O vsem naokoli, samo o okolju nič kaj dosti

Kaj pa prostor in prostorska politika, kdo vam svetuje na področju prostora in graditve, kaj imate v mislih, ko se zavzemate za zagon gradbeništva, zakaj ste proti davku na nepremičnine, kakšno stanovanjsko politiko boste podprli … to so samo nekatera od vprašanj, na katera bi v normalnih razmerah morali odgovarjati tisti, ki se zavzemajo za delo v vladi in sedež v parlamentu. Prostorske značilnosti nenazadnje ključno določajo prepoznavnost Slovenije. Državljane zato povsem upravičeno zanima, kakšna bo prostorska politika nove vlade, bo v civilni družbi in lokalnih pobudah videla potencialnega partnerja ali nasprotnika. Prostor Slovenije predstavlja enega ključnih razvojnih virov, pomemben je za slehernega državljana, gospodarstvo in skupnost kot tako. Na kakovosti prostora, kulturni nadgradnji naravnih danosti, slonita kakovost bivanja slovenskih državljanov in slovensko turistično gospodarstvo na primer, če izvzamem samo najbolj očitnega koristnika kakovosti prostora iz gospodarstva. Kakovost prostora se gradi strateško in postopoma.

Neverjetno se zdi, da pred volitvami nikogar v Sloveniji ne zanima, kako bo v prihodnje potekal razvoj v prostoru. Neverjetno je, da se državljanom ne zdi nepomembno, kako, kaj in kje se bo gradilo, varovalo in prenavljalo ter, kako bo na podlagi tega deloval prostor jutri. Bo nova vlada podpirala gradnjo novih stanovanj ali prenovo, bo zajezila nelegalno gradnjo, bo spodbudila razvoj javnega prometa, kako bo poskrbela za medsektorsko sodelovanje pri zagotavljanju zdravja ljudi in okolja v naseljih in mestih? Je možno, da nam ni mar za novo strategijo prostorskega razvoja države in da verjamemo v urejanje prostora od parcele do parcele? Ali v času neslutenega razvoja skupnostnih praks in sodelovanja v upravljanju s prostorom slovenska politika res še vedno vidi v zainteresitrani javnosti in civilni družbi predvsem oviro na poti do realizacije svojih ambicij? Je možno, da so kratki politični mandati in neambiciozne prostorske politike zadnjih vlad vplivali na to, da sta urejanje prostora in graditev praktično izrinjena iz javnega političnega diskurza? Ali pa je prišlo do nekakšnega tihega dogovora med politiko, javnostjo in mediji, da se predvolilnega obdobja raje sploh ne obremenjuje s temami, na katerih politiki tako rado spodleti. Iz predvolilne retorike je tako praktično izginilo celo najbolj vsestrankarsko priljubljeno zavzemanje za odpravo birokratskih ovir pri graditvi in v urejanju prostora nasploh.

In vendar, urejanje prostora, od načrtovanja do projektiranja, graditve in rabe, vzdrževanja in prenove ustvarja pogoje za vsakdanje življenje državljanov in za razvoj države. Urejen prostor in delujoč sistem urejanja prostora in graditve sta v najširšem možnem javnem interesu. Državljane, sosede najrazličnejših gradbenih jam in nedokončanih poslovno stanovanjskih kompleksov, cvetočih travnikov in gozdov, razpadajočih hiš in nagrajenih arhitektur, parkov in prometnih ulic še kako zanima, kaj imajo v mislih tisti, ki zahtevajo večje pristojnosti lokalnih skupnosti na področju urejanja prostora in deregulacijo sistema? Podobno številne državljane zanima medijsko razkritje obsega in nenazadnje tudi kvalitete nelegalne gradnje, ki je lani marsikoga zdramilo iz nezainteresiranega opazovanja dogajanja v prostoru. Da ne omenjam upravičenega interesa za praktično v celoti ponesrečeno stanovanjsko politiko, ki jo skuša država že leta neuspešno spremeniti, medtem pa bremena neustrezne strukture ponudbe še kako občutijo mlade in starejše generacije. Ali pa davek na nepremičnine, ki je bil po neuspešnem zagonu pobiranja brez vsakega pametnega pojasnila odstranjen s programa dela vlade, medtem ko so državljani še vedno hiteli urejati svoje nepremičnine in po svoje prispevati k realizaciji te koristne, nenazadnje niti najmanj unikatne rešitve. Prav izmikanje urejanju razmer na področju urejanja prostora in gradnje je tisto, ki bi ga javne predstavitve ambicij strank na področju prostorske politike in graditve morda lahko zamejile. Najsi gre za davek na nepremičnine, za nelegalno gradnjo, ali za strategijo prostorskega razvoja države, stanovanjsko politiko, zaščito kmetijskih zemljišč ali novo sistemsko zakonodajo, vedno znova se dobre namere končajo veliko prej, preden pride do kakršnihkoli stvarnih dejanj in sprememb v praksi. Zdi se, kot bi bilo prav vsem v tej državi tako še najbolj prav.

In tako te dni v predvolilnih soočenjih državljani zaman čakamo na vprašanja, ki bi politike pripravila do tega, da bi nam predstavili svojo prostorsko politiko in pojasnili, s katerimi ukrepi nameravajo voditi prostorski razvoj države. Katerim strokovnjakom, strategijam in paradigmam verjamejo ter kako si predstavljajo reorganizacijo sistema urejanja prostora, ki je v dveh desetletjih zaradi pretiranega normiranja, zanašanja na pravne predpise in zanemarjanja vloge ljudi v sistemu, praktično razpadel in deluje, kot bi bil paraliziran. Se sploh zavedajo problemov in kako jih opisujejo. Jih motijo pisane fasade, ali razumejo kontekst in napor, ki ga je treba vložiti v to, da se določeno stanje spremeni? Se zavedajo, kako državo in predvsem državljane razvojno omejuje pomanjkanje najemnih stanovanj, ali vidijo v biotski pestrosti in zavarovanih območjih razvojno oviro ali priložnost, jih moti, da je na gradbeno dovoljenje pri nas treba čakati deset let, ali vedo, da je tako dolga doba znak izsiljevanja za gradnjo nekje, kjer je, glede na konsenz, ki se odraža v občinskem prostorskem načrtu, naj ne bi bilo. Razumejo razmerje med državo in občino v urejanju prostora in kako vidijo vlogo regij zdaj, ko na razvojno pomembno povezovalno vlogo mezoregij, ki sežejo čez nacionalne meje, dodatno opozarja tudi evropska skupnost. Ni nujno, da državljane te dni zanimajo odgovori na ta in podobna vprašanja. Dejstvo pa je, da teh vprašanj politiki nihče ne zastavlja in to slovensko politiko, vsaj navidezno, odvezuje odgovornosti za razmere v prostoru in sistemu urejanja prostora. Neodgovornost pa je, kot je lepo razvidno tudi iz stanja v prostoru in sistemu urejanja prostora in graditve, najslabša popotnica za razvoj kakovosti!

Izvirni članek na Metini listi

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri