Javni promet je treba še izboljšati

V EU zadovoljni z javnim mestnim prometom, v Sloveniji manj

Skoraj sedem desetin Evropejcev je po Eurobarometru zadovoljnih z javnim mestnim potniškim prevozom. 34 odstotokov ga je ocenilo z najvišjo oceno, 35 odstotkov pa kot dobrega. V Sloveniji je ocena nižja, po 32 odstotkov sta dobili pozitivni oceni, srednjo oceno je dalo 17 odstotkov anketirancev, slabo pa 19 odstotkov − po Malti (29 odstotkov) in grškem delu Cipra (21 odstotkov) največ! Več na www.delo.si.

Protesta prevoznikov (še) ne bo

Za torek, 10. junija, napovedanih protestov koncesionarjev v javnem potniškem prometu (še) ne bo, saj kljub temu, da je vlada spremenila svoj sklep, verjamejo zagotovilom odhajajočega ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela, da ima ministrstvo zagotovljena sredstva. Prevozniki sedaj pričakujejo poziv k podpisu pogod do konca leta. Več na www.delo.si.

Širitev Dunajske: Stanovalci in MOL dva vozna pasova oddaljeni od soglasja

Čeprav na MOL v uradnih odgovorih kot razlog za širitev Dunajske ceste navajajo v nedoločno prihodnost oddaljeni gradnjo Emonike in širitev podvoza Šmartinska, je po včerajšnjem javnem posvetu jasno, da je glavni razlog za širitev reševanje posledic, ki jih je povzročila lanska uvedba rumenega pasu. Več na www.delo.si.

Prenove Dunajske v tem mandatu ne bo

Čeprav so na MOL v lastnem glasilu začetek prenove oziroma širitve Dunajske ceste napovedovali za maj, je malo verjetno, da bi se poseg začel izvajati v tem mandatu. Na občini namreč pravijo, da bo prišel na vrsto šele potem, ko bo končana prenova Slovenske, ki pa se tudi še ni začela. Več na www.delo.si.

Svetovni shujševalni trendi veljajo tudi za ceste

Na Mestni občini Ljubljana zagovarjajo širitev Dunajske ceste zaradi izboljšanja pretočnosti križišč, v Koaliciji za trajnostno prometno politiko pa poudarjajo, da mora ostati ključni cilj mestne prometne politike zmanjševanje motoriziranih prihodov v mesto. Na javnem posvetu o smiselnosti širitve Dunajske ceste v petpasovnico, ki so ga pripravili v Koaliciji za trajnostno prometno politiko, so nestrinjanje z načrti Mestne občine Ljubljana (MOL) poudarili tudi okoliški prebivalci. Ti pravijo, da je lanskoletna uvedba rumenega pasu za mestne avtobuse doprinesla h kakovostnejšemu življenju v njihovem okolju, saj je prometa manj, povečuje pa se število uporabnikov mestnih avtobusov in kolesarjev. »Zdaj nam boste odvzeli parkirišča, znižali cene nepremičnin in kulturo bivanja,« je pripomnil eden od stanovalcev in predstavnikom MOL izročil 137 podpisov proti širitvi Dunajske ceste. Več na www.dnevnik.si.

V izgubah se utaplja polovica slovenskih regij

Gospodarski rezultati za lani so prepolovili državo: šest regij je imelo 2,66 milijarde neto čiste izgube, šest pa 2,83 milijarde neto čistega dobička. A tega je bilo le še za dobro tretjino predlanskega, regij, ki so končale v izgubah, pa za polovico več kot leta 2012. Vsak četrti Slovenec, ki ima delo, in vsako tretje delujoče podjetje, delajo z izgubo; pri izgubarjih je delalo 105.000 ljudi, več deset tisoč delovnih mest je ogroženih. Več na www.delo.si.

Regije po uspešnosti

Predvolilni kohezijski projekti

V večurni razpravi v DZ o črpanju evropskih sredstev, osredotočeni na trenutno najbolj izpostavljenih 11 okoljskih projektov, sta si koalicija in opozicija, zlasti SDS, ki je izredno sejo tudi predlagala, izmenično dopovedovali, da vsaka stran s svojimi predlogi rešitev drugo sili v nezakonito ravnanje. Do seveda zapriseganja vseh, da imajo slovenski državljani pravico do čiste vode. Razpravo je podžgala odločitev premierke Alenke Bratovšek in kmetijsko-okoljskega ministra Dejana Židana, ki sta v torek pozvala upravičence 11 kohezijskih projektov, naj takoj začnejo z njihovo izvedbo. Predvsem naj jih občine sofinancirajo iz lastnih virov; tako bi se posamezni lahko uvrstili še v staro perspektivo 2007-2013 in bili tudi prednostno uvrščeni v novo perspektivo 2014-2020. Več na www.delo.si.

Vlada županom predlaga nemogoče

»Niti teoretično niti praktično občine ne moremo zagoviti denarja za začetek izvedbe kohezijskih projektov, tudi če nam vlada obljublja, da ga bomo dobili povrnjenega. Brez znanega vira financiranja pa bi bile pogodbe z izvajalci nezakonite.« Tako torkov sklep vlade, da občine lahko začnejo izvajati 11 kohezijskih projektov z lastnim denarjem, pojasnjuje pivški župan in predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj. Več na www.delo.si.

Avtodomarji Sloveniji le pomahajo

Ob opazovanju vedno večjega števila popotnikov, ki z avtodomi prečkajo Slovenijo – med sezono jih je približno 90.000 – in ob razmišljanju, kako jih pri nas zadržati vsaj nekaj dni, se je rodila pobuda, da bi zanje vzpostavili mrežo postajališč s standardizirano kakovostno oskrbo. »Iskali smo način, kako jih prepričati, da Slovenija ni samo tisto, kar vidijo z avtoceste, ampak da jo bodo bolje začutili, če bodo prišli bliže v lokalno okolje. Poleg urejenega postajališča moramo zato zagotoviti tudi ustrezno ponudbo, ki bo avtodomarju pomagala krajšati čas in ga prepričala, da se je vredno vrniti,« je pojasnila koordinatorica projekta Petra Krnc. Več na www.dnevnik.si.

Taborniki za obnovo gozdov: En evro za eno drevesno sadiko

Tako kot niso mirovali, ko je žled pustošil po slovenskih gozdovih in so ljudje ostali brez električne energije, so slovenski taborniki tudi po otoplitvi zavihali rokave in našli način, kako še pomagati gozdovom, v katerih tako radi preživljajo svoj prosti čas. V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije so včeraj zagnali akcijo Obnovimo slovenske gozdove. Več na www.dnevnik.si.

Vsak gre lahko v fitnes na prostem

Na pobudo nekdanjega športnika in podjetnika Janija Grašiča, do nedavna tudi direktorja gorenjske gazele Seaway Group, bodo v Sloveniji začeli postavljati športne parke Erasmus, ki jih sicer poznajo že v dvanajstih evropskih državah. Sestavljajo jih plezalna stena v obliki mnogokotnika, ki jo je izdelal Pavel Škofic, izumitelj Elanove carving smučke, in vrsta naprav za ulično vadbo, na katerih posameznik uporablja le lastno težo. Na napravah lahko posameznik krepi vztrajnost in moč ter poskrbi za raztezanje. Več na www.dnevnik.si.

Udoben županski stolček neradi zapustijo

Analiza izvolitve županov slovenskih občin po reformi lokalne samouprave leta 1994 kaže na eno značilnost predstavniškega vidika lokalne demokracije v Sloveniji, in sicer ponovno izvoljivost. Kot pojasnjuje raziskovalka s FDV Simona Kukovič, se je po letu 1998 med 80 in 90 odstotkov županov odločilo ponovno kandidirati, kar po njenem kaže na visoko stopnjo motiviranosti ostati na tej funkciji. Več na www.delo.si.

Trg republike in park Teharje odslej med kulturnimi spomeniki državnega pomena

Vlada je na današnji seji za kulturne spomenike državnega pomena, ki imajo izjemen pomen za Republiko Slovenijo, razglasila Trg republike v Ljubljani, Domačijo Knežak 103, kraj poslednjega boja Pohorskega bataljona na Osankarici ter spominski park Teharje, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Več na www.dnevnik.si.

Načrti: kmalu skozi Tivoli po kolesarski poti

Če bo občina uresničila svojo napoved, se bodo kolesarji še letos lahko po parku Tivoli vozili zakonito in v skladu s prometnimi predpisi. Zdaj je namreč kolesarjenje v parku prepovedano.  Ljubljanska občina je že pripravila projekt ureditve kolesarske steze skozi park Tivoli. Več na www.delo.si.

Parkplac: Urejanje degradiranih prostorov ali le nova uzurpacija javnega?

Žepni parki, ki jih je občina v minulih dneh uredila v središču mesta in z njimi nadomestila posamezna parkirna mesta, zbujajo različne odzive. Nekateri jih pozdravljajo, drugi se zgražajo, na Rimski cesti pa že zbirajo podpise proti. Gre za projekt, s katerim želita občina in društvo Prostorož pozvati meščane k novemu dojemanju javnega prostora in širjenju ideje 3R: Reduce, Reuse, Recycle (zmanjšati, ponovno uporabiti, reciklirati). Pri postavitvi žepnih parkov so uporabili palete in korita z drevesi, ki so bili prej postavljeni na Slovenski cesti. Začasni parki so na Beethovnovi, Igriški in Slomškovi ulici ter na Rimski cesti in Gornjem trgu. »Žepni parki predstavljajo dolgoročen projekt kultivacije javnih površin, s katerim želimo razviti metodo obujanja in urejanja degradiranih prostorov v urbanem središču mesta,« so zapisali na občini. Več na www.delo.si.

Žepnemu parku ob Trubarjevi šteti dnevi

Ljubljanska občina je leta 2010 območje na vogalu Trubarjeve in Resljeve ceste, kjer je danes majhen park, spremenila v zazidljivo. Zdaj se je našel investitor, ki bo predvidoma tam zgradil stanovanjsko-poslovno stavbo. Občina pa medtem izvaja projekt žepnih parkov. Več na www.dnevnik.si.

Komaj obnovljena fasada Kozolca spet pred prenovo

Rdeče-beli trakovi, ki jih na vzhodni strani spomeniško zaščitene stavbe Kozolec opažamo že dober teden, ne napovedujejo skorajšnje prenove dotrajanega pločnika, kolesarske steze in avtobusnega postajališča, temveč so zasilna zaščita zaradi padajočih plošč in mozaikov s fasade ob Slovenski cesti. Več na www.delo.si.

Samevajo že štiri leta

Okoli deset let je trajalo, da je ideja o lokalih v podhodu pod rekonstruirano Vilharjevo cesto postala resničnost, zdaj pa se zdi, da bo prav toliko let preteklo, preden bodo začeli služiti svojemu namenu. Ljubljanska mestna občina je namreč uporabno dovoljenje zanje dobila že leta 2010, a jih do danes še vedno ni uredila do te mere, da bi bili primerni za uporabo. Več na www.dnevnik.si.

Soseska Koseze: Jankovićevi povozili opozicijo in občane

Pripombe, pobude in prošnje opozicijskih mestnih svetnikov, občanov in četrtne skupnosti proti pozidavi koseške zelenice niso zalegle. Večina v mestnem svetu je potrdila prostorski načrt, ki dovoljuje gradnjo manjše stanovanjske soseske. Kljub pripombam Četrtne skupnosti Šiška, okoljevarstvenega društva Alpe Adria Green, nadzornega odbora soseske Mostec, posameznih občanov in opozicijskih mestnih svetnikov je večina v ljubljanskem mestnem svetu potrdila sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta za sosesko Koseze, ki dovoljuje gradnjo manjše soseske s sedmimi eno- in dvostanovanjskimi hišami. Več na www.dnevnik.si.

Županovi »koseški« prijatelji bodo lahko gradili

Zoranu Jankoviću je na junijski seji kljub odporu celotne opozicije uspelo s svojo zvesto strankarsko listo LZJ potrditi predlog OPPN Koseze. Zalegla ni ne polurna prekinitev seje na zahtevo SDS ne obstrukcija strank SDS in NSi. Opozicija se nikakor ni mogla sprijazniti, da bi županovi prijatelji Vlado Ilievski, Robert Pešut Magnifico in Peter Selakovič kljub ostremu nasprotovanju krajanov iz soseske Mostec, ČS Šiška, arhitekturne in urbanistične stroke dobili možnost za gradnjo mini stanovanjske soseske Koseze. Več na www.delo.si.

Janković trdi, da jim je vlada vzela polovico denarja

Vlada je Mestni občini Ljubljana (MOL) za polovico zmanjšala sredstva, ki ji pripadajo po zakonu o glavnem mestu. Namesto 14 milijonov naj bi MOL tako letos prejela le sedem milijonov evrov, je na novinarski konferenci dejal ljubljanski župan Zoran Janković. Kot pravi, bodo čakali »na novo vlado, ki bo upoštevala to, kar je že v proračunu«. Več na www.delo.si.

Z mostišči in Naturo proti daljnovodu čez Barje

Svet Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) poziva pristojne državne ustanove, da zaradi naravovarstvene, krajinske in kulturne neustreznosti načrtovani 2 x 400 kilovoltni (kV) daljnovod Beričevo–Divača speljejo mimo krajinskega parka. Ministrstvo za infrastrukturo je namreč možen potek ene od tras predvidelo čez območje svetovne kulturne dediščine. V javnem zavodu so prepričani, da je »južna trasa« povsem ponesrečeno načrtovana, saj bi potekala čez arheološko območje Barjanskih kolišč, ki ga je Unesco razglasil za območje svetovne kulturne dediščine, od januarja pa je tudi kulturni spomenik državnega pomena. Več na www.delo.si.

Zmanjšali nosilnost mostu čez Kolpo na Vinici

Direkcija republike Slovenije za ceste (DRSC) je s postavitvijo nove prometne signalizacije spet zmanjšala nosilnost mostu čez Kolpo na mejnem prehodu Vinica iz 30 ton na 3,5 tone, s čimer so uresničili zahtevo ministrstva za notranje zadeve. Več na www.delo.si.

Omejitve na mostovih ob Soči in v G. Brdih

Zaradi katastrofalnega stanja premostitvenih objektov bo cestna direkcija predvidoma v soboto, 14. junija, na glavni cesti ob Soči pri Plavah in na regionalni cesti v Goriških Brdih (oziroma ob državni meji z Italijo, ki je na reki Idriji) na treh mostovih omejila nosilnost, na enem pa hitrost. Na glavni cesti G2-103 bo promet na odseku Ušnik-Plave na mostu Kozjak urejen izmenično enosmerno s semaforji, na mostu Hudournik pa s prometnimi znaki za odstop prednosti. Več na www.delo.si.

Petičneži bodo lahko spali na drevesih

Hiške na drevesih, šotori na lesenih podestih neposredno ob Jezernici … Bled dobiva turistično vas Garden Village, za katero se že pred odprtjem zanimajo z vseh koncev sveta. Zaznamujejo jo samopreskrba, vračanje k naravi in prestiž, pravi vodja prodaje Maja Dimnik. Garden Village bodo odprli prihodnjo soboto, investitor je Borut Kelih s turistične kmetije Ročnik. Šest lesenih hišk, šest glamp (razkošnih) šotorov, dva apartmaja, devet šotorov na lesenih podestih, ribnik in restavracija so med seboj povezani s potmi in lesenimi mostički. Turistična vas na skupaj približno 6000 kvadratnih metrih površine je prva takšna pri nas in med prvimi v Evropi, privabila pa bo predvsem ljudi, ki iščejo nove možnosti za preživljanje dopusta, pravi Maja Dimnik in dodaja, da prvi odzivi kažejo na izjemno zanimanje, saj so rezervacije že prejeli iz Avstralije, Nove Zelandije, Kuvajta, Turčije in Cipra. Več na www.delo.si.

Hiše na drevesih_Bled

Blejski čudež: Turisti z vsega sveta razgrabili Vrtno vas

Danes odpira vrata Vrtna vas na Bledu. Podatek, ki osupi: to edinstveno turistično pridobitev so turisti z vsega sveta že pred odprtjem dobesedno razgrabili. Sožitje z naravo in obenem posluh za udobje sprožata vzklike občudovanja, naložba je vredna nekaj milijonov evrov. Duhovni oče in dejanski avtor ideje o Vrtni vasi je oblikovalec in podjetnik Borut Kokelj. Ko je nekoč glavnemu vlagatelju, podjetniku Borutu Kelihu, pokazal zapuščeno vrtnarijo, se je Kokalju dejansko prikazalo nekaj drugega: »Pred seboj sem videl to, kar danes imamo. Mogoče bi temu lahko rekel življenjsko delo, vsekakor pa je nekaj novega, posebnega.« Več na www.dnevnik.si.

V Kočevju odprli vrtčevsko enoto Brlogec

»Po nekaj letih bo letos prvič, da bomo septembra v vrtec sprejeli vse otroke, ki izpolnjujejo starostni pogoj,« pravi Irena Robič, ravnateljica Vrtca Kočevje, ki ga obiskuje 610 otrok. Razlog za to je odprtje vrtčevske enote Brlogec v prostorih Srednje šole Kočevje, ki so jo nedolgo tega spet odprli. V enoti Brlogec je po novem prostora za 61 otrok. Več na www.delo.si.

Aristotel obupal in bo gradil ob postaji

Stavba nekdanjega doma upokojencev v Krškem, od leta 1997 prazna in zatočišče narkomanov, te dni izginja. Nova namembnost zemljišča sredi mesta ni znana, saj je vodstvo zdravstvenega centra Aristotel po petih letih čakanja na rušitev obupalo in bo gradilo ob železniški postaji. »Odločitev je padla, zagotovo ne bomo gradili na lokaciji nekdanjega doma upokojencev. Predpriprava na gradnjo traja že pet let, ne moremo več čakati. Omejuje nas pri razvoju,« je za Delo dejala direktorica Aristotla Darja Čakar. Več na www.delo.si.

Pokrpano kopališče v nedeljo odpira vrata

Edino tukajšnje javno poletno kopališče Mariborski otok bo v nedeljo znova odprlo vrata za kopalce. Tudi letos v stari podobi oziroma z zgolj nekaj lepotnimi in funkcionalnimi popravki. Na Mariborskem otoku se bo v nedeljo, ko bo vstop brezplačen, začela kopalna sezona. Obiskovalcem bodo na voljo brezplačni tečaji plavanja, učenje vaterpola in nagradne vodne igre pa tudi aktivnosti ob bazenih, odbojka na mivki, namizni tenis, badminton … Letošnja novost je, da bo Plavalni klub Branik čez teden poskrbel za varstvo otrok, ob koncih tedna pa bodo imeli na kopališču tudi glasbene goste. Več na www.delo.si.

Država vendarle prevzema letališče

Leto dni po dokončanju obeh potniških terminalov je gordijski vozel zapletov, povezanih s prevzemom mariborskega letališča, presekan. Na ministrstvu za infrastrukturo so včeraj podpisali pogodbo, danes pa bo prevzelo terminal A od izvajalca, podjetja Komunaprojekt. Posledično to pomeni tudi predajo v upravljanje najemniku, Aerodromu Maribor. Več na www.vecer.com.

Rešitev za celjsko mestno tržnico

Če bo sodišče soglašalo s prodajo, bo stečajna upraviteljica Cest mostov Celje (CMC) Milena Sisinger celjsko občinsko podjetje Simbio pozvala k plačilu 1,2 milijona evrov kupnine za večinski delež celjske mestne tržnice. Direktor Simbia Marko Zidanšek pričakuje, da se bo to zgodilo še ta mesec. Simbio je 60 odstotkov stavbne pravice za moderno tržnico kot edini dražitelj sredi maja na dražbi kupil za izklicno ceno. Mestna občina Celje (MOC) je ni mogla, čeprav je po petih letih delovanja tržnice že 40-odstotna lastnica, saj tega v proračunu ni načrtovala. Več na www.delo.si.

Mestna tržnica_Celje

Čajanka na prizorišču sporne gradnje

S svojimi javnimi čajankami Mariborsko interesno združenje arhitektov (Mi:Za) že več kot leto dni opozarja na odprte rane v urbanem mestnem tkivu. Mi:Za je že vabila na kavo na Glavni trg, pa na dvorišče propadajočega Žičkega dvorca, Dnevnik je maja lani poročal o njihovem druženju na dnu luknje razvpitega Mariborskega kulturnega središča Maks. Več na www.dnevnik.si.

Obiskovalcem gradu Snežnik več kot le kava

Od leta 2005 je bilo v obnovo gradu in pristav vloženih 5,5 milijona evrov, od tega 2,3 evropskih, v državni proračun pa se je ves ta čas vračala le vstopnina za ogled gradu. Minister za kulturo Uroš Grilc je zdaj izpolnil obljubo, dano oktobra lani, da bodo pristave ponovno zaživele v prvi polovici leta 2014. Šest let po odprtju vrat temeljito prenovljenega gradu Snežnik so na ministrstvu naposled uspeli izvesti razpis in izbrati najemnika za del grajskih pristav. V pristavah, nekoč znanih po dobri gostilni, bo čez mesec dni vrata odprla nova, najemnik pa bo poskrbel tudi za bogato kulturno ponudbo. Več na www.delo.si.

Neelitna cenitev za elitno bovško lokacijo

»Da po dokapitalizaciji dobi stavbno pravico družba, ki ni bila dokapitalizirana, je nekaj, kar je težko razumeti in sprejeti. Zato proučujemo, ali obstajajo pravne možnosti, da bi oporekali podelitvi te pravice. Zelo sporna je tudi cenitev. Če nekdo vlaga v dokapitalizacijo, mu je najbrž v interesu, da je vrednost višja, in ne nasprotno. Tudi tu iščemo možnosti, da bi temu oporekali oziroma celo podali kakšno ovadbo. Z zmanjšanjem vrednosti Žaršč je bila občina oškodovana,« je prepričan Siniša Germovšek, ki je občinskemu nadzornemu odboru naročil, naj zadevo vzame pod drobnogled. Kakor nam je pojasnil predsednik odbora Darijo Flajs, še zbirajo informacije. Več na www.delo.si.

S 25 kolesi soline korak bliže Unescu

Krajinski park Sečoveljske soline si je najlepše ogledovati s kolesom, zato bodo upravljavci muzeja solinarstva iz Pomorskega muzeja Piran od danes organizirali brezplačno izposojo 25 koles. Obiskovalci bodo na vhodu lahko prevzeli kolo in se v desetih minutah pripeljali do solinarskega muzeja. »Na ta način bomo dodatno pokazali na naš odnos do razvoja kulturnega in trajnostnega turizma, s čimer bomo še korak bliže vpisu na Unescov seznam svetovne dediščine,« je prepričan direktor Pomorskega muzeja Piran Franco Juri. Več na www.delo.si.

Kolesa_Soline

Avstrijci bi progo do Kopra elektrificirali v dveh mesecih

Po najboljšem scenariju bi se čez Notranjsko, kjer je vozna mreža zaradi žleda uničena, električni vlaki lahko peljali šele v začetku prihodnjega leta, torej kar leto dni po žledolomu. Slovenske železnice medtem izgubljajo milijone, pristanišče beleži zamude, na ministrstvu pa rešitve še kar iščejo. Več na www.dnevnik.si.

Toncity – zemljiške igre brez meja

Prihodnje leto bo po napovedih z občine s sprejetjem novega prostorskega načrta za območje Toncityja in bližnjih zemljišč postalo jasno, kaj od županovih stolpnic ali drugih atraktivnih objektov bo tam mogoče zgraditi. Lahko pa se zgodi, da iz te moke ne bo kruha tudi zaradi kazenske sodne obravnave proti Andreju Grahorju in Bogdanu Orlu. Več na www.delo.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri