V preteklih desetletjih so urbani guruji, kot sta Richard Florida in Charles Landry, navdušeno izpostavljali vrsto prednosti kreativnega sektorja in obstoja kreativnega razreda. Mesta so si tako dalj časa prizadevala pritegniti več kreativnih delavcev. Sedaj se zdi, da je to, kar sta oglaševala Florida in Landry, mimo. Kreativni in kulturni sektor je dokazal, da je zrel gospodarski sektor, ki igra pomembno vlogo v lokalnih gospodarstvih. Sedaj se pojavlja vprašanje, kako ga je mogoče na trajnostni in inovativni način povezati z drugimi, tradicionalnimi sektorji. To povezavo si prizadeva vzpostaviti tudi Rotterdam. Urbactov projekt Creative Spin mesto pri tem navdihuje ter mu pomaga razvijati nove ideje in politike.
Creative Spin v Rotterdamu
Leo van Loon je soustanovitelj in lastnik kreativne tovarne the Creative Factory, lokalnega središča za mlade in nastajajoče podjetnike. Chantal Olffers deluje na področju kulturnih in kreativnih politik na mestni občini v Rotterdamu, oba sodelujeta v Urbactovem projektu Creative Spin.
V projekt Creative Spin je vključenih 11 partnerskih mest, eno od njih je Rotterdam. Do leta 2015 so na skupni misiji iskanja potencialnih pozitivnih stranskih učinkov kreativnega in kulturnega sektorja v mestih. Ti učinki naj bi bili ekonomski, prostorski, družbeni in kulturni. Povezovanje kreativnih industrij z drugimi deli urbane ekonomije predstavlja za Rotterdam začetno točko teh prizadevanj.
»Pri kulturnih in kreativnih industrijah je bil Rotterdam že vedno vodilen,« pravi van Loon. »Kreativni sektor je postal tukaj zelo močan. Seveda pa sam kreativni sektor še ne pomeni rešitve za urbane probleme. Se pa njegova vrednost poveča, če ga lahko povežeš z drugimi sektorji. Zato iščemo načine, kako povezati moč in potenciale kreativnega sektorja s siceršnjim lokalnim gospodarstvom.«
Po Van Loonu bi morala ta povezava sprožiti več kot zgolj nakup produktov in storitev. »Vsak lahko naroči logotip. Pomembno je tisto, kar se dogaja onstran tega,« pravi. »Želimo, da pride do izmenjav znanja in izkušenj, da nastanejo križanja različnih panog.«
Občina je povezovalni faktor
Občina zato, da bi vzpostavila močnejšo povezavo med kreativnim in bolj tradicionalnimi sektorji, izvaja številne ukrepe. »Prizadevamo si promovirati naš kreativni sektor in ga pripeljati v ospredje,« razlaga Chantal Olffers. »Vloga občine je pri tem skromna. Kreativni sektor je namreč že sam zelo aktiven. Kreativno podjetništvo je v mestu zelo močno.« Kaj torej lahko občina, kot je Rotterdam, stori? »Kreativna podjetja povezujemo z državnimi in mednarodnimi omrežji, ki jim lahko pomagajo pri rasti in razvoju, kot je CLICKNL. Osredotočiti se želimo na evropska omrežja, saj so tam včasih na voljo zanimiva sredstva. Kot občina lahko tudi pomagamo odpravljati ovire, ko pride do prostorov za kreativna podjetja. Prizadevamo pa si tudi vključevati kreativna podjetja in organizacije v mednarodne gospodarske delegacije.«
Pri tem pomembno vlogo igra Rotterdam Media Commission, ki si prizadeva povezovati deležnike na področju medijske industrije. »Za rotterdamska podjetja v industriji resnih iger smo organizirali posebni gospodarski delegaciji v Turčijo in ZDA. Iniciative kot je ‘Zdravstveni zajtrk’ (Zorgontbijt) povezujajo deležnike, ki delajo na področju medicinskega in zdravstvenega sektorja. Na njih se pogosto predstavljajo kreativni podjetniki, kar vodi k novim načinom sodelvoanja.«
The Creative Factory v starem industrijskem silosu (Maassilo) je sedež več kot 70 zagonskih podjetij. Partnerske organizacije, podjetja in izobraževalne ustanove jih mentorirajo in jim svetujejo. Zato predstavlja pomembno povezavo med kreativnimi podjetji, izobraževalnim sektorjem in že uveljavljenimi podjetji. Za mesto Rotterdam je ta tip tristranskega sodelovanja zelo pomemben.
Občina podpira tudi iniciative, kot je Dutch Creative Residency Network (DCR), platformo, katere namen je spodbujati izmenjavo znanj med kreativnimi rezidencami, kot so Binck (The Hague), Creative Factory (Rotterdam) in Westergasfabriek (Amsterdam) ter med temi rezidencami ter javnim in zasebnim sektorjem. Univerza Erasmus v Roterdamu je nedavno prejela državno podporo za raziskavo o tem, kako te rezidence krepijo inovacije. DCR bo prav tako del tega projekta.
Delite svoje izkušnje!
Kot pravi Van Loon obstaja veliko zanimivih primerov kreativnih podjetij, ki so že vzpostavile povezave z drugimi sektorji, kot so Ranj (resne igre), CCCP (oglaševanje) in Spark (produktno oblikovanje). Povezovanje kreativnih podjetij z lokalno ekonomijo jemlje Van Loon zelo resno. »Če kdo pozna še druge možnosti ali priložnosti sodelovanja, je vljudno vabljen, da me kontaktira,« pove navdušeno.
Rotterdam ima s kreativnimi industrijami kar nekaj izkušenj. Se lahko od drugih mest v Urbactovem projektu Creative Spin sploh še česa nauči? »Res je, da so druga partnerska mesta še vedno v fazi razvoja kreativnih in kulturnih industrij. Znotraj projekta Creative Spin smo eno od bolj razvitih mest na tem področju,« pravi Olffers. »Toda to še ne pomeni, da projekt za nas ne predstavlja dragocene platforme. Svoje pozicije ne smemo precenjevati, nasprotno, odprti moramo biti za nova znanja in izkušnje. Razvoj območja okrog železniške postaje v Monsu v Belgiji nas je na primer spomnil na Rotterdam. Sami smo namreč tudi ranovkar zgradili novo postajo in sedaj iščemo načine, kako bi lahko kreativne in kulturne aktivnosti ta del mesta poživile.«
Prispevek so pripravili pri nizozemski točki obveščanja URBACT contact Point in The Netherlands – povezava na spletno stran
Povezava na članek v angleščini Rotterdam Links Creative Sector to Local Economy
