Mestno navdušenje nad vrtičkarstvom bo v naslednjih treh tednih res doseglo vrhunec. S predavanji, delavnicami, sprehodi, kolesarjenjem, menjavami… Samo ta konec tedna se bo po vsem mestu zvrstilo osem dogodkov, do 8. junija pa bo življenje v prestolnici obogatilo še 16 dogodkov v okviru prvega ljubljanskega festivala Chelsea Fringe. Ta je korenine pognal v Londonu leta 2012 kot alternativa prestižnemu vrtnarskemu festivalu Chelsea Flower Show, na katerem navadno ne manjka niti angleška kraljica. Nasprotno je Chelsea Fringe bolj dostopen, saj so vsi dogodki za udeležence brezplačni in zelo raznoliki, skupno jim je le to, da so namenjeni popularizaciji vrtnarjenja v najrazličnejših oblikah in ozaveščanju o zelenih površinah v mestu. Več na www.dnevnik.si.
Naslednji vrtički bodo na voljo v Trnovem
V Mestni občini Ljubljana so si zastavili cilj, da bo do leta 2020 v vsaki četrtni skupnosti vsaj eno vrtičkarsko območje. To bodo uresničili tudi z oddajanjem celotnih zemljišč, ne zgolj posameznih vrtičkov. Vrtički na nekdanjem vojaškem odpadu v Savljah, ki jih je ljubljanska mestna občina prevzela že januarja, so v začetku meseca končno dobili svoje najemnike. Na razpis, s katerim so v najem ponudili 50 vrtičkov na novem in 27 vrtičkov na starem delu, je pravočasno prispelo 142 vlog, kar je znova pokazalo na precejšnje zanimanje občanov za pridelovanje hrane. Več na www.dnevnik.si.
V Tobačni tovarni so imeli celo svoj vrtiček
V sklopu letošnjega Kolesarskega festivala so se minuli konec tedna kolesarji zapeljali med tovarnami, ki so nekoč uspešno obratovale in pomembno krojile življenje svojih delavcev, nato pa so stroji obmolknili in proizvodnja se je umaknila izza zidov nekdanjih industrijskih hal. Več na www.dnevnik.si.
Slabo načrtovanje vzdrževanja cest in javnega prevoza
»Ne drži, da se je problem rešil, ni se rešil. Problem je rešen le delno, gre za prerazporeditev iz ene prazne v še bolj prazno blagajno. Isti dan, ko smo poslušali enega ministra Uroša Čuferja, da bo vlada za prihodnje leto pustila 1,5 milijarde evrov, drugi minister Samo Omerzel opozarja, da manjka za ceste 115 milijonov evrov. Glede subvencioniranih vozovnic za dijake in študente pa imamo zakon in zakonsko obveznost, ne more en minister reči, da je ne bomo izpolnjevali,« je v imenu predlagatelja izredne seje odbora državnega zbora za infrastrukturo in prostor o subvencioniranju prevozov dijakov in študentov ter vzdrževanju državnih cest dejal Zvonko Černač (SDS). Več na www.delo.si.
Prevozniki brez pogodb o potniškem prometu
Ne avtobusni prevozniki ne Slovenske železnice še vedno ne prodajajo junijskih mesečnih vozovnic, saj vlada in pristojno ministrstvo še vedno nista zagotovila denarja za gospodarsko javno službo prevoza potnikov in za subvencioniranje prevoza dijakov in študentov od vključno julija do konca leta. Združeni prevozniki se bodo danes zato sestali na novem kriznem sestanku. Prevozniki mesečnih vozovnic ne prodajajo, ker brez podpisanih pogodb dejansko nimajo pravne podlage za opravljanje prevozov. Zadnje pogodbe in anekse so prevozniki z državo podpisali za mesec april. Več na www.delo.si.
Subvencionirani prevoz: študentje in dijaki za torek napovedali protest
Organizaciji študentov in dijakov za 3. junij napovedujejo množične proteste, ker vlada Alenke Bratušek, ki opravlja tekoče posle, do danes ni sprejela odločitve o tem, da bo zagotovila 13 milijonov evrov, ki bi jih potrebovali za subvencioniran javni prevoz dijakov in študentov. Za zdaj so sredstva v ta namen zagotovljena le za maj in junij. Kot so povedali na ministrstvu za infrastrukturo in prostor naj bi vlada manjkajočih 13 milijonov evrov za subvencije zagotovila iz proračunskih rezerv, čeprav na današnji seji, kljub napovedim, o tem niso sprejeli nobenega sklepa. Več na www.delo.si.
Denar še vedno le za prevoze do počitnic
Vlada na svoji današnji redni seji ni pooblastila odhajajočega ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela da s prevozniki podpiše pogodbe o opravljanju javnega potniškega prometa do konca leta. Sestanki se po naših informacijah sicer vrstijo, vlada pa ministra še ni pooblastila za podpis pogodb do konca leta. Včeraj, v sredo, je na dopisni seji − za opravljanje “gospodarskih javnih služb linijskih prevozov” za maj in junij 2014 iz treh proračunskih postavk prerazporedila slabe štiri milijone evrov, kar naj bi bilo dovolj za sklenitev aneksov s prevozniki za ta dva meseca. Anekse naj bi podpisali tako cestni prevozniki kot Slovenske železnice. Več na www.delo.si.
V negotovosti vsi javni cestni prevozi potnikov
Uporabniki mesečnih vozovnic za prevoze v javnem potniškem prometu za junij danes še ne morejo kupiti – in tako bo v najboljšem primeru do začetka prihodnjega tedna. Združeni prevozniki so vladi in ministrstvu postavili rok za podpis pogodbe o opravljanju javnega potniškega prometa: podpisana naj bo najkasneje v petek, 23. maja, z rokom veljavnosti do konca koledarskega leta. Več na www.delo.si.
Država ruši, kar se je gradilo 20 let
Subvencioniranih študentskih in dijaških vozovnic javnega potniškega prometa za junij včeraj ni bilo v prodaji, čeprav je vlada zanje na korespondenčni seji v torek zagotovila osem milijonov evrov. »V zadnjih desetih dneh je bilo veliko govora o subvencioniranju dijaških in študentskih vozovnic, le malo pa o tistih, ki te prevoze izvajamo. Vlada nam namreč ni ponudila v podpis pogodb o nadomestilu za opravljanje javne gospodarske službe. To pomeni, da v tem trenutku nimamo nobene pravne osnove, da izvajamo javni potniški promet,« je zmedo z (ne)prodajo subvencioniranih vozovnic pojasnil Jože Baškovič, predsednik sekcije za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu, ki deluje v okviru Združenja za promet pri GZS. Več na www.dnevnik.si.
Dars za letos napoveduje začetek gradnje avtoceste Draženci−Gruškovje
Po napovedih Darsa bodo konec letošnjega leta začeli graditi edini še manjkajoči odsek Pyhrnske avtoceste na območju Slovenije. Avstrijci in Hrvati so namreč svoj del že zgradili. Gre za 13-kilometrski avtocestni odsek Draženci−mednarodni mejni prehod Gruškovje, za katerega naj bi Dars odštel približno 20 milijonov evrov. Gradnjo bo sofinancirala tudi Evropska unija. Več na www.delo.si.
Infrastrukturno ministrstvo nadaljuje pisanje zakonov
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor bodo, medtem ko vlada opravlja tekoče posle, nadaljevali pripravljanje zakonodaje, njeno sprejemanje v DZ pa bo verjetno zastalo. »Sicer se priprava prostorske in gradbene zakonodaje intenzivno nadaljuje,« so zagotovili Slovenski tiskovni agenciji in dodali, da bo nared v potrjenih rokih. Sprejetje na vladi je predvideno do konca letošnjega leta, obravnava in sprejetje v državnem zboru pa do sredine leta 2015. Več na www.delo.si.
Odhajajoči minister Omerzel še kar obljublja
Odhajajoča prva (in začasna zdravstvena) ministrica Alenka Bratušek je v svojem manj kot tričetrturnem odgovarjanju na poslanska vprašanja obžalovala, da njen kolega minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel manjkajočega denarja za subvencije prevozov in nujne naložbe v infrastrukturo ni iskal za (vladno) mizo, temveč v javnosti. Več na www.delo.si.
Slovenskemu turizmu gre letos še bolje kot lani
Mesto vrtnic gosti letošnji najpomembnejši poslovni dogodek slovenskega turizma, Slovensko turistično borzo, kjer sodeluje kar 199 predstavnikov iz 132 domačih turističnih podjetij ter 145 predstavnikov iz 111 tujih turističnih agencij, organizatorjev potovanj in drugih turističnih podjetij iz 31 držav sveta. Več na www.delo.si.
Saj ni res, pa je: naše morje je najčistejše
Saj ni res, pa je: poročilo evropske komisije o stanju kopalnih voda, ki ga je danes na spletni strani objavila evropska komisija, kaže, da se lahko samo Slovenija in Ciper postavita z najbolj čistim morjem na svojih obmorskih kopališčih. Več na www.delo.si.
Računi za vodarino in odplake, ki dospevajo v plačilo ta mesec, bodo drugačni kot do zdaj. Plačevati bomo začeli »davek na dež«, precej pa se bo spremenila porazdelitev fiksnega dela stroškov v zvezi z vodo in kanalščino ter način njihovega obračuna. Ponekod bo strošek omrežnine veliko večji. Več na www.delo.si.
Marko Peterlin: Če bomo gradili več cest, se bo po njih še več vozilo
Vprašalnik Ljubljanapolisa: Z vodjo Ipopa o načinih premikanja, javnem prometu in o tem, kam pelje prostorska politika. Koliko škode okolju in družbi naredimo z opravljanjem vsakodnevne rutine? Vprašanje, s katerim se bomo morali prej ali slej spoprijeti vsi. Z vodjo inštituta za politike prostora smo se pogovarjali o načinih premikanja, vožnji s kolesom in javnim prevozom. Več na www.delo.si.
Dan soseda »za boljše medsosedske odnose«
Na ljubljanskem Taboru danes že sedmič poteka dan soseda, na katerem se bodo čez dan zvrstile številne prireditve in dejavnosti. Predsednica četrtne skupnosti Center Meta Verbič je povedala, da hočejo s projektom prispevati k vzpostavitvi kar se da pristnih medsosedskih odnosov in pri ljudeh spodbujati občutek za življenje v skupnosti. S celodnevnim dogajanjem želijo organizatorji dneva soseda povezati ljudi vseh generacij, ki živijo, delujejo ali pa obiskujejo četrt Tabor in tudi širše. »Namen organizacije dneva soseda je predvsem spoznavanje ljudi med seboj v soseskah, kjer živijo in delajo. Dan soseda je namenjen celotni četrtni skupnosti Center, vendar je osredotočen na Tabor, ker je bila pred leti pobudnica projekta Osnovna Šola Toneta Čufarja,« je povedala Verbičeva. Več na www.delo.si.
V Ljubljani so privilegirani starejši
V glavnem mestu živi približno 49.000 ljudi, mlajših od 24 let, in 60.000 starejših od 60 let. O primatu starejših v mestu smo se pogovarjali s sociologom Gregorjem Tomcem s fakultete za družbene vede. V Ljubljani in Sloveniji se prebivalstvo stara še hitreje kot na stari celini. Tudi raziskava Mladi 2010 kaže, da je vsaka generacija mladih manjša, starejših od 65 let pa je vsako leto več. Z vidika socialne dinamike to pomeni, da se starim ljudem socialni svet vedno bolj krči in je čedalje bolj omejen na dom, vsem manj imajo interakcij v javnosti, vedno bolj so samozadostni in osredotočeni na ozek krog ljudi. Mladi pa so po definiciji socialnega vidika kompulzivno družabni, v mestu živijo in si ga prisvajajo. Tako nastaja konflikt. Več na www.delo.si.
Štiristo neprofitnih stanovanj, posojila in rente
Ljubljanski stanovanjski sklad je objavil prvi letošnji razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, na katerega se bo mogoče prijaviti od ponedeljka do 30. junija 2014. Tokrat bodo oddali približno 400 neprofitnih najemnih stanovanj, med katerimi so stanovanja v prenovljeni stavbi v Hladilniški ulici, izpraznjena starejša stanovanja v Ljubljani in na Vrhniki, večinoma pa gre za stanovanja, ki so predvidena v novih soseskah Polje III, Polje IV in Dolgi most. Posledično naj bi se prosilci, ki bodo uspeli na razpisu, začeli vseljevati šele konec leta 2015, mnoga stanovanja pa bodo vseljiva šele v letih 2016 in 2017. Prednost naj bi imeli mladi in mlade družine. Več na www.dnevnik.si.
Ljubljana med finalisti, a Oslo bo trd oreh
Naše glavno mesto se letos še četrtič poteguje za naziv zelene prestolnice Evrope, ki ga podeljuje evropska komisija. Tako kot lani se je Ljubljani tudi letos uspelo uvrstiti med finaliste. Kdo izmed petih bo zmagovalec, bo znano konec junija, preverili pa smo, kakšna so glede na ocene strokovne komisije iz predtekmovanja izhodišča slovenske prestolnice. Več na www.delo.si.
Državno podjetje na črno postavlja »digitalne velikane«
»Mreža edinstvenih, izjemno velikih digitalnih zaslonov na posebej izbranih elitnih lokacijah«, kot svoje nove objekte za oglaševanje predstavljajo v TSmedii, nastaja brez potrebnih dovoljenj. Hčerinska družba državnega Telekoma Slovenije tako še prispeva k številnim kršitvam na področju zunanjega oglaševanja v glavnem mestu. Več na www.delo.si.
Kmalu utegne postati državni spomenik
Trg republike, ki ga Mestna občina Ljubljana in družba BSL celovito prenavljata, namerava vlada na eni svojih prihodnjih sej razglasiti za spomenik državnega pomena, je razvidno iz vladnega gradiva v obravnavi. Poleg trga bo odlok za državni spomenik razglasil tudi bližnji Cankarjev dom, veleblagovnico Maximarket, stolpnici Trg republike 2 in 3 ter Spomenik revolucije kiparja Draga Tršarja, ki je bil ob svojem nastanku največji bronasti spomenik v Jugoslaviji. Več na www.dnevnik.si.
Širitev Dunajske ceste: Prometnega kolapsa med obnovo podvoza ne bo
Na Mestni občini Ljubljana trdijo, da se bo med obnovo podvoza na Šmartinski cesti brez petpasovne Dunajske ceste zgodil prometni kolaps severnega dela Ljubljane, češ da bo v tem času podvoz zaprt. A študija, ki jo je lanskega aprila izdelalo podjetje Real engineering, postavlja občino na laž. Iz nje je namreč razvidno, da naj bi bil med obnovo podvoz ves čas prevozen, pretočnost pa ne bi bila nič slabša kot zdaj. Več na www.dnevnik.si.
Prihodnji teden začetek prenove
Župan Zoran Janković je napovedal, da bosta KPL, ki ga je občina izbrala za prenovo Cankarjevega nabrežja in Ribjega trga, ter Makro 5 gradnje, ki bodo zamenjale Ribjo brv, dela začela že prihodnji teden. Prenova bo po Jankovićevih besedah trajala do konca julija, potekala pa bo v smeri od Čevljarskega mosta proti Stritarjevi ulici. Med prenovo nabrežja bodo lastniki gostinskih lokalov ob Ljubljanici deloma ob svoje gostinske vrtove, je dejal Janković. A gostincem je obljubil, da jim občina v obdobju prenove ne bo zaračunala uporabnine. Več na www.dnevnik.si.
Draga naložba kljub cilju »nič odpadkov«
Na Barju že tečejo pripravljalna dela za gradnjo glavnih objektov Rcera Ljubljana, potem ko je bilo prejšnji teden izdano gradbeno dovoljenje. Vodja projekta Mitja Praznik s Snage pravi, da so v Bruslju »neformalno naklonjeni« njegovi razdelitvi v dve fazi. Več na www.delo.si.
Gradnja se bo zavlekla vsaj za leto dni
Po pridobljenem gradbenem dovoljenju za nadgradnjo regionalnega centra za ravnanje z odpadki še vedno ostaja odprto vprašanje, ali bo Snaga lahko izčrpala 77,6 milijona evrov kohezijskih sredstev, namenjenih temu projektu. Potem ko je upravna enota javnemu podjetju Snaga 21. maja izdala gradbeno dovoljenje, lahko javno podjetje končno nadaljuje gradnjo največjega slovenskega kohezijskega projekta s področja ravnanja z odpadki – Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO). V Snagi so povedali, da je njihov izvajalec Strabag že začel pripravljalna dela. Več na www.dnevnik.si.
Stanovanjsko sosesko Koseze oklestili le po višini
Peticija 134 stanovalcev iz soseske Mostec proti gradnji mini stanovanjske soseske v Kosezah ni zalegla. Občina je namreč za junijsko sejo mestnega sveta pripravila predlog OPPN, s katerim je županovim prijateljem Vladu Ilievskemu, Robertu Pešutu Magnificu in Petru Selakoviču samo za meter znižala višino načrtovanih hiš. Omenjeni stanovalci so na mestni oddelek za urejanje prostora poslali številne pripombe k podrobnemu prostorskemu načrtu (OPPN) 382 Koseze, vendar jih je mestna oblast odpravila z levo roko. Enako tudi pomisleke opozicijskih svetnikov in četrtne skupnosti Šiška. Več na www.delo.si.
Prostorskih težav umetniških akademij še ni konec
Reševanje prostorske problematike treh umetniških akademij v glavnem mestu se vleče kot povest o jari kači. V vodo je padla tudi lokacija za novogradnjo na Roški cesti, na območju Roške kasarne, ki ga je za to ministrstvo za šolstvo namenilo že pred desetimi leti. Več na www.delo.si.
Sodišče dalo soglasje za prodajo gradbene jame na Bavarskem dvoru
Okrožno sodišče v Ljubljani je v petek dalo soglasje k sklenitvi pogodbe za prodajo zemljišča z gradbenim dovoljenjem za stolpnico na Bavarskem dvoru v Ljubljani družbi Vekevro za 1,68 milijona evrov, kaže današnja objava na Ajpesu. Kot izhaja iz objave na spletni strani Ajpesa, ločitveni upniki BMI, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), Spino II in Dizda plus niso podali mnenja k sklenitvi pogodbe, upnik Ofis arhitekti pa se s predlagano prodajno ceno ni strinjal. Več na www.delo.si.
Štiri leta čakanja na okoljevarstveno soglasje
Zakaj vlagatelji v Sloveniji obupujejo? Družba Bežigrajski športni park, ki namerava prenoviti Plečnikov stadion, po enem letu, odkar se je pritožila zoper odločitev agencije za okolje, še vedno čaka, da ministrstvo za kmetijstvo in okolje odloči o njeni pritožbi. Več na www.dnevnik.si.
Edini kandidat za najem Špice ni predložil bančne garancije
Na majski razpis za najemnika gostinskega paviljona in balinišča na Špici se je prijavilo le ljubljansko podjetje Kip dva. Toda občina z njim ne bo podpisala pogodbe, saj ni priložilo bančne garancije. Bo pa zato že v začetku junija razpis ponovila. Na včerajšnjem javnem odpiranju ponudb, ki so se ga poleg predstavnika omenjenega podjetja udeležili tudi člani enega od lokalnih upokojenskih društev, je bilo kaj kmalu jasno, da bo treba postopek prekiniti. Več na www.delo.si.
Po petih letih urbana tudi v virtualni obliki
Dobrih pet let po uvedbi kartice urbana, ki je 1. maja 2009 zamenjala žetone in gotovinsko plačevanje, na LPP predstavljajo virtualno urbano. Za zdaj je na voljo uporabnikom, ki imajo na pametnem telefonu operacijski sistem android. Več na www.delo.si.
Dovolj prostora za otroke izpod Šmarne gore
Danes bodo na Brodu odprli nov prizidek k vrtcu. Otvoritveni slovesnosti bo sledilo praznovanje 60. obletnice Vrtca Šentvid in 40. obletnice njegove brodske enote. Obljubljajo veliko gibalnih izzivov in zabave za otroke in odrasle. Več na www.delo.si.
Ker so ostanki nekdanjega srednjeveškega obrambnega sistema na grajskem griču že nekaj časa v slabem stanju, med lanskim potresom pa se je porušil tudi del zidu, so se na mestni občini odločili za prenovo. Podjetje Geokop, ki so ga z javnim razpisom med tremi ponudniki na občini izbrali konec minulega meseca, je tako že začelo načrtovano obnovo na grajski planoti Šance. Ta bo, kot so pojasnili na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, trajala predvidoma štiri mesece, v tem času pa bodo delavci obnovili zidove in oboke na razgledni ploščadi: »Obnova obsega vso razgledno ploščad. Zidove bomo zaščitili s piloti in jih skladno z navodili Zavoda za varstvo kulturne dediščine obložili s kamni.« Več na www.dnevnik.si.
»Ljubljana je za gorske kolesarje idealna«
Glavno mesto nima v okolici niti enega gorskokolesarskega parka, zato si kolesarji steze predvsem na Golovcu urejajo sami. Ljubitelji tega športa pa gredo nekaterim občanom v nos. Tako na Golovcu kot Rožniku so se po njihovem pripovedovanju namreč znašla na steze zvlečena drevesa, ponekod pa celo kovinske žice. Več na www.delo.si.
Danes bodo v Zagradcu položili temeljni kamen za osnovno šolo. To je največja naložba v šolstvu na Dolenjskem, saj je vrednost projekta (brez opreme) ocenjena na 4,988 milijona evrov. Glavnino denarja bo prispevala ivanška občina, 30.000 evrov Fundacija za šport, upajo pa tudi na 600.000 evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Županu Dušanu Strnadu se zdi nenavadno, da država ne bo prispevala niti centa. »Da potrebujemo šolo, smo morali od šolskega ministrstva pridobiti mnenje, denarja pa ne nameravajo prispevati, kar je malo smešno,« pravi Strnad. Ivanška občina je na javnem razpisu, na katerega se je javilo osem ponudnikov, izbrala novomeško podjetje GPI Tehnika in z njimi že podpisala pogodbo. Izbrano podjetje je v občini že zgradilo vrtec v Ivančni Gorici, šolski prizidek v Šentvidu pri Stični, izvaja pa se pa tudi gradnja sekundarnega kanalizacijskega kanala na Viru pri Stični. Več na www.delo.si.
Kohezijska sredstva za energetsko obnovo šole
Po pogodbi se bodo dela na OŠ dr. Franceta Prešerna začela kmalu oziroma čim prej, saj je rok za dokončanje investicije zelo kratek: sredina avgusta. Na zgradbi C, ki ji v Ribnici pravijo tudi nova šola, bodo namestili energetsko varčno fasado, obložili klet, izolirali strop v pritličju in na podstrešju, zamenjali stare radiatorje ter dodatno toplotno izolirali ogrevalni sistem. S to investicijo bodo, pravijo na občini Ribnica, na leto prihranili 214 MWh toplotne energije. Več na www.delo.si.
V središču Kamnika odprli obnovljeno šolo
V Kamniku so včeraj tudi uradno odprli obnovljeno OŠ Toma Brejca, v kateri poteka pouk sicer že od konca februarja oziroma konca zimskih počitnic. Šola, v kateri se vsak dan zvrsti 450 učencev iz 19 oddelkov ter 53 učiteljev in drugih zaposlenih, je pravzaprav popolnoma nova: še enkrat večja kot je bila starejša, veliko bolj svetla je in sodobna. Velika pridobitev je prostorna knjižnica, jedilnica, sodobno opremljene učilnice, kabineti za vse učitelje, telovadnica in tudi od države predpisano zaklonišče za 300 ljudi. Več na www.delo.si.
Razvojni centri presegajo zastavljene cilje
Zastavljeni cilji ob ustanovitvi 17 razvojnih centrov, ki jih je leta 2011 država sofinancirala s 177 milijoni evrov, so doseženi in preseženi, je ob odprtju novih in prenovljenih prostorov razvojnega centra za informacijske in komunikacijske tehnologije v Kranju dejala Sabina Koleša z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Več na www.delo.si.
Za degradirana območja Kranja ni vlagateljev
Mestna občina Kranj ima kar 93 hektarov degradiranih območij. Te dni poteka rušenje objektov Stare Save v središču mesta, toda lastnica Zavarovalnica Triglav, ki je pred dvema letoma za 15 milijonov evrov kupila nepremičninsko podjetje Sava IP z zemljiščem vred, v Kranju za zdaj nima načrtov. Več na www.delo.si.
Planinske poti bodo urejali več let
V gozdovih na zgornjem Gorenjskem je po zimski ujmi veter pred dnevi podrl še za okoli 10.000 kubičnih metrov dreves, tako da se je skupni obseg podrtega drevja povečal na 210.000 kubičnih metrov. Podrto drevje je po vsej Sloveniji zaprlo številne pohodniške poti. Od februarskega žledoloma so člani Planinske zveze Slovenije (PZS), ki skrbi za 1661 planinskih poti v skupni dolžini približno 9400 kilometrov, očistili in odprli 181 planinskih poti, 193 jih še čaka na odprtje. Več na www.delo.si.
Spet o gradnji jeseniških stanovanj
Jeseniški občinski svet bo jutri predvidoma obravnaval podrobni prostorski načrt za območje Partizan za gradnjo novih stanovanj, ki ga je občinski svet zavrnil že lani jeseni. Svetnik Tomaž Stare bo predlagal umik točke z dnevnega reda. Tomaž Stare pravi, da je bil predlog prostorskega načrta za gradnjo novih 46 stanovanj na območju Partizan lani enkrat umaknjen z dnevnega reda seje, enkrat pa zavrnjen, a »zdaj nas spet posiljujejo z isto temo«. Nov razširjeni predlog predvideva gradnjo stanovanj v etažah nad pritličjem tudi v stavbi nekdanje Kemične čistilnice in pralnice Jesenice, ki je v stečaju, je povedala Ines Dvoršak iz kabineta župana. Več na www.delo.si.
Tranzicijska mesta – edina svetla prihodnost
V družbi se krepi prepričanje, da neoliberalni ekonomski model prej vodi v propad kakor trajnostni razvoj. Potrjujejo ga številne lokalne pobude, povezane s pridelavo hrane, energetsko samozadostnostjo in blagovno menjavo. V tranzicijskem gibanju verjamejo, da so edina rešitev. Gibanje je korenine pognalo leta 2006 v britanskem mestu Totnes in se razširilo na številna druga mesta. Trenutno je v Tranzicijsko mrežo vključenih okoli 1400 mest, mestnih četrti in drugih civilnih iniciativ v več kot 40 državah, pove njen soustanovitelj Rob Hopkins. Od januarja lani je uradni član Tranzicijske mreže tudi društvo Tranzicijsko mesto Trbovlje. Izdelalo je celovito strategijo in časovnice trajnostnega razvoja občine in preskuša delovanje bodoče lokalne valute, zasavske lipe. Več na www.delo.si.
Osnovna šola Trbovlje bo gradbišče do julija
Kljub temu verjamejo, da bo lahko štiristo otrok jeseni pravi čas sedlo v šolske klopi. Da bi morali zaradi zamud vrniti kohezijska sredstva, na občini zanikajo. Skrajni rok pri sofinanciranju projektov velja le za pošiljanje zahtevkov, šola pa bo prenovljena pred koncem leta, ko se izteče rok za sofinanciranje projektov iz kohezijskega obdobja 2007−2013, je povedal Kristjan Dolinšek, vodja občinskega oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti. Več na www.delo.si.
Naredili klopi za posedanje ob šoli
Danes je 30 učencev dveh kočevskih osnovnih šol, OŠ Zbora odposlancev Kočevje in OŠ Ljuba Šercerja, barvalo klopi, ki so jih iz odpadnih palet naredili aprila. Stale bodo v parku in na dvorišču obeh šol. To je del projekta urejanja mesta Kočevje, ki ga s konkretnimi akcijami spodbuja iniciativna skupina Polepšajmo in uredimo naše Kočevje. »Naš cilj je ozaveščati ljudi in zvišati kulturo javnega prostora v Kočevju,« pravi krajinska arhitektka Tanja Štajdohar, ki je poleg arhitektke Mateje Dekleva, gozdarke Tine Kotnik in Tanje Kverh jedro te skupine. Več na www.delo.si.
Do kanalizacije s sodelovanjem treh občin
Prenovljena čistilna naprava v Ribnici, deset kilometrov kanalizacijskega omrežja in šest črpališč v občini Kočevje ter 10,5 kilometra kanalizacijskega omrežja ter tri črpališča v občini Šentjernej so konkretni rezultati projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke – 2. faza. Več na www.delo.si.
Občina za obnovo pogorele šole čaka denar države
»Na nedavnem sestanku z ministroma za finance in izobraževanje smo se dogovorili, da bo država zagotovila 1,3 milijona evrov za dokončanje obnove pogorele Osnovne šole (OŠ) Stara Cerkev,« pravi kočevski župan Vladimir Prebilič in dodaja: »Če temu ne bo tako, se bodo dela ustavila.« OŠ Stara Cerkev, ki je pogorela pred skoraj letom dni, 9. junija lani, danes ni še niti pod streho. Dela so se skoraj ustavila. Občina je namreč po štirimesečni pripravi in usklajevanju investicijske dokumentacije šele konec decembra lani podpisala pogodbo z izvajalcem, konkretna dela pa so se začela januarja. Več na www.delo.si.
Najvišji stoletnik bo razgledna točka
Vodovodni stolp je med Brežičane leta 1914 prišel tiho, v časnikih skorajda neomenjeno. Do leta 1983 je opravljal svojo poslanstvo, nato je do preobrazbe v lokal leta 2001 pozabljen propadal. A s starostjo je prišlo spoštovanje, stoletnik je postal simbol mesta, občina ga želi spremeniti v razgledno točko. »Na občini smo pripravili projekt obnove, vreden 250.000 evrov,« pravi Patricia Čular iz županovega kabineta: »S prebojem rezervoarja na vrhu stolpa želimo omogočiti dostop do treh balkonov in osmih oken. Obnovili bi radi streho, leseno konstrukcijo venca pod vrhom in fasado ter objekt osvetlili.« Več na www.delo.si.
Bazen bo dvakrat večji od Blejskega jezera
Ste se od marca peljali po avtocesti mimo Brežic in videli največji peskovnik v državi? Če bi iz avtomobila vidno gmoto navozili na nogometno igrišče, bi to segalo 77 metrov v višino. A to je šele začetek gradnje HE Brežice. Vsega izkopanega materiala med trenutno največjim gradbenim posegom v državi bo skoraj sedemkrat toliko. Več na www.delo.si.
V Novem mestu bodo odločneje zaščitili kulturo
Od 22. maja do 20. junija bo na novomeški občini javno razgrnjen predlog novega odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena v novomeški občini. Sedanji po 22 letih ni več skladen s stanjem na terenu in pravili stroke. Več na www.delo.si.
Novomeške zidanice ne bodo več črne gradnje
185 lastnikom nelegalnih ali neskladno zgrajenih zidanic v novomeški občini se ni treba več bati obiska gradbene inšpekcije. Po novem odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) imajo od začetka tedna možnost začeti postopek legalizacije. Več na www.delo.si.
Novomeška Kandijska cesta bo spet odprta za kolesarje
Če bo vreme lepo, bodo v Novem mestu v ponedeljek začeli z urejanjem Kandijske ceste za kolesarje. Na približno kilometer dolgi cesti, po kateri je najbližji dostop z desnega brega Krke v mestno središče, so jim prepovedali vožnjo po lanski prenovi ceste. Več na www.delo.si.
Participatorni proračun: Za soodločanje že tisoč podpisov
Pobudo skupine Odločaj o mestu za uvedbo instituta participatornega proračuna občine Maribor je doslej podpisalo okrog tisoč občanov. Svoj glas je aktivistom oddal tudi župan Fištravec, čeprav na občini vztrajajo, da predlog ni skladen z zakonodajo. Bistvo pobude, za katero skupina Odločaj o mestu že mesec dni zbira podpise, je, da bi Mariborčani lahko soodločali o delu proračuna, ki je namenjen investicijam. »O tem, koliko denarja bi namenili za uresničitev izkazanih prioritet občanov, bi odločal mestni svet,« je pojasnil predstavnik skupine Odločaj o mestu Matic Primc. Več na www.delo.si.
V Mariboru se je vendarle začelo začasno urejanje dveh trgov
Po dolgoletnih neuspešnih prizadevanjih za celostno obnovo je te dni v Mariboru steklo začasno urejanje Glavnega in Rotovškega trga. Ker gre za pomembna trga, ki se med drugim uporabljata tudi za protokolarne namene, bodo izvedli najnujnejša dela za izboljšanje njune podobe. Dela na Glavnem trgu so začeli v petek. Kot so danes sporočili z Mestne občine Maribor, bodo na pogosto divjem parkirišču na Židovski ulici uredili peš cono s potopnim valjem. Osrednje območje asfaltiranega platoja bodo začasno preuredili v majhen park, v katerem bodo postavili klopi, koše in pitnik, zasajena bodo tudi drevesa. Kasneje bo možna ureditev gostinskega vrta. Več na www.delo.si.
Razgledni stolp v Lendavskih goricah in protest lokalnih arhitektov
Na današnji seji lendavskega občinskega sveta bo beseda med drugim tekla tudi o županovem predlogu o novi podobi razglednega stolpa. Z nekaj metri manj bo in povsem druge oblike, zanj pa bo lendavska upravna enota − če bodo svetniki podprli županovo idejo (pričakovati je, da bodo) − morala spremeniti tudi gradbeno dovoljenje z januarja lani. Lendavski arhitekti s protestnim pismom pozivajo k treznemu razmišljanju. Več na www.delo.si.
Dolgi ovinki do okoljske sanacije
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje štiri leta po tistem, ko so Celjanom obljubili saniranje onesnažene zemlje, ugotavljajo, da morajo najprej spremeniti predpise. Manj je težav s pripravami na sanacijo ilegalnih odlagališč nevarnih odpadkov v Bukovžlaku in stari Cinkarni, saj evropska komisija zaradi tega proti Sloveniji vodi postopek. Več na www.delo.si.
Ministrstvo ni potolažilo civilne iniciative v Laškem
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor v odgovoru Civilni iniciativi krajanov občine Laško (CIKL), ki nasprotuje umestitvi trase v njihovo okolje, ni jasno opredelilo alternativne trase, zato bo CIKL nadaljeval aktivnosti proti umeščanju tretje razvojne osi skozi Laško. Občina Laško je na pobudo CIKL pred dobrim mesecem zahtevala odgovor ministrstva za infrastrukturo in prostor glede umeščanja tretje razvojne osi v njihovo okolje. Ministrstvo je občini odgovorilo, da se je postopek umeščanja tega dela tretje osi končal že januarja 2007. Več na www.delo.si.
Velenjska občinska hiša za mlade glasbene zasedbe
Mestna občina Velenje še naprej vlaga v kulturni standard mesta. V Starem Velenju so v hiši, ki je v lasti občine, odprli Hišo bendov. Občina je v njej uredila prostore za vaje devetih mladih glasbenih skupin. Hiša je sicer predvidena za rušenje, če se bo zamisel prijela, pa bodo po tem, ko jo bo treba porušiti, ansamblom prostore zagotovili drugod. Več na www.delo.si.
Kupila zazidljivo zemljišče v Braslovčah, a ne smeta zidati
Saša in Matej Dražnik sta januarja 2009 kupila 1100 kvadratnih metrov veliko parcelo, da bi zgradila hišo. Toda ustavno sodišče je razveljavilo občinski prostorski načrt, ki je gradnjo omogočal, parcela pa je danes spet kmetijsko zemljišče. Dražnikova tožita občino, tožilstvo pa je na zatožno klop postavilo bivšega župana in podžupana. Več na www.delo.si.
Korošcem grozi finančna katastrofa
Dedinja Hermana Zimmerla Johanne Stockl od občin Ravne, Prevalje, Mežica in Črna zahteva 1,28 milijona evrov kot nadomestilo za leta 1972 nezakonito odvzeta zemljišča. Sodišče bo najprej razsojalo ali je zahtevek že zastaral. Če ni, občinam grozi odškodninski zahtevek, ki daleč presega njihove finančne zmožnosti. Več na www.delo.si.
Ne more vsaka vas trditi, da sta v njej trčili Evropa in Afrika
Z vzpostavitvijo info točke ob vstopu v Unescov mednarodni Geopark Karavanke štirinajst koroških občin z obeh strani meje zaključuje 2,5 milijona evrov vreden projekt vzpostavitve geoparka. Zdaj bodo morali privabiti dovolj obiskovalcev ter zagotoviti lastno financiranje parka. Več na www.delo.si.
Kolesarji bi pomagali urejati poti
Sedanja prepoved vožnje v naravnem okolju je povsem neučinkovita. Več kot 95 odstotkov anketiranih kot najpomembnejše pri vožnji navaja doživljanje narave. To jim je pomembneje od hitrosti, zato prepovedi ne nameravajo upoštevati, so pa pripravljeni prispevati k urejanju poti in se jih tudi držati. Več na www.delo.si.
Ustavitev del lahko protiustavna
Kritikam posoških županov, da je ustavitev popotresne obnove neustavna, pritrjuje jim ustavni pravnik Andraž Teršek s primorske univerze. Iz Idrije, Tolmina, Kobarida in Bovca so konec aprila zdaj že nekdanjo premierko Alenko Bratušek opozorili, da je zaprtje gradbišč skrajna možnost, ki se ne bi smela zgoditi. Od 37 odprtih gradbišč v popotresni obnovi se dela nadaljujejo na 23 objektih, zato so župani poudarili, da so s prekinitvijo del kršene ustavne pravice in pravice, ki jih zagotavlja zakon o popotresni obnovi. Teršek meni, da je ustavitev del lahko v nasprotju z delom ustave, ki govori o enakosti pred zakonom. Več na www.delo.si.
Naložba za prihajajoče generacije
V Kobaridu so ob obisku predsednika države Boruta Pahorja včeraj odprli nove prostore vrtca in glasbene šole. Kobarid je novi vrtec dobil po skoraj 40 letih, dosedanji povsem dotrajan s tankimi in prepišnimi stenami je bil namreč zgrajen po potresu leta 1967. Občino Kobarid je naložba v mlade stala dobrega 2,2 milijona evrov, dober milijon in pol tega denarja jim je zagotovila država. Županja Darja Hauptman je prepričana, da vrtec prihaja ob pravem času, saj se rodnost v občini že peto leto zapored zvišuje. Več na www.dnevnik.si.
Grajske pristave končno v najem
Minister za kulturo Uroš Grilc je le naredil obljubljeni korak naprej v nesrečni zgodbi pristav gradu Snežnik, ki so več let po obnovi ostajale prazne in že začele propadati. Država, ki je v grajski kompleks vložila več kot pet milijonov evrov, tako od tega, z izjemo vstopnin v grad, ni imela nič, le dodatne stroške vzdrževanja, obiskovalci gradu pa niso imeli kje spiti niti kave. Več na www.dnevnik.si.
Začetek umeščanja senožeških vetrnic
Vlada je sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za Park vetrnih elektrarn Senožeška brda. Vepa obljublja, da bo družbena sprejemljivost pomemben dejavnik, to pa bo pokazal referendum 25. maja. Če bo uredba o DPN sprejeta, bodo v krajevni skupnosti Senožeče poleg največ štiridesetih vetrnic s skupno močjo do 120 megavatov gradili dostopne ceste, povezovalne kablovode, eno ali dve transformatorski postaji, prenosne kablovode in opravili prilagoditve v transformatorske postaje v Divači. Direktor Vepe Aleš Musić je povedal, da bodo dali velik pomen družbeni sprejemljivosti, zato so minimalno razdaljo med vetrnicami in naselji premaknili na 800 metrov. Več na www.delo.si.
Senožečani večinsko proti vetrnicam
Proti vetrnicam na območju krajevne skupnosti se je izreklo 58,2 odstotka volivcev, ki so se udeležili posvetovalnega referenduma o vetrnicah v krajevni skupnosti Senožeče. »Po mesecih ugibanja zdaj končno vemo, kakšna je volja ljudi. Čas je, da se razgreti duhovi, ki so se stopnjevali že skoraj do ekscesov, umirijo, da se vsi sprijaznimo z rezultatom in z dolžnostjo, da je treba voljo ljudi spoštovati. Več na www.delo.si.
Večina domačinov v Krajevni skupnosti Senožeče, kjer je načrtovanih okoli 50 vetrnih elektrarn, od tega do 40 v vetrnem parku Senožeška brda, je te na nedeljskem posvetovalnem referendumu pričakovano zavrnila. A sodeč po odzivih tako potencialnih investitorjev kot države kaj več od boljših pogajalskih izhodišč s tem niso pridobili. Več na www.dnevnik.si.
Bo občina ob pol milijona evrov?
V občini Hrpelje – Kozina so že v začetku prejšnjega meseca prižgali zeleno luč za gradnjo drugega tira čez območje krajinskega parka Beka v soteski Glinščice, ki leži v njihovi občini. S tem je padla še zadnja ovira na poti do okoljevarstvenega soglasja in nato gradbenega dovoljenja za drugi tir. Ob tem pa so svetniki storili tudi precej nerazumno potezo. Čeprav so soglašali z gradnjo drugega tira, so hkrati z dnevnega reda seje umaknili sporazum o izravnalnih ukrepih, ki bi njihovi občini prav na račun drugega tira zagotovil pol milijona evrov za izravnalne ukrepe. Več na www.dnevnik.si.
Lokacija za študentski kampus po 18 letih še neznana
Univerza v Novi Gorici je za najprimernejšo lokacijo novega kampusa izbrala poplavno ogroženi travnik v Vipavi. Ali bo gradnji prikimala tudi stroka, je še vprašanje. Novogoričani pa se medtem sprašujejo, ali je mesto naredilo dovolj za to, da jim univerza ne spolzi k sosedom. Več na www.dnevnik.si.
V Piranu popravljajo odlok o pomožnih objektih
Tukajšnji občinski svetniki so v torek zvečer podprli predlagane spremembe odloka o pomožnih objektih na kmetijskih zemljiščih. S spremembo bi radi odpravili nejasnosti in olajšali poslovanje pravim kmetom, ki potrebujejo objekte na kmetijskih zemljiščih, na njih pa so pogoste zlorabe. Več na www.delo.si.
Se pri Telekomu vendarle mehčajo pri vprašanju Solin?
Včeraj so se piranski občinski svetniki seznanili s pismom župana Petra Bossmana vladi in ministrstvoma, v katerem zahteva izločitev prodaje družbe Soline kot koncesionarja Krajinskega parka Sečoveljske soline iz premoženja Telekoma. Neuradno smo izvedeli, da so se začeli Telekomovi nadzorniki in uprava »mehčati« glede vprašanja Solin. Po neuradnih informacijah naj bi v Telekomu začeli iskati rešitev. Tako bi v družbi predvideli ustanovitev posebne komisije, ki bi preučila morebitne druge poti o prodaji Telekoma brez hčerinske družbe Soline in ločeno prodajo Solin. Več na www.delo.si.
Primorska univerza si prizadeva za vpis Sečoveljskih solin na seznam Unescove dediščine
Dekanja Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem Irena Lazar je na današnji novinarski konferenci o poletni šoli muzeologije, ki letos poteka na temo Unescove dediščine, omenila, da je univerza vključena v čezmejni projekt EX.PO AUS (Širjenje potencialov UNESCO območij na Jadranu), ki je sofinanciran s sredstvi EU v okviru IPA programa jadranske čezmejne pobude 2007-2013. Univerza na Primorskem (UP) želi v okviru čezmejnega projekta EX.PO AUS pripraviti dediščino piranske soli oz. Sečoveljskih solin za vpis na seznam Unescove dediščine. Vendar bi se poskus uvrstitve solin na Unescov seznam lahko zataknil zaradi namere države o prodaji družbe Soline. Več na www.dnevnik.si.
Obalna cesta od Izole naprej šele leta 2016
Dars je predstavnikom izolske občine in KS Jagodje-Dobrava predstavil novo idejno zasnovo projekta gradnje zadnjega odseka obalne hitre ceste od Jagodja do Lucije. To je eden zadnjih Darsovih projektov, kjer so na podlagi pripomb izpeljali določene tehnične izboljšave za priključne ceste, pomožne ceste v času gradenj in sprejeli druge tehnične rešitve. Več na www.delo.si.
Nezgrajeni železniški tir je najdražji
Razmere v slovenski logistiki so alarmantne. Slovenske železnice morajo zavračati tranzitne tovore, zaradi prekinjenega električnega omrežja imajo vsak mesec 1,5 milijona evrov (na leto 20 milijonov) dodatnih stroškov, potniški vlak od Ljubljane proti Kopru (ali Trstu) ne vozi več, tovorni vlaki imajo deseturne zamude, razvoj pristanišča je ob taki infrastrukturi nesmiseln. Precej črnogledo podobo slovenske logistike so v torek zvečer naslikali udeleženci okrogle mize (organiziral jo je klub Propeler, ki povezuje predstavnike pomorskih organizacij) o tem, kaj bi se morala slovenska država naučiti od zadnjega žledoloma. V zrak kar letijo milijoni evrov. Več na www.delo.si.
Tudi kopalni vlak bo vozil na dizel
Čez mesec dni bo začel med Mariborom in Koprom voziti kopalni vlak. Pridružil se bo potniškemu, ki po več kot trimesečni prekinitvi zaradi žledu na tej relaciji vozi že dva tedna. Toda pred tem je med Ljubljano in Koprom vozilo pet vlakov na dan, poleg tega morajo vlakovne kompozicije med Borovnico in Pivko še vedno vleči dizelske lokomotive, vlada pa je še brez načrta sanacije omrežja. Več na www.delo.si.
Včeraj so v Pokrajinskem muzeju Koper odprli razstavo Velike urbane vizije – dotik neba. Predstavilo se je šest slovenskih arhitektov, Marko Apollonio, Andrej Kalamar, Matej Mljač, Aleksander Pirš, Nebojša Vranešič in Denis Simčič, ki bodo s svojimi projekti pomagali koprskemu županu Borisu Popoviču, da bo lažje objavil razpis za stolpnico. Več na www.delo.si.
Popovič sadi hraste, a ni obupal nad palmami
Dan pred občinskim praznikom so v Kopru namesto posušenih palm na Pristaniški ulici posadili deset istrskih oziroma sredozemskih hrastov. Toda to ne pomeni, da bodo zdaj sadili samo hraste in da palm ne bo več. Pred leti so po naročilu koprskega župana v mestu posadili kar 216 palm. Po dolgih razpravah o neprimernosti palm, potem ko so neznanci požgali vsaj pet palmovih dreves in so bile palme krive za takšne ali drugačne odločitve v mestu, je leta 2012 nastopila tako huda zima, da jih je približno tri četrtine pomrznilo in so jih morali pred dvema letoma požagati. Po oceni, da je palma stala v povprečju po 2000 evrov, je tedaj nastalo za približno 300.000 evrov škode. Več na www.delo.si.
Vinjete – mora obmorskega turizma
»Ob morju smo ujetniki Darsovega zaslužka z vinjetami od tistih, ki potujejo poleti v hrvaško Istro,« je včeraj povedal Mate Matjaž, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je izgubil upanje, da bo kdor koli od odgovornih sploh hotel poslušati argumente. Več na www.delo.si.