Na občini le našli rešitev za kolesarje
Potem ko so v dolenjski prestolnici vozniki vrsto let čakali na prepotrebno obnovo Kandijske ceste, so po njeni rekonstrukciji kratko potegnili kolesarji. Po tej pomembni novomeški prometnici, ki med drugim vodi v staro mestno jedro, so jim namreč jeseni s prometnimi znaki prepovedali vožnjo, saj na ozki cesti zanje ni bilo več prostora, a je občina zdaj le našla rešitev – sistem »sharrow« in navidezni kolesarski pas. Več na www.dnevnik.si.
Prvi v državi s prometno strategijo po zgledu Kopenhagna
Novogoriška občina je že leta 2006 kot prva v državi po evropskih smernicah pripravila svoj načrt trajnostne mobilnosti, včeraj pa so predstavili še končni predlog celostne prometne strategije za območje šestih občin na Goriškem in sosednje občine Gorica. To je pilotni projekt v slovenskem merilu, po katerem bi se v prihodnje lahko zgledovale tudi druge regije. Kot je znano, imajo največ avtomobilov na prebivalca v državi prav na Goriškem. Na tisoč prebivalcev jim namreč pripada skoraj šeststo avtomobilov, medtem ko je slovensko povprečje okrog petsto, s čimer smo že davno prehiteli Dansko, Veliko Britanijo ali Avstrijo. Zato v tem delu Slovenije že nekaj časa intenzivno razmišljajo, kako zmanjšati količino pločevine in povečati kakovost bivanja. Več na www.delo.si.
Kolesarska nočna mora na Obali
Kolesarske poti v notranjosti Istre so sorazmerno manj obljudene, a kolesarjenje ob morju postaja prava nočna mora, saj za kolesarje zlasti ob koncih tedna in poleti marsikje skoraj ni več prostora. V treh obalnih občinah se kolesarstvo kot rekreacija in del turistične ponudbe razvija precej hitreje kot kolesarska infrastruktura. Več na www.delo.si.
V ŠOS veseli, ker je vlada držala obljubo
Vlada je na današnji seji iz proračunske rezerve ministrstvu za infrastrukturo in prostor za subvencioniranje prevozov dijakov in študentov zagotovila nekaj več kot 13,4 milijona evrov. Ta denar naj bi zadostoval za subvencije do konca leta. Zavezo, da bo zagotovila sredstva za subvencioniranje avtobusnih in železniških prevozov za vse preostalo koledarsko leto, je vlada dala po torkovem protestu dijakov in študentov. Več na www.delo.si.
Pet inšpektorjev za pol milijona stanovanj
Stanovanjska inšpekcija ugotavlja, da najbolj narašča število prijav, ki se nanašajo na upravnike stanovanjskih stavb. Upravniki ne bežijo pred odgovornostjo, menijo pa, da je glavni problem pomanjkljivi nadzor. Več na www.dnevnik.si.
Direkcija s praznimi žepi išče vzdrževalce
Na javnem razpisu za novo sedemletno koncesijo za vzdrževanje državnih cest se bitka za dolgoročen in varen posel, skupno vreden kar okoli 280 milijonov evrov, obeta v Ljubljani, Celju in Kopru. A vprašanje je, kako bodo novi koncesionarji sploh prišli do pogodb, saj je direkcija ostala brez prebite pare. Več na www.dnevnik.si.
Promet bo za en dan zamenjal festival
Ob današnjem svetovnem dnevu okolja bosta združila moči Inštitut za politike prostora in Focus, društvo za sonaraven razvoj. Kako? Koseško ulico med Drago in Podutiško cesto, ki je na pešosi med Celovškimi dvori in Koseškim bajerjem, bodo njuni člani za celih 12 ur spremenili v živahen prireditveni prostor. Zakaj? Da bi oživeli ulični prostor in spodbudili razmislek o tem, kako smo ljudje vse podredili motornemu prometu. »V središču mesta se že veliko dogaja, a večina ljudi živi v stanovanjskih naseljih zunaj centra in ima še kako velike prometne težave,« so zapisali v Focusu. Cilj ni zapreti Koseško cesto za promet, ampak se pogovoriti o težavah, zbrati želje lokalnih prebivalcev ter razmisliti o možnostih za preureditev te ceste v pešcem in kolesarjem bolj prijazno. Več na www.dnevnik.si.
Uradni začetek gradnje džamije
Mufti Nedžad Grabus je s predsednikom uprave podjetja Kostak Miljenkom Muho podpisal pogodbo za prvi del gradnje islamskega versko-kulturnega centra. Izvajalec bo izvedel izkop jame in pripravil gradbišče za začetek gradnje objekta. Več na www.delo.si.
Prvi del gradnje krškemu Kostaku
Islamska skupnost je ta teden sklenila gradbeno pogodbo s krško družbo Kostak, ki bo med drugim izkopala gradbeno jamo, prestavila kanalizacijski zbiralnik, postavila oporni zid in varovala brežine gradbene jame bodočega islamskega versko-kulturnega centra. Koliko je pogodba vredna, islamska skupnost ni sporočila, povedali so le, da je družba Kostak med trinajstimi ponudniki oddala najboljšo ponudbo in da je tehnično usposobljena za izvedbo. Več na www.dnevnik.si.
Cankarjevo nabrežje bodo do avgusta obnavljali
Obnovitvena dela Cankarjevega nabrežja in menjave Ribje brvi so se začela včeraj, končana bodo sredi avgusta, je dejal vodja ljubljanskega občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik. Uredili bodo nezaščiteno ograjo, prenovili poti za slabovidne in javno razsvetljavo ter zamenjali dotrajana drevesa. Več na www.delo.si.
Nezadovoljstvo, pomešano z upanjem, da bo bolje
V začetku tedna je občina na Cankarjevem nabrežju začela z obnovitvenimi deli. Po obnovi Brega, Novega trga, Petkovškovega nabrežja in Čopove ulice so torej na vrsto pršli gostinci s turistično najbolj priljubljenega nabrežja. Niso ravno zadovoljni, saj bo obnova potekala v zanje najbolj donosnem obdobju. Več na www.delo.si.
Do prenovljene Slovenske ceste počasneje, kot je bilo načrtovano
Po več napačnih napovedih o začetku gradbenih del za stalno ureditev Slovenske ceste na občini o tem molčijo, da projekt vendarle ni zastal, pa kaže napoved, da naj bi bilo javno naročilo za izvajalca del objavljeno junija. Osrednji del Slovenske ceste, med Gosposvetsko cesto in Šubičevo ulico, so za osebne avtomobile zaprli septembra lani. Takrat je idejni vodja projekta podžupan Janez Koželj napovedal, da bo začasna zapora trajala do novega leta, potem pa bo sledilo preurejanje Slovenske v stalno ureditev. Po novem letu se to ni zgodilo, župan Zoran Janković je takrat v intervjuju za Delo napovedal, da bodo dela stekla februarja ali marca. V glasilu Ljubljana pa so nekoliko kasneje prva gradbena dela napovedali za april. Več na www.delo.si.
Na fakultetah se bojijo prometnega kolapsa
Odprtje novogradnje ob Večni poti, kjer bosta nove prostore dobili dve fakulteti, je tik pred vrati, marsikdo pa opozarja, da prometni ureditvi ni bilo posvečene dovolj pozornosti. Več na www.dnevnik.si.
»Ko v pobudah prebivalcev le ne bi videli toliko težav«
Opuščeni parki brez klopi, neurejeni bregovi Ljubljanice in zanemarjeni atriji starih meščanskih hiš so preteklost. Center Ljubljane je sodobno urbano središče, za kar se je zahvaliti tudi društvu Prostorož, v katerem že deseto leto ustvarja velika skupina, zbrana okoli ustanoviteljic Ane Grk, Alenke Korenjak in Maše Cvetko. A kot opozarja zadnja, naša sogovornica, je dela še veliko, predvsem zunaj mestnega središča. Več na www.delo.si.
Ljubljanska mestna drevesa: Avtohtone vrste se velikokrat ne obnesejo
Strokovnjaki se strinjajo, da se Ljubljane upravičeno drži sloves zelene prestolnice ter da se v zadostni meri obnavlja in zasajuje nova drevesa oziroma drevorede. Zdravstveno stanje dreves pa je mestu primerno – največje težave povzročajo pomanjkanje rastnega prostora, pretirana uporaba posipnih soli in podnebne spremembe. Več na www.dnevnik.si.
Pozor, med nami so tudi ljudje, ki ne vidijo
Prvi teden v juniju Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije že več desetletij zaznamuje teden slepih; tokrat poseben poudarek namenjajo talnemu taktilnemu vodilnemu sistemu. Opozoriti želijo na njegov pomen za samostojno življenje slepih in slabovidnih. Več na www.delo.si.
Občina se otepa lastništva pasaže
Na ljubljanskem okrajnem sodišču so v torek obravnavali zanimiv primer vzpostavljanja etažne lastnine. Gre za arkadni hodnik vzdolž zgradbe na Slovenski cesti 15, v kateri ima prostore tudi hotel Cubo. Občini namreč ni do tega, da bi ga imela v svoji lasti, rada bi le, da ostane javna pot. Več na www.delo.si.
Ljubljanska občina oddala ponudbo za nakup razstavišča
Kapitalska družba (Kad) in Družba za upravljanje in svetovanje (DSU), ki skupaj prodajata svoj 30,7-odstotni lastniški delež družbe Gospodarsko razstavišče, sta do minulega petka zbirali nezavezujoče ponudbe za nakup. Na Kadu smo preverili, koliko ponudb so prejeli do izteka roka, a so nam odgovorili, da v trenutni fazi prodajnega postopka prodaje ne morejo komentirati. Več na www.dnevnik.si.
Skoraj polovice najemnikov ni mogoče preveriti
Medtem ko v prestolnici kronično primanjkuje javnih neprofitnih stanovanj, sklad nima pristojnosti, da bi preveril skoraj polovico od sedanjih najemnikov. Pa tudi sicer se zdi pot od ugotovljene kršitve do izpraznitve stanovanja nesprejemljivo dolga. Več na www.dnevnik.si.
Soseska Brdo: razpis za prodajo junija, cena pod 2000 evrov
Po napovedih bi bil moral Stanovanjski sklad RS (SSRS) maja objaviti razpis za prodajo stanovanj v novi soseski Zeleni gaj na ljubljanskem Brdu. Pozanimali smo se, kaj je z razpisom, in izvedeli, da se bo zamaknil v junij. Znano je tudi že, da bo cena stanovanj od 1840 do 1935 evrov za kvadratni meter. Več na www.delo.si.
V središču Domžal naj bi do maja 2015 zgradili garažno hišo, kjer bodo lahko vozniki, ki v Domžalah presedajo na javna prevozna sredstva, svoje avtomobile parkirali zastonj. Rušitvena dela za začetek gradnje prve domžalske garažne hiše P+R so končana, javni razpis za pridobitev izvajalca pa poteka, je povedal domžalski župan Toni Dragar. Upa, da na postopek izbire ne bo pritožb, saj bi tako lahko začeli gradnjo že avgusta. Gradbeno dovoljenje že imajo, za gradnjo pa so pridobili tudi 1,5 milijona evropskih evrov. Ker je zemljišče občinsko, znaša vrednost celotne naložbe le pol milijona evrov več. Dela naj bi končali predvidoma do maja 2015. Več na www.dnevnik.si.
Gorenjska plaža v Tržiču bo končana še v juniju
Predvidoma v sredini junija bo v Bistrici pri Tržiču zgrajen turistično-kulturni kompleks Gorenjska plaža. Kdaj bo mogoče plavati v bazenih oziroma si v amfiteatru ogledati predstavo, pa je odvisno od hitrosti pridobitve uporabnega dovoljenja. Ocena vrednosti projekta Gorenjska plaža po novem znaša 4,3 milijona evrov oziroma 600.000 evrov več, kot je bilo ocenjeno lani jeseni. V Kovorju pa bodo kmalu pričeli dograjevati stavbo, v kateri delujeta gasilsko društvo in krajevna skupnost. Več na www.delo.si.
Nazadnje so dvorano napolnili s Titanikom
Romantiko malih mestnih kinov so bolj ali manj uspešno povozili kinematografski giganti, a nekaj od tistih starih ustanov “cinema paradiso” kljubuje času. Eden zadnjih, kjer so še do nedavna filme vrteli na kolutih, je škofjeloški Kino Sora. A tudi tu bo od danes vse drugače – Sora je postala digitalna. Več na www.dnevnik.si.
Luknja v dnu še ne ogroža jezera
Jezero Črnava je turistični adut Preddvora. Leta 1997 in 2010 so ga morali celo izprazniti, tudi letos pa so odkrili odprtino, skozi katero odteka voda. Za zdaj ni razlogov za preplah, a to ni edini problem jezera. V jezeru Črnava se je razbohotila tudi »račja zel«, ki ji pravijo tudi vodna kuga in je znana po tem, da se razrašča in onemogoča čolnarjenje, celo plavanje. Račjo zel bi najbolj enostavno odstranili z odprtim jezom oziroma izpraznitvijo jezerske sklede. To so do zdaj storili pred štirimi leti in leta 1997. Vzrok je bilo tudi odtekanje vode skozi razpoko v jezu, prav v njegovi bližini pa so potapljači odkrili odprtino, skozi katero voda iz jezera odteka tudi zdaj. Več na www.dnevnik.si.
S projektom Garklc so v Naklem zasadili veliko dobre volje
Prišla bo pomlad, dočakal bi jo rad, so danes ob predstavitvi projekta Garklc ob novih dvignjenih gredicah v parku doma za starejše občane v Naklem živahno prepevale gospe na vozičkih. V Naklem so se, kot pravijo, igrali Garklc oziroma vrtiček. No, v resnici je šlo za povsem resen projekt z naslovom Starostniki aktivno raziskujejo koristne organizme, podprt z evropskim denarjem iz programa Leader, nekaj pa je primaknila tudi občina Naklo. Več na www.delo.si.
Ministrstvo bi težave z izvajanjem zakona o TNP reševalo v okviru načrta upravljanja parka
Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje je danes obravnaval izvajanje zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP). Po ocenah ministrstva za kmetijstvo in okolje bi bilo težave, ki zavirajo morebitni razvoj v parku, smiselno reševati predvsem v okviru načrta upravljanja parka, medtem ko so nekateri poslanci naklonjeni spremembam zakona. Več na www.dnevnik.si.
Blejske vile: Sramota Agencije RS za okolje
Vila Sončnica stoji tik ob sprehajalni poti, ki se od kopališča v Zaki vije proti veslaškemu centru. Gre za zapuščino ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ki je marsikje po Gorenjski zapustil bogato dediščino – od Cerkelj do Bleda. Vila Sončnica je v državni lasti, že desetletje pa jo »upravlja« Agencija RS za okolje (ARSO). Narekovaji so upravičeni, saj je odnos državne agencije do državne lastnine sramoten. Edini objekt, ki po žledolomu še kar služi kot skladišče padlih dreves in vej ter s pajčevinami in gnilim lesom jasno kaže, kakšen odnos imajo skrbniki do vile, ki jo prodajajo. Ob vili je namreč tabla s telefonsko številko za potencialne kupce. Več na www.dnevnik.si.
Bled med osmimi najslikovitejšimi kraji na svetu
Spletni portal Fascinating pics je med osem najbolj fascinatnih mest na svetu uvrstil tudi slovenski Bled. Med kraje so uvrstili nemški Garmisch-Partenkirchen, himalajsko vasico, vas Gasadalur s Ferskih otokov, francoski Colmar, Manarolo v Italiji, Trenby v Walesu in skrito kitajsko vas Jiuzhaigou. O Bledu so zapisali, da ga obkrožajo slikovite gore in da je bil ustanovljen leta 1004. Sveti Rimski Cesar ga je imel za tako lepega, da ga je podaril Brixenskemu škofu. Več na www.delo.si.
Novomeška občina je »zaradi prevelike koncentracije romskih otrok v OŠ Bršljin« dopolnila strategijo reševanja romske tematike. Svetniki so sprejeli sklep, da bo po sprejetju odloka o ustanovitvi dveh šolskih okolišev romske otroke mogoče v prvi razred vpisati na katerokoli od treh šol v okolišu. Staršem zakon o osnovni šoli že zdaj omogoča, da otroke prepišejo na drugo šolo, vendar mora s tem soglašati šola, ki jih sprejme. V prihodnje bodo OŠ Bršljin, Center in Drska en šolski okoliš, OŠ Grm in Šmihel pa drugi. Romskim učencem iz OŠ Bršljin, ki se bodo v letih pred uvedbo skupnih šolskih okolišev prepisali na druge šole, bo občina zagotovila organiziran prevoz. Več na www.delo.si.
Sava podaljšana za umetni ovinek
Danes bodo na gradbišču HE Brežice reki Savi zaprli naravni tok in jo preusmerili v obtočni kanal, ki so ga zgradili v zadnjih dveh mesecih. Naravna struga bo dobri dve leti pregrajena z dvema nasipoma, oddaljenima približno 150 metrov, med katerima se bo do oktobra formirala 200 metrov široka gradbena jama HE Brežice. Gradbišče z obsegom okoli 700 metrov bo obdano z betonskim nepropustnim plaščem. Zajeto vodo bodo izčrpali, po izkopu gradbene jame, globoke 26 metrov, bodo jezovno zgradbo hidroelektrarne od oktobra dalje gradili dve leti. Več na www.delo.si.
Promet po Savi: pogojno sprejemljivi bodo zgolj čolni
Medtem ko so režim plovbe z nemotornimi plovili z občinskimi odloki v občinah Sevnica in Krško že uredili, imetniki motornih čolnov čakajo na uredbo, ki bi zajemala še to vrsto plovil. Po veljavni zakonodaji o tem namreč ne odločajo lokalne skupnosti, temveč vlada. V Sevnici so pobudo za ureditev tega vprašanja nanjo naslovili že leta 2007, vendar končnega besedila uredbe kljub vrsti urgenc in tematskih konferenc na to temo še ni. Nazadnje se je s poslanskim vprašanjem v zvezi s to zadevo na ministra Dejana Židana obrnil sevniški poslanec Tomaž Lisec, ki tako kot predstavniki občine predlaga določitev posebnih con za vožnjo z najbolj problematičnimi plovili, vodnimi skuterji, pri čemer opozarja, da bi bilo smiselno ustrezno vladno uredbo zaradi prihajajoče glavne turistične sezone sprejeti še pred poletjem. Po mnenju predlagateljev bi ureditev tega vprašanja omogočila večji razvoj turizma in odpiranje novih delovnih mest. Več na www.dnevnik.si.
Aerodrom Maribor: s konzorcijem
Za zdaj cilj v sodelovanju s turističnimi operaterji izpolnjujejo s čarterji, v prihodnje pa načrtujejo, da bi vendarle vzpostavili tudi kakšno redno letalsko povezavo. V ustanavljanju je konzorcij zainteresiranih turističnih ponudnikov. Kot je povedal direktor Aerodroma Maribor Marko Gros, so po letih neuspešnega truda za redno letalsko linijo zdaj začeli delati nekoliko bolj strukturno. Ker okoliške lokalne skupnosti niso pokazale preveč posluha, so že konec leta 2013 začeli razmišljati o ustanovitvi konzorcija. Več na www.delo.si.
Z začasno prenovo denar mečejo skozi okno
Kot smo v Večeru že poročali, se je mariborska občina odločila, da ob 850-letnici Maribora za silo obnovi del Glavnega trga in pohodno površno Rotovškega trga. A ti posegi na trgih v strokovni javnosti odpirajo kar nekaj vprašanj. Predvsem ni jasno, kdo je projektant prenove, kdaj in kje so bili ti načrti predstavljeni javnosti in kako je občina lahko pričela dela, ne da bi zanje pridobila gradbeno dovoljenje. Iz občine skopo odgovarjajo, da je predlog začasne ureditve Glavnega trga izdelalo podjetje AU arhitekti, pri zasnovi sta sodelovala Uroš Lobnik in Ines Štefanec. Predlog ureditve Rotovškega trga pa je delo krajinskega arhitekta Boštjana Vaude. “Za obe začasni preureditvi je bilo izdano tudi kulturnovarstveno soglasje, gradbeno dovoljenje pa ni potrebno,” še zapišejo na mariborski občini. Več na www.vecer.com.
Snaga naj bi postala tudi vinogradnica
Vinograd na mestnem griču Piramida bo kot kaže postopoma le prešel v občinske roke. Te dni naj bi občinsko podjetje Snaga sklenilo pogodbo za oskrbo omenjenega vinograda do jeseni. Na Snagi tega sicer še niso potrdili. Več na www.delo.si.
Žitek je poštena zadruga za male kmete
Kmetijsko turistična zadruga Žitek, ki so jo ustanovili v Čepincih na Goričkem na pobudo lokalnih prebivalcev, deluje že peto leto in je znana po tem, da je prva sprožila ponovno rast pridelave slovenskega česna. Sedaj so začeli odpirati novo tržno nišo, saj so ugotovili, da na slovenskem trgu skoraj ni domačih stročnic. Več na www.delo.si.
Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da ob 45,5 milijona evrov za poplavno varnost v porečju Savinje ni treba zagotoviti še 300.000 evrov za nov most čez Koprivnico v celjskem naselju Ostrožno. V projektu namreč ni bil predviden in zdaj so izračunali, da stari tudi ob tristoletnih vodah ne bo povzročal poplav. Ali res? Več na www.delo.si.
V novem jezeru bodo plavali že julija
Ob ribniku Reš bodo konec julija odprli kopalno jezero s 3100 kvadratnimi metri vodnih površin za 800 kopalcev. Dela že potekajo, hkrati pa ob športnem parku v Radljah urejajo še kolesarski park in zunanja telovadna orodja. Več na www.delo.si.
Evropski denar za urgenco v Slovenj Gradcu
»Služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko je v vlogi organa upravljanja izdala odločbo o dodelitvi sredstev za projekt Urgentni center Slovenj Gradec,« so sporočili iz oddelka za obveščanje javnosti pri službi za razvoj. Po pričakovanjih službe bo center pripomogel k večji »hitrosti in učinkovitosti obravnave nujnih akutnih stanj v Koroški regiji«. Za projekt, ki je vreden 5,3 milijona evrov, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval skoraj štiri milijone evrov. Več na www.delo.si.
Hitra cesta za Korošce prepozno
Koroški gospodarstveniki so po več zahtevah končno dobili odgovor ministrstva glede časovnega načrta gradnje tretje razvojne osi in modernizacije preostalih cest. Hitro cesto naj bi od Velenja do Slovenj Gradca zgradili leta 2030, regionalko do Dravograda pa posodobili leta 2040. Za gospodarstvo je to nesprejemljivo. Več na www.delo.si.
Komunala Nova Gorica začenja vračati denar
Komunala Nova Gorica je danes sporočila, da že v tem mesecu začenja z vračilom preplačane okoljske dajatve uporabnikom. Vračilo bo prikazano kot odbitek v višini 0,75 evra na osebo na mesec. Pravijo namreč, da so se s predajo odlagališča v Stari Gori novogoriški občini sprostila sredstva za vračilo. Več na www.delo.si.
Predor bo končan še letos, kaj pa cesta?
Potem ko jim je v podjetju Map Trade z dvomesečno zamudo vendarle uspelo prepleskati predor Markovec, so delavci konzorcija CVP inženiring – Grafist-Hipox prevzeli gradbišče svojega predhodnika, avstrijskega podjetja Alpine Bau, ki mu zaradi stečaja pred enim letom ni uspelo dokončati gradbenih del v predoru in zunaj njega. Več na www.dnevnik.si.
Poslanci: Ustanovitev občine Ankaran je protiustavna
Ustanovitev občine Ankaran je protiustavna, lahko povzamemo deklaracijo, ki jo je pred dnevi podpisalo 21 poslancev in jo vložilo v parlamentarno proceduro. V njej so podporo oziroma pozitivno mnenje deklaraciji včeraj izrekli koprski svetniki, ko so jo na izredni seji podprli s 24 glasovi za in petimi proti. Več na www.delo.si.
Na Svetilniku izolski župani izgubljajo volitve
Krajani, ki od župana Igorja Kolenca zahtevajo vzpostavitev prvotnega stanja na njihovi najbolj dragoceni in edinstveni mestni zelenici – na Svetilniku -, so doslej zbrali več kot 300 podpisov pot peticijo. Z območjem Svetilnika izolski župani nimajo sreče. Urejanja se je pred desetimi leti najprej lotila takratna županja Breda Pečan, vendar so inšpektorji ugotovili, da so posegi v prostor nezakoniti in občina je morala že zgrajene poti ter objekte odstraniti. Več na www.delo.si.
Haaška arbitraža: Slovenija na morju z dotikom, Hrvaška na Dragonji
Član katedre za mednarodno javno pravo na splitski pravni fakulteti Davorin Rudolf ml., nam je dejal, da so hrvaški pogajalci popustili slovenskim zahtevam o načinu reševanja mejnega spora v zameno za deblokado hrvaških pristopnih pogajanj v EU. »Pritisk Slovenije je bil, milo rečeno, nekorekten. Hrvaška bo na ta račun morda izgubila del območja, ki ji nesporno pripada, saj je znotraj 12 navtičnih milj od kopnega. Hkrati je točka T5 oddaljena več kot 12 milj od najbližje točke slovenskega kopnega, to je rt Madona v Piranu. Zahteva po neposrednem stiku z odprtim morjem je povsem nepotrebna in v službi nepogašenih nacionalnih strasti iz devetdesetih, saj Sloveniji nesporno pripada pravica do neškodljivega prehoda ladij,« je povedal Davorin Rudolf. Več na www.delo.si.