Na Celovški cesti je preveč praznih prostorov
Pred sedmimi leti so se po ulicah Toronta prvič sprehodili urbani sprehajalci. Takrat je namreč zaživela pobuda Jane’s Walk – sprehodi v čast aktivistki Jane Jacobs, s katerimi želijo pobudniki povezati prebivalce z bivalnim okoljem. V Sloveniji urbani sprehodi pod okriljem Inštituta za politike prostora potekajo od leta 2011. Več na www.dnevnik.si.
V ČS Polje hočejo Zaloško cesto po svoji meri
V križanju Zaloške z Zadobrovško cesto zahtevamo krožišče, zato nam nikar ne skušajte vsiliti razširjenega križišča, sicer se vam bomo vse civilne iniciative postavile po robu. To je nekakšen povzetek vseh razprav predstavnikov več civilnih iniciativ iz četrtne skupnosti Polje s sredine javne obravnave dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev odloka o lokacijskem načrtu za Zaloško cesto med vzhodno avtocesto in Zadobrovško cesto ter za povezavo Rjave ceste z Zaloško – MT 8/1. Več na www.delo.si.
Iz predala potegnili šestnajst let star načrt za širitev Zaloške ceste
V Civilni iniciativi Polje pravijo, da jim je mestna občina na razgrnitvi podtaknila 16 let star lokacijski načrt za širitev Zaloške ceste, na občini pa odgovarjajo, da gre le za dopolnitev projekta, zato je spremenjen le tekstualni del osnutka odloka, ne pa tudi grafični. Ljubljanski mestni svetniki bodo na majski seji po skrajšanem postopku sprejeli spremenjen in dopolnjen odlok o lokacijskem načrtu za gradnjo Zaloške ceste med vzhodno avtocesto in Zadobrovško cesto. K temu so bili prisiljeni, saj veljavni lokacijski načrt v križišču Zaloške in Zadobrovške ceste predvideva krožišče, občina pa si želi zgraditi križišče. Po vsej verjetnosti jim prav zato upravna enota tudi ni izdala gradbenega dovoljenja, za katerega so zaprosili že pred enim letom. Več na www.dnevnik.si.
Ministrstvo uradno ni seznanjeno s spremembami trase Južnega toka
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor uradno ni bilo seznanjeno s kakršnokoli spremembo glede poteka Južnega toka, so govorice, da bo ta po nedavnem dogovoru med Gazpromom in OMV obšel Slovenijo, pospremili v slovenskem organu, pooblaščenem za izvajanje sporazuma o Južnem toku. Sestanek o tem imajo z družbo Plinovodi v sredo. Več na www.delo.si.
Slovenski turizem? Ob primerjavi s Hrvaško optimizem zbledi
Turizem je panoga zapravljenih priložnosti. Za praznike bodo hoteli polni, toda za promocijo država nameni manj kot lani. Ta konec tedna bo po napovedih v portoroških hotelih več gostov, kot jih je bilo ob minulih velikonočnih praznikih. Prvi večji turistični obisk ne odloči sezone, pove pa marsikaj o pričakovanjih in razgali slabosti, ki so posebej očitne ob primerjavi z našo južno sosedo. Hrvaška vlaga v turizem šestkrat več kot Slovenija, kjer se še vedno ne moremo odločiti, ali potrebujemo samostojno turistično organizacijo. Še več gostov slovenski turistični delavci pričakujejo za prvomajske praznike. Večina hotelov bo za prihodnjo drugo polovico tedna skoraj v celoti zasedenih. Več na www.delo.si.
Odbor regij: Dobra vez z državljani, a jih polovica zanj še ni slišala
Državljani EU dvomijo, da je njihov glas upoštevan, je pokazala še ena od zadnjih javnomnenjskih poizvedb, ki so jo pripravili v Bruslju. Čeprav naj bi bil eden od povezovalcev z evropskimi institucijami tudi Odbor regij, ki je posvetovalno telo Evropske unije, 65 odstotkov državljanov pravi, da zanj še ni slišalo. Več na www.delo.si.
Uradniki so nerealno določili rok za spravilo poškodovanih iglavcev
Lastniki gozdov na kraških območjih bi morali les iglavcev, ki ga je poškodoval februarski žled, iz gozdov spraviti do 1. maja letos, drugod do 15. maja. A je bilo že ob sprejemanju interventnega zakona jasno, da so ti cilji, ki so jih zaradi nevarnosti širjenja lubadarja določili uradniki, neuresničljivi. Več na www.dnevnik.si.
