Ljubljana zelena prestolnica Evrope 2016

Leta 2016 bo Ljubljana najbolj zelena v Evropi
Vztrajnost se splača, je dokazalo naše glavno mesto v tekmovanju za evropsko zeleno prestolnico. Četrto kandidaturo Ljubljane je evropska komisija nagradila s prvim mestom. Slovenska prestolnica si bo naziv zelena prestolnica Evrope nadela leta 2016. Kot so sporočili z evropske komisije, je žirijo, ki je izbirala med petimi finalisti, Ljubljana navdušila z uresničevanjem svoje trajnostne strategije, imenovane Vizija 2025, ki je bila sicer sprejeta že leta 2007 in jo zaznamuje celovit pristop k upravljanju okolja. V njej mesto združuje načrt za zaščito okolja, načrt trajnostne mobilnosti, načrt trajnostne oskrbe z energijo in strategijo za elektromobilnost. Ljubljana je tudi zelo napredovala pri zelenih javnih naročilih, ki so bila uresničena pri 70 odstotkih mestnih nakupov, so zapisali na evropski komisiji. Več na www.delo.si.

Ljubljana v boju za laskavi naslov premagala štiri tekmece
Mestna občina Ljubljana je v torek v Köbenhavnu prejela naziv zelene prestolnice Evrope 2016, ki jo je ljubljanski delegaciji predal evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Ta laskavi naziv je posebna komisija izmed petih finalistov podelila ravno našemu glavnemu mestu zaradi vzbujanja okoljske zavesti med svojimi občani in zaradi njene trajnostne strategije Vizija 2025. Več na www.dnevnik.si.

Dopolnjen razpis za integriran javni potniški promet
Potem ko je imela državna revizijska komisija nekaj pripomb na pomladanski razpis za projekt uvedbe integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) je infrastrukturno-prostorsko ministrstvo prejšnji teden objavilo ustrezno dopolnjen razpis. Rok za oddajo prijav je najkasneje do desete dopoldanske ure v ponedeljek, 28. julija. Državna revizijska komisija pa je prejšnji teden prejela v revizijo tudi razpis za koncesionarje za vzdrževanje državnih cest. Drugič podaljšane koncesije se iztečejo v začetku prihodnjega tedna, na vladi pa, potem ko so ob rebalansu proračuna nonšalantno preslišali vsa opozorila, mrzlično iščejo denar za vzdrževanje državnih cest in predvsem mostov, na katerih je vedno več omejitev, vsaj do konca letošnjega leta. Več na www.delo.si.

V prvih štirih mesecih v Sloveniji 2,2 milijona turističnih nočitev
V prvih štirih mesecih letos je bilo v Sloveniji zabeleženih skoraj 2,2 milijona prenočitev turistov, kar je odstotek več kot v enakem obdobju lani. Aprila je bilo število prihodov tujih turistov večje za 17 odstotkov, število njihovih prenočitev pa za 16 odstotkov večje kot aprila lani, kažejo danes objavljeni končni podatki statističnega urada. Več na www.dnevnik.si.

Zelena rast je še vedno zgolj črka na papirju
Čeprav devetdeset odstotkov Slovencev meni, da bi morala vlada za izhod Slovenije iz krize in ustvarjanje novih delovnih mest vlagati v obnovljive vire ter energetsko učinkovitost, je po besedah dr. Bogomira Kovača iz ljubljanske ekonomske fakultete, zelena rast danes bolj črka na papirju kot operativna strategija, ki bi jo bile slovenske vlade sposobne izpeljati. Več na www.dnevnik.si.

Kolesarski števec na Dunajski cesti v Ljubljani do konca aprila naštel 114.047 kolesarjev
Kolesarski števec s prikazovalnikom pri podvozu na Dunajski cesti, ki tam stoji od 21. marca, je do konca aprila naštel 114.047 kolesarjev. Na ljubljanski občini napovedujejo, da bodo novi prikazovalniki stali še na treh mestih, kjer so števci že sedaj, vendar pa podatkov ne prikazujejo. Gre za lokacije pri Hali Tivoli, Pivovarni Union in Emoniki. Več na www.dnevnik.si.

Občine bi se morale naučiti pritegniti »ustvarjalce«
Eden od načinov za spodbujanje gospodarske rasti občin je tudi privabljanje ljudi z ustvarjalnimi poklici in podjetij, ki se ukvarjajo s kreativnimi industrijami; to spodbuja inovacije, tehnološke in poslovne izboljšave ter konkurenčnost občin in regij. Število ustvarjalnih poklicev je pomembno povezano z gospodarskim razvojem občin, predvsem z višjo bruto osnovo za dohodnino, manjšo brezposelnostjo in višjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Pri tem imajo pomemben vpliv tudi kreativne industrije, kažejo izsledki raziskave Razporeditev ustvarjalnosti v izbranih občinah Ljubljanske urbane regije (LUR). Pod vodstvom dr. Janija Kozine so jo izvedli na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, po naročilu Regionalne razvojne agencije LUR, Regionalnega centra kreativne ekonomije. Več na www.delo.si.

Kljub usmeritvi »nič odpadkov« sežigalnica še v načrtih
Usmeritev »nič odpadkov« ali sežiganje odpadkov in draga investicija v objekt za to? Če sodimo po načrtih, dokumentih in napovedih institucij, ki delujejo pod okriljem MOL, kar oboje. Projekt gradnje sežigalnice odpadkov je regijska razvojna agencija namreč uvrstila v razvojni program do leta 2020. Več na www.delo.si.

Težava je, če stanovalci niso enotni ali pa so neaktivni
Direktorica Domplana, kjer med drugim upravljajo večstanovanjske stavbe, Vera Zevnik od januarja 2012 vodi upravni odbor združenja upravnikov nepremičnin pri gospodarski zbornici. V njem je trenutno 39 upravnikov, sicer pa ima zbornica za poslovanje z nepremičninami okoli sto članov. Več na www.delo.si.

Bojan Bučinel: Ni dobrih, so sami slabi in še slabši upravniki
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije vsak mesec prejmejo vsaj deset vprašanj, povezanih s stanovanjskim upravljanjem. Nanašajo se predvsem na dolžnosti upravnikov in pravice stanovalcev, na cene storitev ter možnosti zamenjave upravnika v večstanovanjski stavbi. Več na www.delo.si.

Pogodba med občino in Sparom zdaj javna
Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu med MOL in Sparom za poslovno-upravni center Zalog je zdaj dostopna na spletni strani službe za lokalno samoupravo (povezava projekti). To je dosegel podpredsednik ČS Polje Marjan Cerar po dolgem, a še ne končanem sporu z vodjo te službe Vojkom Grünfeldom. Več na www.delo.si.

Špica: Gostinci obupali nad občinskimi zahtevami
Potem ko se je na zadnji občinski razpis za postavitev in najem gostinskega paviljona ter balinišča na ljubljanski Špici javil le en ponudnik, a še ta brez bančne garancije, je Mestna občina Ljubljana ponovno objavila javni razpis. Že šestega po vrsti v več kot treh letih in pol. Razpisni pogoji ostajajo praktično enaki kot na petem razpisu. Izbrani najemnik bo moral za mesečno najemnino odšteti najmanj 1430 evrov, s svojim denarjem pa bo moral na ploščadi Špice urediti gostinski paviljon. V zameno za postavitev lokala bo občina najemnika oprostila plačila šestih najemnin. Več na www.dnevnik.si.

Špica_Ljubljana2

Ljubljansko ogledalo: Nova igrala za spodbujanje gibanja in domišljije
Tisti malo starejši meščani se še spomnijo skakalnice, ki je ob Vodnikovi cesti v Šiški delovala med letoma 1955 in 1961. Od četrtka je čas za nove spomine novih generacij. Prav tam so namreč odprli igralno pot, urejeno v skladu z gozdno pedagogiko. Vse skupaj se je začelo z idejo, ki jo je na ljubljansko občino prinesla Špela Klofutar iz Zavoda za izobraževanje in svetovanje Špelinice. V prejšnjem življenju magistra biokemije, od nekdaj tabornica, v zadnjem času pa med drugim aktivna voditeljica gozdnih uric pri Špelinicah. Več na www.delo.si.

Igrišče Vodnikova_Ljubljana

Mala ulica: “Takšne centre bi morali imeti v vseh mestih”
Skriti labirint, tobogan, speljan iz zelenega zmaja, knjižnica pod oblaki, oblazinjeni ribnik z goro igrač, pisani avtomobilčki, okrogli mestni park z glasbeno kuliso in pravo pravcato stanovanjce za pomanjšanimi fasadami ljubljanskih stavb. Kaj sploh bi si lahko otroci še želeli? No, seveda bi otroška domišljija našla še kaj, odrasli pa bi se težko domislili še česa. Zanje je namreč pod streho Družinskega centra Mala ulica tudi kavarnica. »Prostor je le osnovna ponudba, vsega še nismo pokazali,« pa poudarja vršilka dolžnosti direktorice centra Eva Strmljan Kreslin, ki je pri zasnovi centra izhajala iz svojih materinskih izkušenj. Več na www.dnevnik.si.

Tina Ponebšek: Pridem v tuje mesto in se izgubim … nalašč
Vprašalnik Ljubljanapolisa: S turistično vodičko o raziskovanju mest z otroki, zbranosti in oponašanju tramvaja. Budilka zgodaj zazvoni … panika! … a sledi pomirjajoč preblisk: seveda, počitnice so. Bodisi se obrneš na bok in drnjohaš naprej bodisi te iz postelje zvabi ugotovitev, da končno lahko počneš tako rekoč vse, kar si želiš. Če se, recimo, pridružiš vodnici Tini Ponebšek, uživaj v potepanju po Ljubljani. Več na www.delo.si.

Ljubljanski turizem: Prvi podatki napovedujejo še eno rekordno leto
V Javnem zavodu Turizem Ljubljana pričakujejo, da bo uvrstitev na drugo mesto lestvice najboljših evropskih destinacij po izboru Lonely Planeta v letošnjem letu dodatno promovirala našo prestolnico. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljana: skoraj najlepša
Na 2. mestu lestvice najzanimivejših evropskih destinacij leta 2014 po izboru založniške hiše Lonely Planet se je znašla Ljubljana. Presojo privlačnosti prestolnice smo prepustili letečemu reporterju iz Maribora. Spustil se je v lov za turisti, ki zaupajo priljubljenemu ameriškemu vodniku. Več na www.dnevnik.si.

Neprofitna stanovanja: Na prednostni listi čaka še 251 upravičence
Konec maja je ljubljanski stanovanjski sklad na 16. javnem razpisu občanom in občankam v najem ponudil okoli štiristo neprofitnih stanovanj. Slabega pol leta za tem, ko so objavili končni seznam upravičencev po zadnjem razpisu. Pa to pomeni, da so vsi s seznama že prišli do neprofitnega stanovanja? Ne, do sedaj je bilo rešenih 140 od 391 vlog upravičencev, odgovarjajo na skladu. Več na www.dnevnik.si.

Novi brskalnik
Javno podjetje Ljubljanski potniški promet je ob prehodu na poletni vozni red pripravilo tudi posodobljen brskalnik, ki bo potnikom omogočal lažje načrtovanje potovanja in prestopanja na avtobusnih progah. Po novem lahko uporabniki na spletni strani LPP poiščejo želeni vozni red tako, da vpišejo bodisi postajališče bodisi progo. Brskalnik nato izpiše progo z vsemi postajališči, uporabniki pa bodo s pritiskom na gumb PDF oziroma JPG pridobili vozni red odhodov z izbranega postajališča. Več na www.dnevnik.si.

Starejši pred nepremagljivimi stopnicami do stanovanja
Medtem ko bodo s staranjem prebivalcev problemi njihovega bivanja le še naraščali, ministrstvo za infrastrukturo in prostor načrtuje ukrepe, za katere ni denarja. Na nepovratne spodbude za prilagoditev obstoječih domovanj starejših pa sploh ne pomisli, opozarja član nepremičninskega združenja FIABCI Tomaž Banovec. Več na www.dnevnik.si.

Radi bi se vozili ceneje, pa (še) ne gre
V Kamniku so potniki, dva prevoznika in občinska uprava zadovoljni s standardom javnega prometa, v Domžalah in Trzinu pa se želijo voziti tudi z mestnimi avtobusi LPP, kjer trdijo, da bi dodatna ponudba povečala število potnikov. Več na www.dnevnik.si.

Skoči gor, skoči dol – od Bohinja do Radovljice
Vsako soboto in nedeljo bo posebej pobarvani Alpetourjev avtobus vozil od Bleda do Rudnega polja na Pokljuki in nazaj ter drugi od Bohinjske Bistrice, mimo jezera in spet do Pokljuke. Potniki bodo kupili vozovnico za pet evrov in se po mili volji vozili, izstopali, šli na izlet v hribe, po gobe v gozdove ali na kopanje v jezero ter se potem spet z avtobusom peljali naprej ali pa nazaj na izhodišče. Ob torkih bo avtobus vozil od Zake na Bledu do Krope, ob četrtkih pa od Bleda do Brezij. »Radovljiški« avtobus je sicer v bolj okrnjeni poskusni izvedbi vozil že lani. V Kropi, Kamni Gorici in v Radovljici bodo potnike, ki bodo morda tam izstopili, celo pričakali vodiči in jih popeljali na brezplačne oglede. Več na www.dnevnik.si.

Zagorjani vendarle do urejenega parkirišča
Zagorjani bodo po letih parkiranja na makadamskem parkirišču, kjer so poleg pomanjkanja prostora voznikom ob deževnih dnevih delale preglavice še ogromne luže, na železniški postaji vendarle dobili urejeno parkirišče. Občina je za gradnjo parkirišča P+R prejela tudi 287.000 evrov evropskih sredstev, vsa vrednost projekta pa je ocenjena na slabega pol milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.

Na Lentu pijejo in jejo, prespijo pa ne
Festival Lent je za mesto ob Dravi pomemben ne le z vidika kulture in zabave, marveč tudi po turistični plati. Na zavodu za turizem večjega števila prenočitev v hotelih v tem času sicer ne opažajo, se pa zaradi festivala močno poveča obisk dnevnih gostov v Mariboru. Z natančnejšim podatkom, koliko je dnevnih obiskovalcev, ne razpolagajo, pravi direktorica mariborskega zavoda za turizem Janja Viher. Med njimi je sicer največ gostov iz Slovenije pa tudi iz sosednje Avstrije in drugih držav. »Ugotavljamo, da je v tem času vedno več obiskovalcev. To je tudi posledica tega, da promocijsko podpiramo Festival Lent,« pravi Viherjeva. Več na www.delo.si.

Časovne banke: Ura peke piškotov za uro učenja angleščine
Časovne banke se pri nas niso uveljavile, ker večina Slovencev še vedno stavi na denar kot menjalno sredstvo in ker smo slabo dovzetni za alternativne rešitve. Med živimi je zato le še šentjurska časovna banka, a tudi tej grozi zamrznitev. Dodatna težava je, ker nekdanji minister za delo Ivan Svetlik ni hotel zapisati v zakon, da storitve časovnih bank niso delo na črno. Več na www.delo.si.

Nekulturni zapleti zaradi umetne trave
Nekaj deset kvadratnih metrov umetne travnate preproge in lesena igrala v obliki kozolca pred kavarno Miško Knjižko Osrednje knjižnice Celje (OKC) so vneli spor med knjižnico in zavodom za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), ki je knjižnici izdal odločbo o ureditvi zelenice. Razsoditi bo moralo ministrstvo za kulturo. Medtem arhitekti pravijo, da jih za to in druge spremembe po letu 2010, ko so knjižnico odprli, nihče nič ni vprašal. Več na www.delo.si.

Knjižnica_Celje

Obiski na šaleških gradbiščih
Manj kot leto dni je še do načrtovanega poskusnega zagona novega šoštanjskega bloka, v Šaleški dolini pa se gradnja nadaljuje. Občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ostajajo pri podpori nadomestnemu šestemu bloku, ki jo izražajo že vse od začetka projekta, trenutno največje domače investicije v energetiki. Več na www.delo.si.

»Nismo antimilitaristi!«
Civilna iniciativa Pivška kotlina brez streljanja (CI) je med javno obravnavo osnutka državnega prostorskega načrta za osrednje slovensko vadišče Postojna (DPN OSVAD Postojna) leta 2011 za ukinitev vadišča zbrala 17.000 podpisov. Končali so v omarah na ministrstvu za obrambo (Mors) in Katja Jordan iz CI pravi, da se arogantni odnos države do prebivalstva ni spremenil. Več na www.delo.si.

Postojna bo po Počku udarila z ustavno presojo
Občina bo po dolgoletnem nasprotovanju vojaškemu poligonu Poček in po vseh poskusih, da bi z ministrstvom za obrambo dosegla dogovor o postopni ukinitvi vadbišča, posegla po skrajni pravni možnosti. Župan Jernej Verbič bo na ustavno sodišče še pred sodnimi počitnicami naslovil zahtevo za presojo ustavnosti uredbe o DPN Osvad Postojna, ki jo je vlada navkljub nasprotovanju v občinah Postojna in Pivka sprejela 6. marca letos. Več na www.delo.si.

Čez hrib davek, pri nas še taksa odveč
Na bovški občini ponudnike opozarjajo, da plačilo turistične takse ne zastara, zato jo bodo morali dolžniki prej ali slej poplačati. Občina jim ponuja možnost obročnega odplačevanja, toda če ne bodo uspešni, v občinski upravi napovedujejo, da bodo terjatve odstopili davkariji, kar jim omogoča zakonodaja. V preteklosti je bil največji neplačnik takse nekdanji hotel Kanin, ki je končal v stečaju, občina pa je v stečajnem postopku prijavila 30.000 evrov terjatev. Več na www.delo.si.

Aerodrom Portorož: Letalska zveza z Rimom le prvoaprilska šala?
Vse bolj se zdi, da je bila informacija o letalski povezavi med letališčem Portorož, Rimom, Salernom in Catanio samo prvoaprilska šala. Portoroški turistični delavci so skupaj z italijansko agencijo CTM Travelair iz Neaplja novico o letalski liniji objavili na tiskovni konferenci v Sečovljah 1. aprila in jo napovedali za prvi maj. Zdaj že vemo, da letala zagotovo ne bo prvega julija in niti prvega avgusta, da torej ostajamo pri – šali. Zaposleni v Aerodromu Portorož s takim položajem seveda niso zadovoljni, še posebno ker odločitev in uresničitev posla ni odvisna od njih. Več na www.delo.si.

Nova regija priložnost tudi za Slovenijo
V novi jadransko-jonski čezmejni povezavi bo sodelovalo kar osem držav, med njimi tudi Slovenija. Države članice in kandidatke bodo poskušale nova delovna mesta in gospodarsko rast ustvarjati z okrepljenim sodelovanjem na področjih trajnostnega razvoja, izboljšanja kakovosti okolja, v turizmu in pri projektih tako imenovane modre rasti. Več na www.dnevnik.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri