Sedem zgodb o urbanem razvoju Aten

Atene so aprila sončne in žive. Dan po eksploziji teroristične bombe, ko je mesto v negativnem pričakovanju »grškega sovražnika številka ena« Angele Merkel, mi grški kolega Nicholas (ki sodeluje pri Urbactovih nacionalnih izobraževanjih in predava o kulturnem in turističnem planiranju) razkazuje še ne tako turistične atenske soseske – Psiri, Gazi, Metaxourgeion, Petralona in Kolonos. Spreminjajoče se, živahne, intenzivne, alternativne, resnične, malo neurejene, a odprte, z veliko kontrasti in ulične umetnosti (kot raj za hipsterje in hipije). Kraji, kamor si veliko Grkov še vedno ne upa zaiti, saj so jih mediji še pred nekaj leti predstavljali kot nevarne gete, ki se jih je treba izogibati, polne džankijev in kriminalcev (kasneje, ko sem se vračala v svoj hotel, sem doživela prijetno srečanje z džankijem, ki me je v dobri angleščini vprašal, od kod sem in ko se povedala, da iz Latvije, mi je svetoval naj fotoaparat raje pospravim v torbo).

Očarana sem in navdušena – tako nad videzom mesta kot nad zgodbami, ki mi jih o Atenah pripoveduje Nicolas. Skoraj vsak vogal, vsak trg in vsak grafit je junak katere od urbanih zgodb – bodisi iz preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti. Sem kot radovedno oko, ki se trudi opisati, kar je na fotografijah, on pa je znanje in zgodovina, ki dajeta vsemu pomen.

Tukaj je sedem rezultatov kooperativnega, mednarodnega opazovanja in pripovedovanja: sedem zgodb o urbanem razvoju Aten v besedi in sliki. Slike, kot sem jih videla jaz kot tujka, in zgodbe, kot si jih je zapomnil in jih razkril domačin Nicolas.

1. Sprehod po Psiriju: umetniška vas v mestu

Atene2_Urbact

Nedaleč od turističnih četrti Plaka in Monastiraki vstopite v eno najbolj značilnih sosesk v atenskem mestnem jedru – v Psiri. Vse do zgodnjih 80. let so jo povezovali z industrijo (v glavnem pridelavo usnja), trgovina in obrtjo; sledi teh dejavnosti so vidne še danes. Psiri lahko opišemo kot prehodno območje med trgovskim središčem, zgodovinskim jedrom in antičnim pokopališčem Kerameikos, medtem ko njegova velikost, nizke zgradbe in prebivalstvo dajejo občutek vasi znotraj mesta. Kulturna regeneracija tega območja v poznih 80. letih je v začetku temeljila na popolnoma organskem porcesu. Alternativne gledališke skupine, galerije in umetniki so ustvarili edinstveno atmosfero in to v času, ko je bilo območje še vedno marginalizirano. Ugodni najem, stare zgradbe, ki so jih spremenili v stanovanja ali trgovine, in »bohemska« atmosfera so začeli privabljati najrazličnejše kulturne uporabnike. Zaradi pomanjkanje državnega nadzora pa je kmalu zavladali nočni klubi in jo spremenili v sosesko z negativnimi prizori (nekontroliranega, ponarejenega, prenatrpanega itd.), od takrat je »Psiri efekt« pojmovan kot primer slabega urbanega planiranja.

Sedaj so v luči finančne krize in razvoja bližnje prostočasne četrti Gazi nočni klubi zapustili to območje, tako da je soseska zaključila s tem obdobjem in išče svoj novi karakter. Zgradbo »Empros« lahko vidimo kot indikator preobrazb soseske Psiri. Leta 1933 je bila simbolna industrijska zgradba, ki je gostila tiskarno časopisa »Empros«. Ko so jo kasneje zaprli, jo je v osemdesetih najel nek igralec in jo spremenil v gledališče, ki je gostilo eno najbolj priljubljenih gledaliških skupin v Atenah, toda po njegovi smrti je ostala prazna. Leta 2011 pa so jo zaskvotali umetniki in lokalni prebivalci. Sedaj tako zgradba kot soseska iščeta svojo novo identiteto.

2. Gospa s česnom in tradicionalne trgovine

Atene3_Urbact

Gospa Koula se je v Atene preselila iz severovzhodnega dela Grčije in je vrsto let prodajala svež česen v majhni niši na ulici Epicourou v Psiriju – nedavno se je s sinovo pomočjo preselila v bližnjo trgovinico. Gospa Koula je ena od mnogih lastnikov trgovinic in obrtnikov, ki delajo Psiri posebej privlačen. Tukaj lahko najdete trgovino, kjer prodajajo kičaste plastične rože (ki so bile najverjetneje modne v 60. letih), obrtnika, ki izdeluje globuse, popravljalca brenkal bouzouki, usnjarje itd. Jasno je, da teh čez nekaj let ne bo več, saj se bodo upokojili in nadomestili jih bodo novi uporabniki. Še huje, lahko bi jih diznificirali in postali bi del turističnega zabaviščnega parka (v mestih, kot sta Barcelona in Praga, se je to že zgodilo). Nove kavarne, majhni bari, trgovine, ki prodajajo pohištvo, oblačila, nakit in obrtniške izdelke, pa ustvarjajo novo privlačno sliko Psirija in jutranji sprehod mimo trgovinic in bizantinskih cerkva je gotovo estetska izkušnja …

3. Eksperiment na ulici Pittaki in rast participacije

Atene4_Urbact

Preprosta ideja, ki se je spremenila v urbano »pop-up« zgodbo o uspehu … Samo nekaj metrov od trga Monastiraki in hiše, kjer je Lord Byron napisal svojo znano pesem »Maid of Athens«, je ulica Pittaki, ozka ulica v Psiriju, ki jo je preoblikovala izvirna zamisel. Gre za preprost, a vseeno izjemno učinkovit projekt. Za projekt razsvetljave za to ulico so meščane prosili, naj prinesejo svoje stare lestence, ki jih več ne uporabljajo. Pod vodstvom arhitekturne oblikovalske skupine “Before Light” in neprofitne skupine “Imagine the City” je instalaciji na ulici Pittaki uspelo polepšati videz ulice in pritegnili širšo pozornost.

Potrebno je poudariti, da je finančna kriza pri Atenci zbudila drugačno razmišljanje o prostoru, saj mnogo skupin in iniciativ zahteva nazaj javni prostor in ustvarja nove pogoje za urbano sociabilnost. Občina te angažirane meščane podpira z inovativno platformo »Synthina«, ki različnim nevladnim organizacijam in iniciativam daje priložnost, da se povezujejo in uporabljajo renovirane stavbe ob živilski tržnici Varvakeios.

4. Živilska tržnica Varvakeios: avtentičnost in načrti za prihodnost

Atene5_Urbact

Občinska živilska tržnica Varvakeios, ki jo od konca 19. stoletja gosti zgodovinska stavba na ulici Athinas, se že leta ni veliko spremenila. Nahaja se med priljubljenimi bari in restavracijami na ulici Agias Eirinis, mestno hišo in degradiranimi območji okrog trga Omonia – to je eno najbolj zanimivih območij v mestnem jedru. Tržnica predstavlja zbirališče za mnoge Atence, ki tukaj v iskanju najugodnejše ponudbe (npr. ovčjo glavo za juho dobite tukaj za 1 evro) kupujejo živila. V zadnjem času pa so se začeli tukaj zgoščati novo naseljeni meščani: okrog tržnice najdemo trgovine z blagom, uvoženim iz Egipta, Poljske, Indije in drugod, seveda so tudi te zbirališča.

V nasprotju s tržnicami, kot sta Boqueria ali Santa Caterina v Barceloni, Varvakeois ni turistična tržnica in ima mnogo avtentičnih elementov. Kljub temu pa je treba nasloviti določene probleme in zagotoviti visoko kakovost in raznolikost produktov ter povečati njeno vlogo kot kraja družbene interakcije. Regija Atika, ki je vključena v projekt URBACT Markets, si prizadeva ustvariti pogoje za načrtovanje prihodnjih korakov živilske tržnice in ustvariti soglasje med različnimi deležniki – stališča do sprememb namreč niso vedno pozitivna.

Z zanimivimi posegi želijo ponovno vzpostaviti zaupanje v to območje – ne smete zamuditi priložnosti za sprehod skozi to sosesko ponoči, saj so notranjosti trgovinic odslikane na fasadah in predstavljajo edinstveno umetniško instalacijo.

5. Atene kot galerija grafitov na prostem

Atene6_Urbact

Grafitarska scena v Atenah je v zadnjih dvajsetih letih cvetela in nekateri ulični umetniki so znani po vsem svetu. Mnogo stavb, zlasti okoli ulice Piraeus in četrti Exarcheia, uporabljajo kot slikarska platna in ponujajo edinstven galerijski sprehod na prostem. Zidovi, ki so jih nedavno namenili za poslikavo, so začeli spreminjati atensko urbano pokrajino z ustvarjanjem zanimivih kontrastov (pazite, da ne zgrešite tiste na ulici Piraeus, ki izhaja iz dela A. Dürerja). V članku, ki je bil nedolgo tega objavljen v New York Timesu, avtor komentira estetske in družbene aspekte grafitov v Atenah.

6. Metaxourgeion: spreminjajoča se, alternativna soseska

Atene7_Urbact

Soseska Metaxourgeion je trenutno podvržena hitrim spremembam – nekateri ji pravijo »novi Psiri«, ne samo zaradi mnogih umetnikov in galerij, ki so se preselili sem, ampak tudi zato, ker se zdi, da se tukaj pojavljajo podobne priložnosti in nevarnosti. Območje se še vedno sooča z resnimi problemi degradacije, zlasti proti trgu Omonia, toda sprehod okoli trga Avdi razkriva posebej očarljivo alternativno plat Aten. Projekt Archaeological Unification naj bi se nadaljeval na tem območju ter povezal Kerameikos in Platonovo akademijo s pešpotmi in kolesarskimi potmi. Ustvarili bodo novo turistično pot na »težavnem« območju, kar lahko privede do gentrifikacijskih učinkov. Pričakovati je, da bo kulturno regeneracijo v soseski Metaxourgeion sprožila javno-zasebna iniciativa: »vizionarski nepremičninar« ali »umetniški gentrifikator« – odvisno od perspektive –, ki je lastnik veliko stavb na tem območju, s podporo občine in financiranjem iniciative Jessica načrtuje njeno preobrazbo v živahno kulturno četrt s tržnico umetniških obrti.

7. Platonova akademija: javni park, poslovna četrt in turistična cilj?

Atene8_Urbact

Platonova akademija leži med stanovanjsko sosesko in postindustrijsko cono. Kljub simboličnemu pomenu kraja sem ne zaide veliko turistov. Znamenitost je sedaj odprta za javnost (ni vstopnine) in najbolj zanimivo je,da je arheološki park vključen v vsakodnevne aktivnosti soseske: prebivalci tukaj redno organizirajo dogodke, sestanke in piknike. Urbactov projekt Sustainable Food tukaj načrtuje majhne zeliščne vrtove in drevesne nasade, pri čemer bi rastline prebivalce in obiskovalce povezale z zgodovino kraja, saj bi uporabili samo lokalne sorte, značilne za Atiko (timijan, šentjanževka, olive, fige itd.). Takšne posege načrtujejo tudi v drugih delih mesta, projekt je namreč uspel prehrano spraviti na občinsko agendo in bo ena od prednostih tem v naslednjem programskem obdobju (Pozelenitev Platonove akademije in ureditev skupnostnih vrtov z lokalnimi sortami zelenjave, zelišč in dreves).

Platonova akademija je bila v zadnjem času deležna veliko medijske pozornosti. Pred nekaj leti se je tja namreč preselila borza in sedaj v neposredni bližini parka načrtujejo še več poslovnih in komercialnih prostorov. Po poročanju časopisa Kathimerini naj bi neko podjetje, ki pripada mednarodni investicijski skupini, že kupovalo zemljišča poleg avenije Kifissou in načrtovalo gradnjo nakupovalnega centra z imenom »Academy Gardens«. Prebivalci so zaskrbljeni nad vplivi teh načrtov na park in urbano pokrajino.

Povezava do originalnega članka

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri