Kakšen naj bo nov nacionalni stanovanjski program?

Stanovanjska politika: Država nima pojma, kaj državljani potrebujejo

Tudi po nedavni objavi že tretjega osnutka novega nacionalnega stanovanjskega programa strokovnjaki opozarjajo, da se državi ne sanja, kaj državljani na področju stanovanjske politike v resnici potrebujejo. Več na www.dnevnik.si.

Denar za tire zagotovljen, za ceste še ne

Denar za dve obvezni gospodarski javni službi (ogjs), ki jih opravljajo Slovenske železnice, za potniški promet in za upravljanje z javno železniško infrastrukturo, bo država za tekoči junij zagotovila s prerazporeditvijo denarja znotraj ministrstva za infrastrukturo in prostor, za preostalo polovico leta pa mora predlog, kako s prerazporejanjem pravic, pripraviti finančno ministrstvo do 15. julija, do povolilnega torka, torej. Več na www.delo.si.

Vlada je potrdila sredstva za železnice, ne pa tudi sprememb zakona o Darsu

Vlada je na današnji seji potrdila načrt, kako Slovenskim železnicam zagotoviti sredstva za opravljanje obvezne gospodarske javne službe in kako sanirati škodo, ki je zaradi žledoloma nastala na železniški infrastrukturi. Ni pa potrdila sprememb zakona o Darsu, v okviru katerih bi dobili sredstva za vzdrževanje državnih cest. Več na www.dnevnik.si.

Nihče ne bo krpal cestnih lukenj in kosil trave

Če minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel v naslednjih štirinajstih dneh ne bo našel 70 milijonov evrov, bodo na Direkciji RS za ceste s 1. julijem primorani opustiti osnovno vzdrževanje več kot 6000 kilometrov dolgega omrežja državnih cest. Več na www.dnevnik.si.

Plevel_Ljubljana

Trajnostni razcvet – vprašanje za milijardo evrov

Za okoljske projekte naj bi v novi finančni perspektivi 2014–2020 namenili najmanj milijardo evrov ali vsaj tretjino vsega evropskega denarja. Okoljevarstveniki se bojijo, da teh sredstev ne bomo znali najbolje izkoristiti predvsem zaradi pomanjkanja vizije. Nekateri pa opozarjajo, da problem še naprej ostajajo neusposobljene uradniške ekipe. Več na www.dnevnik.si.

Pisanje kazni – dober posel ali prometna politika?

Globe in kazni za različne prekrške predstavljajo pomemben in od države neodvisen vir dohodka slovenskih občin. Zato ni čudno, da ga, kljub temu da gre za precej nepredvidljiv vir, zelo skrbno načrtujejo. Več na www.dnevnik.si.

Ko se javna občinska cesta šteje med premoženje

To je le najočitnejši primer neustreznega upoštevanja premoženja, na katero opozarjajo pri varuhinji. tevilne nerešene pritožbe, prekomerni posegi v pravice posameznikov in nepravilno ugotavljanje materialnega stanja družin, ki prosijo za javna sredstva, so med kršitvami, ki po oceni varuhinje človekovih pravic zanikajo načela socialne in pravne države. Več na www.delo.si.

Souporaba: Imajo sosedi lahko skupno kosilnico?

»Majhne otroke vzgajamo, da morajo svoje stvari deliti. Pa vendar, ko odrastemo, vse več stvari držimo le zase.« S temi besedami je ekipa iniciative Coworking (so-delovanja) pred tremi leti vabila na prvi dan souporabe. Letos so v začetku junija organizirali že tretjega po vrsti, tovrstnih iniciativ pa je vedno več. Le še mesto in država morata skočiti na vlak. Več na www.delo.si.

Urban Jeriha: Skupnostne prakse niso več bavbav

Vprašalnik Ljubljanapolisa: Z raziskovalcem skupnih praks o drugačnih pristopih, ranljivosti posameznika in lokalnih valutah. Urban Jeriha – arhitekt, ki je v prestolnici začel raziskovati mesto na kolesu, izdajatelj herbarija, doktorski študent arhitekture … Raziskovalec skupnih praks, ki se je odločil, da bo sledil Jamiejevemu receptu: počel bo manj stvari, da bo bolj zadovoljen. Več na www.delo.si.

Kako so žabarji postali žabarji

Plavanje je močvirnikom v genih. Ko ni šlo drugače, so si sami šivali kopalke, ko je imela voda samo 15 stopinj, so pač stisnili zobe. S kopališko infrastrukturo sicer v prestolnici že dolgo ni sreče. Več na www.dnevnik.si.

Namesto stanovanj še vedno jama

Gradnja soseske s 195 stanovanji v Frankopanski ulici se je ustavila in na območju nekdanje tovarne Slovenijavino že nekaj let zeva velika gradbena jama, pravo gojišče mrčesa in žab, ki povzroča preglavice stanovalcem sosednjih stavb. Več na www.dnevnik.si.

Frankopanska_Ljubljana

Nova parkovna ureditev na Barju

Novo parkovno ureditev, ki je bila urejena v sklopu projekta Povezava mesta s Krajinskim parkom Ljubljansko barje, bodo odprli danes na območju ob južni ljubljanski obvoznici pri izvozu Ljubljana Center. Hkrati bodo pri športnem centru Konex odprli novo cestno povezavo od Ceste na Vrhovce do Ceste na Brdo ter nato še prenovljeno Cesto Dolomitskega odreda. Več na www.delo.si.

Park Rakova Jelša_Ljubljana

Namesto gradbenih odpadkov rekreativne površine

Potem ko je Mestna občina Ljubljana odstranila 300 ton gradbenih in 15 ton azbestnih odpadkov, pnevmatike, druge komunalne odpadke ter neavtohtone rastlinske vrste, je nekdaj degradirano območje med Ljubljanico in Rakovo jelšo zasijalo v novi podobi. okošena trava, obrezane žive meje, 90 novih dreves, nova pešpot, klopi, otroška igrala in prostori za piknik vabijo v naravo ter k sprehodu do Krajinskega parka Ljubljansko barje. Občina je v prenovo tega območja vložila približno 250.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Konec junija podaljšana linija LPP

Konec junija bo začela obratovati spremenjena trasa Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) na liniji 18, ki bo po novem povezovala Bežigrad, Šiško, Rožno dolino in središče mesta, je napovedal direktor LPP Peter Horvat. S podaljšano linijo želijo v javnem podjetju med drugim razbremeniti parkirišča v nekaterih industrijsko-poslovnih conah. Več na www.delo.si.

Iz Šiške do Rožne brez prestopanja

Pri avtobusnem potovanju iz Šiške v Rožno dolino ne bo več treba prestopati, saj bodo ta dela mesta in Bežigrad po novem povezovali avtobusi na progi 18. vtobusi, ki nosijo številko 18, ne bodo več vozili zgolj od Kina Šiška do tovarne Lek in obratno, temveč bodo povezovali Bežigrad, Šiško, Rožno dolino in središče mesta. Direktor Ljubljanskega potniškega prometa Peter Horvat je pojasnil, da so prejeli več pobud o takšni progi, najbolj pa jih je spodbudilo dejstvo, da bo jeseni zaradi novih fakultet ob Večni poti 3000 novih študentov. Več na www.dnevnik.si.

Pri Stari cerkvi zasebno parkirišče namesto parka

Pri Društvu za urbano okolje menijo, da bi občina morala biti še bolj pozorna na ureditev okolice cerkve sv. Jerneja, znane kot Stara cerkev, saj je Ljubljana med finalisti za naziv zelene prestolnice Evrope 2016. Podobo spomenika zdaj kazijo smetnjaki in zasebno parkirišče na območju, kjer bi po prvotnih načrtih moral biti park. Več na www.delo.si.

“Vsak most je nekaj posebnega”

Da bi reko približal mestu, je arhitekt Jože Plečnik bregova prestolnice povezal s tremi mostovi, v načrtu pa je imel vsaj še enega, ki bi zbližal levi in desni breg Ljubljanice. Plečnikovi mostovi so še danes povezovalno srce glavnega mesta. Več na www.dnevnik.si.

Narava močnejša od občine in komunalcev

Linhartova cesta je ena najpomembnejših prometnih povezav Bežigrada in Centra z Žalami in naprej z Mostami ter trgovskim centrom BTC. Kljub temu občina zanjo že nekaj let ne najde denarja za nujno prenovo uničene asfaltne površine. V slabem stanju ni le cestišče, ampak tudi površine za pešce in kolesarje, pri čemer najbolj bode v oči predel v bližini bežigrajske gimnazije. Četudi so bile v zadnjem času vremenske razmere ugodne za tovrstna cestna popravila, se po vsem sodeč ne bo zgodilo nič. Več na www.delo.si.

Novim blokom ne nasprotujejo, daljšanju Aljaževe pa

Torkova javna obravnava občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje nekdanje oljarne Gea na Viru pri Domžalah, ki predvideva gradnjo desetih blokov s 190 stanovanji, je pokazala, da Virjani ne nasprotujejo novi poselitvi, odločno pa so proti podaljšanju Aljaževe ulice. Več na www.delo.si.

Sporna gradnja oskrbovanih stanovanj v Dravljah

Z odstranjevanjem dreves, asfaltiranih poti in betonskih pregrad ob domu starejših občanov v Šiški je podjetje Mijaks nedavno začelo graditi 54 oskrbovanih stanovanj v okviru javno-zasebnega partnerstva z MOL. Četudi je gradbeno dovoljenje pravnomočno, nad gradnjo niso navdušeni ne v domu upokojencev ne okoliški stanovalci. Stanovalci blokov ob Kunaverjevi nočejo, da pozidajo »njihov« park. Gradijo na parceli, ki bi morala biti državna, ne občinska. Več na www.delo.si.

Idilično lokacijo ob potoku bodo vendarle zasedli starostniki

Potem ko je projekt pred štirimi leti zaradi zdrah z odkupom potrebnih zemljišč skoraj popolnoma ugasnil, bodo danes na Škofljici vendarle položili temeljni kamen za gradnjo novega koncesijskega doma za starejše občane, ki ga po besedah škofljiškega župana Ivana Jordana sanjajo že 20 let. Vanj naj bi se prihodnjo jesen vselilo 150 starostnikov iz širše okolice Ljubljane. Več na www.dnevnik.si.

Razburjenje v Črnučah: vrtičkarji na cerkveni zemlji nič več zastonj

Župnija Ljubljana Ježica je med črnuškimi vrtičkarji, ki že vrsto let zasedajo njeno zemljo, poskrbela za vznemirjenje. Na ograjah ali lopah so se namreč pojavili dopisi, da bo za vrtičke treba v prihodnje plačevati najemnino. Ker je ta enaka kot na mestnih vrtičkih, v zameno pa ne bi dobili nič, so nedavno imeli nujni sestanek. Ježiška župnija zahteva za kvadratni meter vrta en evro, najemniki ne bi dali več kot 40 centov. Več na www.delo.si.

Urejajo igrišča za gibalno ovirane

V poletnih mesecih bodo v Domžalah tudi letos nadaljevali evropski projekt Kamniška Bistrica. V načrtu imajo ureditev dveh otroških igrišč, in sicer v sklopu ŠP Vir in ŠP Domžale. V sklopu prvega bodo na travniku ob bifeju Sahara ob Kamniški Bistrici, ki je že zdaj otroško igrišče, le-to nadgradili, igrala pa posodobili in na novo razmestili. Ker pa bi radi na igrišče privabili čim širšo populacijo, bodo nanj postavili tudi igrala za vadbo na prostem za mladino in za starejše. Mislili pa so tudi na gibalno ovirane, doda Iztok Obreza, vodja oddelka za investicije, in pojasni, da jim bodo v obeh parkih namenili po dve gugalnici ter uredili valovite poti z nihajnimi ploščami, po katerih se je mogoče voziti z invalidskimi vozički. Več na www.dnevnik.si.

Največkrat ni kriva cesta, temveč kolesar sam

Kranjski policisti imajo za sabo pester »kolesarski« konec tedna. V četrtek se je v Dolžanovi soteski hudo poškodoval kolesar brez čelade, v petek zjutraj je kolesar na cesti iz Lubnika zaradi nepravilne strani vožnje povzročil hudo nesrečo, v Lahovčah je otrok s kolesom nenadoma zapeljal na cesto, vanj pa je nato trčil voznik z avtomobilom. Več na www.dnevnik.si.

Onesnaževalci so tudi v coni Laze

Analiza razmer v okolici industrijske cone Laze v Stražišču je pokazala, da vir onesnaženja ni le opuščena deponija v bližini, ampak so onesnaževalci tudi nekatera od 20 podjetij, ki zdaj delujejo v coni. Civilna iniciativa za zeleno Stražišče je prepričana, da je sicer ta po obsegu omejena analiza dodaten argument za izselitev industrije iz Laz, kajti z naravo v Naturi 2000 tik ob njej ne bo nikoli združljiva. Analiza je namreč dokazala, da sta onesnaženju podvržena dva od petih iztokov, medtem ko jim na treh ni uspelo izmeriti vplivov na vodotoke, saj ni bilo dovolj pretoka. Več na www.delo.si.

Vlada ne upošteva predlogov Bohinjcev

Država ne izpolnjuje obveznosti, a sprememb zakona o Triglavskem narodnem parku ne načrtuje. Določba v zakonu o TNP o državnem sofinanciranju projektov občin, ki ležijo v TNP, je za vlado neizvedljiva, ker je treba upoštevati tudi »težko finančno stanje države«. ljub neizvajanju določb pa vlada meni, da ni potrebe po spremembi zakona. Več na www.delo.si.

Belokranjci se morajo spet voziti naokoli

Po večletnih prizadevanjih občine Črnomelj in tamkajšnjih podjetnikov je bila v začetku aprila letos na mejnem prehodu Vinica odpravljena omejitev za tovorna vozila, katerih dovoljena masa presega 3,5 tone, tako da so lahko mejni prehod uporabljali tudi tovornjaki s skupno maso do 30 ton. S tem so vsaj delno olajšali delo gospodarstvenikom in jim predvsem zmanjšali stroške, saj »obvoz« prek Metlike na Hrvaško traja kar dve uri. A v Beli krajini se niso veselili dolgo. Na Vinici namreč že stojijo stari prometni znaki. Več na www.dnevnik.si.

Zagorjani bodo imeli argonavtsko ladjo

Na zagorski občini so se sredi gradnje centralne čistilne naprave odločili, da bodo objekt dodatno zaščitili pred vremenskimi vplivi, hkrati s tem pa so dobili idejo, da bi bila stavba lahko oblikovana kot argonavtska ladja. Kot je pojasnil Ivo Vrtačnik, vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe, bo pročelje stavbe, ki bo stala pri mostu čez Savo ob vstopu v zagorsko dolino, zaradi bližine regionalne ceste poleti izpostavljeno prahu, pozimi pa snežni brozgi, zato objekt potrebuje boljšo zaščito in materiale, ki bodo odporni proti tovrstnim zunanjim vplivom. »Vzdrževanje tako izvedene fasade zagotavlja dolgo življenjsko dobo z minimalnim vzdrževanjem, kar sledi načelu trajnostne gradnje,« je dodal Vrtačnik. Več na www.dnevnik.si.

Čistilna naprava_Zagorje

Nočejo več biti v zavarovanem parku

Krajani KS Stari trg ob Kolpi ne želijo biti več del Krajinskega parka Kolpa. Zato so okoljskemu ministru poslali dopis s 141 podpisi za izstop iz tega zavarovanega območja. »V naši krajevni skupnosti imamo zanemarjene, težko dostopne in razpadajoče naravne vrednote, med njimi na primer izvir Peč, na drugi strani pa vodstvo parka v planu upravljanja načrtuje 400.000 evrov za nadzorovalne programe za nekatere živali in habitate. Številne aktivnosti kažejo na slabo razumevanje narave, med njimi na primer zažiganje trave v zaščitenih Vrhovskih vrtačah, ki jih vodstvo parka na spletu izpostavlja zaradi metuljev,« ne skriva ogorčenja nad potezami Krajinskega parka Kolpa upokojenec Matija Koce iz Starega trga ob Kolpi. Več na www.dnevnik.si.

»Če bo država pametna, je občina ne bo tožila«

V Brežicah pričakujejo, da bodo vendarle dobili tri kilometre ceste med Drnovim in Cerkljami ob Krki. Brežiški župan Ivan Molan niti po sestanku v Ljubljani pri obrambnem ministru nima trdnih zagotovil, da bo Mors novo cesto okoli podaljšane piste vojaškega letališča zgradil skladno z uredbo: »Upam, da bo minister toliko pameten, da občini ne bo treba tožiti države.« Več na www.delo.si.

Brežice želijo postati festivalsko mesto

Iz skromnih začetkov pred desetimi leti, namenjenih predvsem Brežičanom, se je zabavna turistična poletna prireditev Brežice, moje mesto razvila v pravcati poletni festival, ki počasi prerašča ne le občinski, temveč tudi regionalni značaj. Organizatorji, bolje rečeno organizatorke, iz vrst Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino pričakujejo, da bodo na ulice brežiškega starega mestnega jedra na območju med gradom na jugu in Trgu izgnancev na severu letos privabili še več od lani rekordnih 20.000 obiskovalcev. Več na www.dnevnik.si.

Leseni vrtec bo gradil konzorcij

Konzorcij GG, ki ga sestavljajo družbe Gozdno gospodarstvo, GLI in Lesoteka iz Slovenj Gradca ter Štajerles s Ptuja, je Mestna občina Slovenj Gradec kot edinega ponudnika izbrala za koncesionarja za gradnjo novega, 1,45 milijona evrov vrednega lesenega vrtca v Šmartnem. Petnajstletni najem bo občino stal manj, kot če bi vrtec gradila sama. Več na www.delo.si.

Inšpektor pritrdil občini

Gradbena inšpekcija je izdala sklep o ustavitvi postopka, s katerim je pritrdila mnenju mariborske občine, da za prenovo Glavnega in Rotovškega trga ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Inšpekcija je prejela prijavo le za dela na Rotovškem trgu, inšpektor Stipan Mudražija pa ob inšpekcijskem pregledu ni ugotovil kršitve predpisov, zato zoper občino ni ukrepal. Več na www.vecer.com.

VIDEO: Z dvigom festivalske zastave se pričenja Festival Lent

Mariborski župan Andrej Fištravec in direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina sta danes opoldne na Grajskem trgu slovesno dvignila festivalno zastavo in s tem naznanila začetek že 22. Festivala Lent v Mariboru. Uradno bo dogajanje zvečer na glavnem odru odprla premierka Alenka Bratušek. Več na www.vecer.com.

Nedokončana cerkev v Košakih ni dobila novega lastnika

Na mariborskem okrajnem sodišču je bila za danes razpisana že druga javna dražba, na kateri bi na zahtevo družbe SCT v stečaju skušali prodati nedokončani cerkveni objekt v Košakih v Mariboru. Tudi tokrat zanimanja za nakup ni bilo, saj ni bila vplačana niti ena varščina. Cerkev tako za zdaj ostaja last mariborske župnije. Več na www.vecer.com.

Kazen za počasno saniranje

Do 21. julija lahko Celjani dajejo pripombe pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in soglasja Stonexu za saniranje strupene izkopane zemlje, ki po krivdi mestne občine v stari Cinkarni leži že peto leto. S kakšnim strojem, ki prav tako lahko predstavlja grožnjo za zdravje in okolje, hoče zemljo čistiti šentjurski podjetnik Marjan Urleb? Več na www.delo.si.

Nekdanja vrtnarija postaja smetišče

Vrtnarstvo Celje je imelo veliko drevesnico, ki se zdaj zarašča in v njej končujejo odpadki. Stečajni upravitelj ne ve ničesar, najemnik ugotavlja, da je drevesnica zanemarjena, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pa bo razmislil, če bi Vrtnarstvu Celje odpovedal zakupno pogodbo za 17 hektarov nekoč urejene drevesnice. Medtem vanjo zahajajo le skrivnostni obiskovalci. Več na www.delo.si.

Ekološki čudež v Velenjskem jezeru

Velenjsko jezero je nastalo po drugi svetovni vojni zaradi rudniških ugreznin po izkopavanju lignita. Z 1,5 kvadratnega kilometra površine in 5 kilometri obale je približno tako veliko kot Blejsko jezero in premore skoraj 34 milijonov kubičnih metrov vode. Voda je že nekaj let neoporečna in občina želi jezero uvrstiti na seznam kopalnih voda. Več na www.delo.si.

Nepokorščina, če ne bo mostu ali obvoza

Še ena zapora mostu, ki povzroča negodovanje ljudi, živečih ob njem. Konec junija bo direkcija za ceste predvidoma zaprla most čez Reko na cesti iz Ilirske Bistrice proti Podgradu. Prebivalci krajevne skupnosti Rečica pa napovedujejo nepokorščino, če ne bo postavljen montažni most ali, če to res ne bo mogoče, obvoz ne bo primerno urejen. Krajani, med njimi lastniki gostišč, namreč odgovore na svoje zahteve pravzaprav že poznajo, a se z njim ne nameravajo sprijazniti. Ne bodo jih peljali žejne čez most. Več na www.delo.si.

Dars bi Markovec končal letos

Družba za avtoceste (Dars) si bo prizadevala, da bo nova hitra cesta med Koprom in Izolo s predorom Markovec končana predvidoma pred koncem leta, so nam včeraj odgovorili iz Darsove službe za komuniciranje. Pred dnevi so namreč odprli sedem ponudb za dokončanje del na trasi hitre ceste Koper–Izola. Najcenejšo ponudbo je oddal hrvaški GP KRK: 4,12 milijona evrov. Več na www.delo.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri