Konec minulega tedna je v Mariboru potekal simpozij, ki so ga pripravili študentje sociologije Fakultete za družbene vede, z naslovom Maribor! Mesto v krizi in kriza v mestu. Dogodek so inovativni mladi zastavili tako, da so se njihovi prispevki vsebinsko in časovno prepletali s predstavitvami zanimivih praks, ki so odvijajo v Mariboru. Celoten program simpozija so zastavili razgibano, a polno vsebine. V spodnjem prispevku je kratko poročilo s prvega dne simpozija.
V dopoldanskem delu smo najprej slišali predstavitev Mariborske kolesarske mreže (MKM), ki se lahko pohvali s tektonskimi premiki v prid kolesarjenju v domačem mestu. Kljub njihovim prizadevanjem po uveljavitvi alternativnih načinov mobilnosti, ki so v zadnjem polletju prerasla tudi v Mobilnostni center, se v Mariboru še vedno 60 % poti opravi z avtomobilom. S sredstvi javnega prevoza se prepelje 10–15 % prebivalcev, 10 % jih vsakdanje poti opravi peš in 5 % s kolesom. Pri tem je Josip Rotar, vodja MKM poudaril, da so podatki, s katerimi razpolagajo, iz leta 2002, in da bi nujno potrebovali zanesljivejše in bolj sveže prometne podatke.
V študentskem delu dopoldneva smo slišali prispevek o tem, kako se sociologija ne uspe uveljaviti kot kompetentna in nujna znanost na področju urejanja prostora. Pogosto je samo kozmetični privesek pri urbanističnem načrtovanju prostora.
Matic Brdnik je analiziral meje v urbanem tkivu. V nasprotju z naravo, kjer obstaja v enem habitatu izjemna biotska raznovrstnost, smo ljudje svoje habitate pogosto načrtovali tako, da smo razčlenili prostore glede na različne rabe (spalna naselja, industrijske cone, …). S tem se je povečala potreba po velikih infrastrukturah (cestah in avtocestah), saj je bilo treba premostiti velike razdalje. Zato se v sodobni arhitekturi ponovno poudarja pomen večjih javnih prostorov in hibridnih stavb z raznolikim programom.
Opoldne je ekipa simpozija Maribor! Mesto v krizi in kriza v mestu pripravila dva načina raziskovanja Maribora – raziskovanje kolesarske infrastrukture in mesta samega na kolesu ter sprehod po vstajniškem Mariboru. Slednji je potekal tudi pod okriljem globalne akcije Urbanih sprehodov Jane’s Walk. Stopinje mesta iz Infopeke, ki so nas vodile po vstajniškem Mariboru, so pripravile vrhunsko in izjemno informirano turo. S podporo zgodovinarjev so nam predstavili ključne kraje, kjer so se v mestu kadarkoli v zgodovini zgodili upori, od Maistra do Kanglerja. Predstavitve so domiselno dopolnili s komičnim imitiranjem slovenskim političnih govorcev in z zgovornimi transparenti.
Popoldne so se nam predstavila Živa dvorišča. Pobuda temelji na prostorski posebnosti Maribora, velikih dvoriščih v starem mestnem jedru. Prizadeva si jih oživiti, napolniti z novim programom ter hkrati spodbujati prebivalce k skupnemu ustvarjanju mesta.
Soustvarjati mesto je bil gotovo eden od ciljev mlade ekipe, ki se je lotila organizacije simpozija, saj so dogodek med drugim oglaševali tudi s posegi v prostor – na drevesa v mariborskem mestnem jedru so namestili gugalnice. Na poziv mariborske občine so jih sicer morali odstraniti, vsekakor pa so opozorili nase in na možnost intervencij v javnem prostoru. Pa tudi na to, da lahko na angažma takih aktivnih državljanov gotovo še računamo.
Ugotovitev pod črto, po predstavitvi vrste pozitivnih praks v Mariboru, pa je: mesto ni v krizi.
