnova končana. Več na www.delo.si.

Šentjurske šole je načel zob časa
Za energetske sanacije šol in vrtcev so v šentjurski občini pridobili blizu 600.000 evrov. Kot prvo bodo sanirali podružnično šolo in vrtca v Loki pri Žusmu, ki je središče dogajanja in utripa v domačem kraju. Vrednost pogodbenih del, ki jih bo izvajalo podjetje Domgrad iz Šentjurja, je dobrih 80.000 evrov, občina bo iz proračuna zagotovila polovico. Šentjurski župan Marko Diaci pravi, da je cilj sanacije osnovnošolcem omogočiti čim bolj enakovredne in dobre pogoje za izobraževanje, kar je v občini s šestimi osnovnimi šolami in dodatnimi podružničnimi šolami, ki jih je načel zob časa, precej velik finančni zalogaj. Več na www.delo.si.

Občine (še) ne bodo plačale za nezakonito odvzeta zemljišča
Slovenjgraško sodišče je odločilo, da je zahtevek Johanne Stockl po plačilu 1,26 milijona evrov za leta 1972 nezakonito odvzeta zemljišča na Prevaljah zastaral. Občine, ki bi jim izplačilo z obrestmi izpraznilo proračune, si še ne morejo oddahniti, saj se bo pravda najverjetneje nadaljevala na višjem sodišču. Več na www.delo.si.

Vetrničarji čakajo na nova pravila
Vetrnega polja, kakršno je nemško na fotografiji, v Sloveniji najbrž nikoli ne bomo imeli, saj v nižinah veter za proizvodnjo energije ni ugoden. Medtem ko pri nas prave razprave o tem, ali so uvožene velike vetrnice res nujen in primeren način za pridobivanje elektrike, sploh še ni bilo, ministrstvo za infrastrukturo in prostor odporu v lokalni skupnosti navkljub nadaljuje s postopkom za državni prostorski načrt za vetrni park Senožeška brda z do 40 velikimi vetrnicami. Na začetek podobnih postopkov pa čakajo še drugi investitorji. Za tiste, ki so za energetsko dovoljenje zaprosili pred spremembo energetskega zakona, je bil postopek ustavljen in čakajo na sprejetje novega pravilnika. Novost je tudi, da se bodo morali bodoči proizvajalci elektrike iz obnovljivih virov za denar – obratovalno podporo, ki jo plačujemo končni porabniki energije – potegovati na javnem razpisu. Več na www.delo.si.

Novo vozlišče turističnih informacij v Postojni
Jutri bodo v bližini krožišča, na eni od vstopnih točk v mesto, odprli novi turistično informacijski center (Tic). Tudi lokalni ponudniki Zelenega krasa s tem dobivajo še eno možnost za promocijo. Novo zgrajeno poslopje, informacijski center, stoji pri krožišču, kjer se odcepi tudi cesta proti Postojnski jami in Predjamskem gradu. Na natečaju za projektanta je občina Postojna izmed več prispelih ponudb izbrala arhitekturno rešitev Studia Stratum, avtorjev nagrajene zasnove akvarija za človeške ribice v Postojnski jami. Center so zgradili z denarjem, pridobljenim v okviru projekta Hera Jadranskega čezmejnega programa IPA 2007-2013. Več na www.delo.si.

 

Nova vpadnica za Izolo
Vse kaže, da bo Izola še letos dobila novo vpadnico in da bo še pred dokončanjem predora Markovec priključena na obalno hitro cesto in predor proti Kopru. To je včeraj zagotovil izolski župan Igor Kolenc, ki je povedal, da bosta izvajalca del Grafist in CPK Koper še ta mesec uvedena v delo. Več na www.delo.si.

Odprtje mostu med Obrežjem in Bregano kot združenje Korej
Nekoč sokrajani so se na odprtem mostu med Obrežjem in Bregano družili prvič po osamosvojitvi. »Ko opazujem čustva starejših ljudi, ki so danes prvič po dveh desetletjih znova na tem mostu, imam občutek, kot da bi odprli mejo med dvema Korejama,« je v družbi hrvaških stanovskih kolegov dejal slovenski policist Anton Vodopivec. Letos so za pet ur odprli zadnjih 23 let neprehoden most med Obrežjem in Bregano. Več na www.delo.si.

Hrvati bi v Piranskem zalivu zgradili morski živalski vrt … z delfini
Hrvati načrtujejo, da bi v Piranskem zalivu, na območju Kanegre, zgradili turistično naselje Istrian Wildlife Resort, ob njem pa še morski živalski park Marine World z delfini, želvami, morskimi levi, tjulnji in podobno eksotičnimi živalmi. Stevo Žufić iz poreške svetovalne družbe Adria Bonus je dejal, da že imajo podporo bujskega mestnega sveta. Tilen Genov iz društva za opazovanje sesalcev Morigenos opozarja, da ne slovenski ne hrvaški zakoni ne dovoljujejo zadrževanja delfinov v ujetništvu. Več na www.delo.si.

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri