Povezovanje in digitalne tehnologije korenito spreminjajo naš način življenja, dela, učenja, druženja in povezovanja. Del te revolucije je vzpon storitev »peer-to-peer« (vsak z vsakim), ki ljudem omogočajo, da si delijo vse od avtomobilov in domov do svojih veščin in časa. Pri menjavi in souporabi ni nič novega in dejansko je mestno življenje vedno omogočalo souporabo prostora, infrastrukture, prostega časa in kulture. Z vse močnejšim povezovanjem pa se te aktivnosti premikajo na drug nivo in t. i. skupnostna ekonomija, znana tudi kot ekonomija delitve ali souporabe, je v porastu. Več o skupnostni ekonomiji tukaj in na dnu strani.
Skupnostna ekonomija je za predstavnike mest pomembna iz več razlogov. Ima namreč potencial učinkovitejšega in bolj trajnostnega koriščenja dragocenih virov, kar je stalen izziv za mnoga mesta, zlasti v trenutnih okvirih varčevanja. Ni naključje, da je mnogo trenutnih modelov skupnostne ekonomije resnično zaživelo med leti 2008 in 2012 kot posledica ekonomske krize. Podobno zanimivo je dejstvo, da izkušnja souporabe gradi zaupanje in družbeno kohezijo. V časih, ko je zaupanje javnosti v vlado in institucije zelo nizko, lahko pri spodbujanju participacije državljanov in dviganju socialnega kapitala pomembno vlogo odigrajo skupnostne pobude, ki jih mesto finančno podpre.
Na nedavnem OECD forumu 2014 je bila skupnostna ekonomija osrednja tema enega od glavnih posvetov. Strokovnjaki z vsega sveta so razpravljali o njeni prihodnosti kot inovativnem pristopu k večji trajnosti.
April Rinne, strokovnjakinja za skupnostno ekonomijo in »shareable cities« pri Collaborative Consumption, ki je obsežen spletni vir in omrežje, je poročala o razkoraku v znanju. Veliko oblikovalcev politik trenutno zelo malo ve o skupnostni ekonomiji. Poudarila je nujnost povezovanja mest, vzajemnega učenja in izmenjave praks ter medsebojnega spoznavanja, na zelo podoben način, kot to počnejo Urbactova mesta. April je kot najboljši mednarodni vzor navedla Seoul, tudi zaradi uporabe koncepta souporabe kot ključnega načela pri urbanem planiranju. Južnokorejska metropola ima dobro razvito tehnično infrastrukturo, široko razširjen javno dostopen wifi in visoko stopnjo digitalne pismenosti. Projekt Sharing City, ki so ga začeli v Seoulu, si prizadeva razšitiri skupnostno infrastrukturo, spodbujati obstoječa podjetja in vzgajati »start-upe« na področju skupnostne ekonomije, izkoristiti nerabljene javne vire ter omogočiti boljši dostop do podatkov in digitalnih zaposlitev.
Modeli gradnje zaupanja
Frédéric Mazzella je direktor uspešnega evropskega podjetja (spletnega portala) za sopotništvo BlaBlaCar, s pomočjo katerega vozniki iščejo sopotnike za prevoze na daljše razdalje in obratno, seveda. Mazzella opisuje model, ki ga je njegovo podjetje razvilo, da bi povečalo zaupanje med sopotniki, in sicer s spletnimi profili, ocenjevanjem in aktivnim moderiranjem spletne platforme. Pri BlaBlaCar so izvedli tudi anketne raziskave o zaupanju in po Frédéricovem mnenju te študije kažejo, da »souporabna naravnanost« spodbuja pozitivno vedenje. Spoznanja tovrstnih (skupnostnih) storitev bi lahko bila koristna za politike, ki si prizadevajo spreminjati vedenje, tudi na drugih področjih, kot sta energetska učinkovitost in mobilnost.
Zakonski izzivi
Skupnostna ekonomija ustvarja nove poslovne modele, ki temeljijo na zaupanju in dostopu namesto na lastništvu. Večina pravnih sistemov pa izhaja iz lastništva in nezaupanja. Izziv za oblikovalce politik je preoblikovati predpise tako, da bodo omogočali skupnostne prakse, namesto da jih ovirajo. Proti platformi za sopotništvo Uber, ki sedaj deluje že v 38 državah, so v mnogih mestih vložili tožbe, naspotujejo pa ji tudi taksi službe. Hitra rast storitve Air BnB povzroča zaskrbljenost zaradi izogibanja davkom in zmanjševanja prihodkov gostinskega sektorja ter potrebe po nadzoru nad zlorabo oglaševanja. Sang Woo Kim iz podjetja Samsung Electronics, enega večjih ponudnikov tehnologije, ki omogoča skupnostno ekonomijo, je povedal, da je to eden od znakov motečih inovacij. Novi modeli izpodbijajo preživela pravila in obstoječe interese.
Merjenje vplivov
Kot pri mnogih novih paradigmah se tudi tukaj pojavlja potreba po novih načinih merjenja. BDP temelji na proizvodnji dobrin in storitev. Skupnostna ekonomija pa vrednost ustvarja iz obstoječih dobrin in je zato pretres za konvencionalno ekonomijo. Kako lahko merimo skupnostno ekonomijo in njen doprinos? Ali na primer AirBnB prinaša koristi lokalni ekonomiji, soseskam izven mestnih centrov, kjer veliko gostiteljev ponuja prenočišča, kot zatrujejo pri tem podjetju? Kako lahko bolje ovrednotimo tako pozitivne kot negativne stranske učinke za mesto?
V prihajajočih mesecih si bo Urbact prizadeval poglobiti svoje znanje o skupnostni ekonomiji v mestih. Radi bi vedeli, kako mesta take pobude podpirajo, kakšne rezultate dosegajo pristopi skupnostne ekonomije v najbolj razvitih mestih in kako je te mogoče meriti. Urbact tako mestne strokovnjake vabi k deljenju svojih izkušenj.
Pregled skupnostnih praks, ki zadevajo prostor, smo pripravili tudi mi, najdete jih na spletni strani prostorisodelovanja.si.
Skupnostna ekonomija (ekonomija delitve ali ekonomija souporabe), ang.: sharing economy, cooperative economy: ekonomija, ki jo ustvarjamo skupaj in za našo skupnost; gre za premik od načela individualne potrošnje k načelu sodelovalne ali skupnostne potrošnje, kjer eno dobrino lahko uporablja, oziroma si jo deli več ljudi, kar omogoča tako finančne prihranke kot varčnejšo porabo virov in s tem vplivov na okolje. Njen razmah so omogočile nove informacijske in komunikacijske tehnologije, spodbudila pa jo je tudi gospodarska kriza.
Povezava na originalni članek – Urbactova spletna stran