Tujci Ljubljano vidijo nekoliko drugače
Naše glavno mesto na Mercerjevi lestvici kakovosti že leta stagnira. Letos je celo za eno mesto padlo. Po ocenah tu živečih tujcev si Ljubljana dobro oceno zasluži na področju družbeno-kulturnega okolja, najmanj točk pa je dobila v kategorijah šole in izobrazba ter naravno okolje. Mercerjeva lestvica kakovosti življenja je namenjena multinacionalnim družbam in vladam, ki si z njo pomagajo pri razvrščanju svojih zaposlenih na delovna mesta po vsem svetu. Naše glavno mesto tudi letos ni zasedlo posebej zavidljivega mesta, pristalo je na 76., kar je eno mesto manj od naše najboljše uvrstitve doslej. Več na www.delo.si.
Peticija sosedov proti gradnji soseske Koseze
Proti gradnji mini stanovanjske soseske Koseze, ki jo načrtujejo košarkar Vlado Ilievski, glasbenik Robert Pešut Magnifico in podjetnik Peter Selakovič, je podpise kljub praznikom zbralo kar 134 stanovalcev sosednje stanovanjske soseske Mostec. V uradnem dopisu, ki so ga omenjeni stanovalci poslali na mestni oddelek za urejanje prostora tik pred iztekom enomesečne javne razgrnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) 382 Koseze, so zapisali, da nasprotujejo urbanističnim principom zgoščevanja zazidave v Ljubljani in arhitekturno-oblikovnemu predlogu zazidave stanovanjske soseske Koseze, dokler ne bodo izpolnjene njihove pisno navedene zahteve. Več na www.delo.si.
Prenova odvisna od bruseljske blagajne
Mestna občina Ljubljana letos obljublja prenovo Ribjega trga in Cankarjevega nabrežja od Stritarjeve ulice do Čevljarskega mostu. Prenova bi se morala začeti že aprila, je občina napovedala v svojem glasilu Ljubljana, a je nato šele konec aprila objavila javni razpis za izbor izvajalca prenove. Razpisna dokumentacija pa razkriva, da začetek prenove ni povsem samoumeven. Občina namerava za financiranje tega projekta pridobiti nekaj več kot milijon evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Toda če teh sredstev ne bo pridobila, občina ne namerava podpisati pogodbe z morebitnim izbranim izvajalcem, razkrivajo v razpisni dokumentaciji. Občina ima za prenovo Cankarjevega nabrežja in Ribjega trga v letošnjem proračunu sicer predvidenih le slabih 473.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.
“Pogrešamo dobre stare mam’ce”
Domala vsi ponudniki v pokriti tržnici na Pogačarjevem trgu tarnajo, da je po ukinitvi parkirišč med tednom ljudi komaj za vzorec. Mnogi upajo, da bo krivulja zavila v pravo smer z izgradnjo podzemne garaže, nekateri pa so skeptični tudi glede napovedane selitve pokrite tržnice v Mahrovo hišo. Več na www.dnevnik.si.
Ljubljansko ogledalo: »Štirje veslači v noč gredó, v noč gredó, strašnó pojó«
Nobena skrivnost ni, da je Ogledalu ena najljubših ljubljanskih ulic tista, ki se skriva za vogalom Križank, tista, ki meščanske korake pospremi do Brega in Ljubljanice. Križevniška ulica, se ve. V sredo je sveže ozelenela, od njenih tlakovcev pa se je odbijala Kosovelova poezija. Zakaj ravno Srečko Kosovel? Ne samo da letos praznujemo 110. obletnico njegovega rojstva, nekaj časa je celo živel v Križevniški ulici in od tam je še zadnjič odšel v Tomaj, od koder se zaradi veliko prezgodnje smrti ni več vrnil. Več na www.delo.si.
Oseminpetdesetič okoli Ljubljane
Na 35 kilometrov dolgo pot okoli Ljubljane, kjer je v letih med 1942 in 1945 stala bodeča žica, se bodo danes podali pohodniki vseh starosti in tekači teka trojk, potem ko so 58. Pot ob žici v četrtek začeli otroci iz mestnih vrtcev, včeraj pa nadaljevali šolarji in dijaki (na fotografiji). Današnji tek trojk se začne ob 9. uri na Kongresnem trgu, kjer se tudi konča. Lanskega se je udeležilo 1265 ekip, kar je več kot leta 2000, ko so našteli 184 ekip. Organizatorji letos pričakujejo skupaj od 32.000 do 35.000 udeležencev. Športnorekreativna prireditev, ki jo organizirata ljubljanska občina in Timing Ljubljana, je organizirana v spomin na osvoboditev mesta, ki ga je med drugo svetovno vojno obdajala žična ograja italijanskih in pozneje nemških okupatorjev. Več na www.delo.si.
Plečnikova rojstna hiša je stala tik ob forumu
Emona je imela na Plečnika poseben vpliv. Vse življenje je iskal prostor, kjer je bil nekoč forum, a ni nikoli izvedel, da je njegova rojstna hiša stala prav na njegovem robu, nedaleč od bazilike. Ostanke rimskega foruma so odkrili šele konec 60. let prejšnjega stoletja, ko so začeli gradili stanovanjski kompleks v Ferantov vrt. Več na www.delo.si.
Nina Štajner bi se lotila hiš nasproti Stare cerkve
Ustanoviteljica blagovne znamke in idejna vodja Vintage Vikenda se zadnje čase ukvarja predvsem z interjerji in arhitekturo. To si je vedno želela in za to se je tudi izobraževala. Zdaj izobražuje tudi sama, srednješolce na šoli za storitvene dejavnosti v Velenju uči skrivnosti dekoracije. Več na www.delo.si.
Izbor izvajalca gradbenih del za Kolezijo se odmika
Medtem ko so delavci podjetij Dolinšek transport in Adriaing kot izbrani izvajalci rušitvenih del sredi tedna že začeli odstranjevati ostanke bazena in spremljajočih objektov na Koleziji, se zapleta pri razpisu za izvajalca gradbenih, obrtniških in instalacijskih del. Odpiranje ponudb so s 25. aprila prestavili na 5. maj. Več na www.delo.si.
Prihodnji mesec bodo končno stekla dela v Parmovi
V začetku maja bo islamska skupnost izbrala gradbeno podjetje, ki bo nato še isti mesec začelo izkop gradbene jame in prestavitev komunalnih vodov za versko-kulturni center. Islamska skupnost je prejela kar 13 ponudb gradbenikov za prestavitev kanala za meteorno vodo, izkop gradbene jame in delno izgradnjo stene za varovanje gradbene jame na mestu bodočega islamskega versko-kulturnega centra. Devet ponudnikov je pripravljenih opraviti vsa zahtevana dela, štirje ponudniki pa le posamezne sklope. Več na www.dnevnik.si.
Nadzor: Skoraj vsi taksisti izpolnjujejo pogoje
Mestni inšpektorji so v dobrem tednu dni opravili 78 pregledov in ugotovili, da je večina voznikov taksijev oddala vlogo za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti na območju MOL, kot to zahteva spremenjeni odlok o avtotaksi prevozih. Več na www.delo.si.
Tivolska cesta je po zaprtju središča še bolj prometna
Po sedmih mesecih od zaprtja osrednjega dela Slovenske ceste za osebna vozila so intervale na semaforjih v prid pešcem prilagodili, medtem ko vozniki, ki z Dunajske in Celovške ceste zavijajo na Tivolsko cesto, še naprej bentijo nad prekratkim trajanjem zelenih luči. Po zaprtju osrednjega dela Slovenske ceste med Šubičevo ulico in Gosposvetsko cesto za osebni motorni promet, so na Mestni občini Ljubljana obljubljali, da se bodo intervali na semaforjih prilagodili novi prometni ureditvi. »Če na enem semaforju prilagodimo program, se to takoj pokaže na naslednjem, zato bo treba urediti celoten sistem. Prav tako bomo na Slovenski cesti skrajšali semaforje na prehodih za pešce, saj je zelena luč bistveno predolga za vozila, ki jih praktično ni več,« je tedaj za Dnevnik povedal vodja odseka za promet na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet Peter Skušek. Več na www.dnevnik.si.
Gradnja Kozolca II miruje že od marca
Gradbišče parkirne in garažne hiše Kozolec II je zaklenjeno že več kot dva meseca. Delavci gradbenega podjetja Gradis G so nam dejali, da dela ne bodo nadaljevali, dokler od podjetja ZIL Inženiring ne bodo dobili plačila za opravljeno delo. Stanovalci sosednjih hiš ob Slovenski cesti in v Kersnikovi ulici se sprašujejo, ali bosta MOL in ZIL Inženiring sploh izpeljala edini »aktivni« projekt javno-zasebnega partnerstva v občini. Teja Mankoč Šolar, pomočnica direktorja podjetja ZIL Inženiring, je namreč za Delo že 21. marca povedala, da bodo nadaljevali delo še pred koncem marca. A se to do danes ni zgodilo. Več na www.delo.si.
Stožice: Manjkajoča ograja radovedneže vabila na nevarno gradbišče
Stožiško nedokončano gradbišče je že nekaj časa prosto dostopno vsakomur, saj je gradbena ograja na več mestih poškodovana, ponekod je manjka celo več metrov. V Grepu obljubljajo, da jo bodo popravili do konca tedna. Več na www.dnevnik.si.
Potrebovali bi šest oddelkov, gradili bodo štiri
V 23 oddelkih vrtca Galjevica so to šolsko leto 404 otroci. Na čakalnem seznamu jih je bilo aprila še 40, mlajših od treh let, ki bi jih starši želeli vključiti v ta vrtec. Ob marčnem vpisu so prejeli 198 vlog, je poveda- la ravnateljica Barbara Novinec. Vrtec Galjevica deluje na štirih lokacijah, in sicer v okviru dveh organizacijskih enot in dveh lokacij znotraj organizacijske enote Orlova. Ob letošnjem vpisu so morali odkloniti 98 otrok prvega starostnega obdobja in 17 drugega. Glede na število vpisanih otrok v zadnjih petih letih, ki bi jih starši želeli vključiti v vrtec Galjevica, bi za sprejem ljubljanskih otrok trenutno potrebovali šest oddelkov. Vendar je v okoliške vrtce, na primer Kolezijo in Vrtec pod Gradom, letos vpisanih manj otrok, ugotavlja ravnateljica Novinčeva. Več na www.delo.si.
Energetska prenova osmih vrtcev
Mestna občina Ljubljana se bo letos lotila obsežne energetske prenove vrtcev. Ta trenutek ima občina odprtih kar sedem javnih razpisov za izbor izvajalcev za sanacijo ravno toliko vrtcev. Gre za enoto Mravljinček vrtca Šentvid, enoto Mojca vrtca Mojca, enoti Gmajna in Ostržek vrtca Črnuče, enoto Novo Polje vrtca Miškolin, za vrtec Pod Gradom in za enoto Rožle vrtca Jarše. V glasilu Ljubljana je občina napovedala, da se bodo prenove začele julija letos. Več na www.dnevnik.si.
Vrtec v Zgornjem Kašlju bo, a z dveletno zamudo
Po analizi vpisa v vrtce za leto 2014/2015 in ponovni preveritvi potreb po novih oddelkih so se v ljubljanski občini vendarle odločili za nadaljevanje gradnje enote Zgornji Kašelj v okviru vrtca Pedenjped, čeprav je kazalo, da bo gradnja odpovedana. Lani je bil končan arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za gradnjo objekta enote vrtca Zgornji Kašelj, letos pa so v sprejetem rebalansu proračuna MOL predvidena sredstva za izdelavo projektne dokumentacije. Izvedba del je načrtovana v letih 2015 in 2016, je povedala vodja mestnega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje Marija Fabčič. Več na www.delo.si.
Končno bodo prenovili črnuški most čez Savo
Na občinski razpis za prenovo dotrajanega cestnega mosta čez Savo v Črnučah je prispelo pet ponudb. Najnižja brez davka je bila skoraj 1,42 milijona evrov, najdražja pa malo manj kot 2,41 milijona evrov. Najugodnejšega izvajalca del bodo izbrali na pogajanjih, ki jih bodo izvedli še ta mesec. Več na www.delo.si.
Nihče nima denarja in nihče ni pristojen
V občini Vodice, kjer so občani zaradi nevzdržnih prometnih razmer lani pisali peticije in ustanovili civilno iniciativo za ureditev razmer na Kamniški cesti, počasi izgubljajo vero, da bi se kmalu rešili gostega prometa, ki se vije skozi kraj. Župan Aco Šuštar pravi, da se na državnem nivoju pri gradnji nove obvozne ceste Želodnik–Vodice, ki bi razbremenila Kamniško cesto, pač nič ne premakne. Več na www.dnevnik.si.
Aleksander Jereb prodaja vilo Bistrica
Dogajanje okoli nekdanjega protokolarnega objekta občine Tržič vile Bistrica je nazoren primer, kaj vse je šlo in gre v naši državi narobe. Vila nad Tržičem je bila po drugi svetovni vojni z nacionalizacijo odvzeta družini Gassner. Vdova Lea Gassnerja Cvetana je leta 1956 v skladu z mednarodnimi pogodbami od britanske vlade dobila dobrih 642.000 funtov odškodnine in se pisno zavezala, da se odpoveduje uveljavljanju vseh zahtevkov v zvezi z zaplenjenim premoženjem v takratni Jugoslaviji. Mimogrede, glede na takratno in sedanjo ceno zlata je vrednost 642.000 funtov primerljiva z 18 milijoni evrov, v Angliji bi takrat za ta denar lahko kupili kakih 100 avtomobilov znamke Rolls-Royce. Več na www.dnevnik.si.
Tržič ima še veliko turističnih rezerv
Več kot sto strani ima prvi turistični vodnik po Tržiču in okolici, kar nakazuje, da so vasi pod Storžičem še močno neizkoriščen turistični biser. Že dejstvo, da ti kraji doslej niso imeli svojega turističnega vodnika, govori o tem, da ima Tržič na področju turizma še veliko rezerv. To potrjujejo tudi številke. 70 sob je na voljo na turističnih kmetijah, 250 v planinskih kočah. Tu je še avtokamp v Podljubelju in to je vse. Na leto v občini beležijo le okoli dva tisoč nočitev. Več na www.dnevnik.si.
Po vseh zapletih, začinjenih tudi z grožnjami o odlaganju smeti pred ministrstvo za kmetijstvo in okolje, sta novomeški župan Alojzij Muhič in kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan le podpisala pogodbo o sofinanciranju gradnje Ceroda 2 na Leskovcu, kjer bo kot osrednji del naložbe obrat za mehansko in biološko obdelavo odpadkov. A tudi danes je sprva kazalo, da bo podpis padel v vodo, saj so bila po mnenju dolenjskih županov nekatera določila v pogodbi sporna. Več na www.delo.si.
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji je pred dnevi zaključila prvi del obnove gorenjske avtoceste, ki je vključeval tudi oba priključka Brnik. Prometna inšpektorica je po ogledu dokončanih del ugotovila, da se na avtocestni priključek proti letališču navezuje precej »nelegalnih« poljskih poti. Ker to ni v skladu z zakoni in varnostjo v prometu, je inšpektorica Darsu naložila, naj fizično zapre dostope s teh poti na avtocestni priključek, kar je povzročilo pravi revolt med okoliškimi kmeti, ki zdaj ne morejo do svojih njiv in gozdov. Več na www.dnevnik.si.
Preboj še ni razlog za slavje Škofjeločanov
»Gre za simbolno dejanje, za etapno zmago, tako rekoč gorski cilj. Čez eno leto se tukaj spet vidimo in takrat bomo Ločani poskrbeli za slavje, ki bo trajalo vso noč,« je ob slovesnem preboju predora pod Stenom, ki je ključni del težko pričakovane loške obvoznice, dejal škofjeloški župan Miha Ješe. Več na www.dnevnik.si.
Uživalci drog ob kranjski avtobusni postaji povzročajo preglavice
Območje kranjske avtobusne postaje je že dolga leta zbirališče narkomanov in alkoholikov. V reševanje te problematike se je sedaj vključil tudi Zavod za upravno poslovanje – Zavod UP, ki zastopa interes najemnice bližnjega lokala Rab bit bar in s tem hkrati tudi širši javni interes. Kot je na današnji novinarski konferenci v Kranju povedal strokovni vodja Zavoda Jure Trbič, so 7. aprila na kranjsko mestno občino poslali zahtevo po nujni ureditvi stanja, vendar odgovora niso prejeli. Danes pa so komunalni delavci sicer območje, kjer pogosto ležijo prazne steklenice, pločevinke, cigaretni ogorki in celo igle, očistili. Več na www.delo.si.
V Kranju s 150 kilogrami eksploziva porušili staro Savo (foto)
Danes so porušili »staro Savo« – kompleks stavb v središču Kranja. Gre za dediščino starega industrijskega Kranja. Padel je tudi dimnik, visok čez 50 metrov, večja poslovna stavba. Potrebnih je bilo okoli 150 kg eksploziva, oba objekta sta padla po načrtih. Lastnik kompleksa je Zavarovalnica Triglav, rušenje pa lahko napoveduje tudi prodajo novemu lastniku. Sava je načrtovala stanovanjsko-poslovno sosesko, a je po finančnem zlomu nepremičnine (zdaj večinoma prazne) prodala. Rušenje je opazovalo malo Kranjčanov, celoten potek je bil precej skrivnosten. Več na www.dnevnik.si.
Pačnikove bohinjske naložbe se podirajo
V skoraj dve leti zaprtem hotelu Zlatorog v Ukancu se je zrušila streha nad bazenom. Po porušitvi Karađorđevićeve vile v Ribčevem Lazu je to že drugi porušen turistični objekt v Bohinju v posredni lasti članov družine Zmaga Pačnika. Župan Franc Kramar razmišlja o odloku, ki bi lastniku nalagal skrb za nepremičnino. Več na www.delo.si.
Planiško letalnico bo dokončala Javna razsvetljava
Prenovo letalnice bo nadaljevalo ljubljansko podjetje Javna razsvetljava, podizvajalec SGP Tehnika, ki je končal v stečaju. Okrožno sodišče v Kranju je namreč stečajnemu upravitelju Matjažu Nanutu izdalo soglasje, da lahko stečajni dolžnik SGP Tehnik dokonča dela. Več na www.delo.si.
Gardski kolesarski raj za vzor Posočju
Pomanjkanje urejene infrastrukture nadomešča hribovito območje, zato ne preseneča, da pobudniki zamisli vidijo Soško dolino najprej kot center gorskega kolesarjenja. Čeprav turistična ponudba še ni prešla niti poporodnega obdobja, že privablja približno desetino vseh gostov Posočja. Tolikšen je tudi delež kolesarjev pri nas. Več na www.delo.si.
Na smaragdni reki se vendarle kmalu obeta red
Plovna sezona na reki Soči se je že začela, dober obisk tujih gostov za veliko noč obeta dobro sezono. A v Posočju se za zdaj še pluje brez plovnega režima. Lanska prizadevanja, da bi do letošnje sezone sprejeli odlok o ureditvi plovbe po smaragdni reki, se niso izšla. So pa posoške občine in ministrstvo za infrastrukturo in prostor vendarle prišli korak bližje. Ministrstvo jim je ta teden prisluhnilo v argumentih, da popolne varnosti na Soči ne morejo zagotavljati, posebej pa ne sprejemati vse odgovornosti ob morebitnih nesrečah. Zavezali pa so se, da bo upravljalec plovne poti (to bo medobčinska uprava treh posoških občin) čim več naredil za varnost in neovirano plovbo. Več na www.dnevnik.si.
Prenovljeno letališče priložnost za Bovec
Jutri bodo v Bovcu slovesno odprli prenovljeno letališče z novo upravno stavbo, hangarjem in letališko stezo. Obnova je stala dobra dva milijona evrov, veliko večino zanjo je prispevala Evropska unija v okviru projekta posodobitve letališke infrastrukture A3-NET. Poleg bovškega so bila namreč v prenovo vključena še štiri manjša športna letališča v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Doslej namreč na letališču niso imeli osnovnih pogojev za obratovanje. Manjkal jim je urejen parkirni prostor za osebna vozila, prostor za zbiranje letalskih informacij ter primeren prostor za garažiranje letal, zaradi česar so njihovi lastniki trepetali pred točo in vandalizmom. Več na www.dnevnik.si.
Žužemberk bo dobil nov Tomažev most
Občina Žužemberk je danes prejela soglasje Zavoda za ribištvo, da lahko pri gradnji novega Tomaževega mosta že v juniju delajo tudi v strugi reke Krke. Ta dela so zaradi drstenja rib sicer omejena na tri poletne mesece. Nov most bo stal najkasneje ob koncu poletja. Več na www.delo.si.
Na Vidmu proti trgovini sredi soseske
Glede na trenutne odzive javnosti na družabnih omrežjih se je večjega števila Krčanov v obsežnem osnutku občinskega prostorskega načrta najbolj dotaknila namera o umestitvi Sparovega trgovskega objekta med stanovanjske bloke na Vidmu. Več na www.dnevnik.si.
Pet pred dvanajsto nad kanalizacijski kaos
Kljub zavezam nove uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav je težko verjeti, da bi gospodinjstva na podeželskih območjih brez kanalizacije do konca 2017 poskrbela za čiščenje odpadnih vod in odplak. Odplake z vsebnostjo škodljivih snovi bodo torej zelo verjetno tudi po datumu, predvidenem v uredbi, še naprej odtekale v naravo ter pronicale v podtalnico. Več na www.dnevnik.si.
Družine na stanovanje čakajo tudi desetljetje
Ko se je na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v Mariboru prijavilo 586 oseb, 493 pa jih je izpolnjevalo vse pogoje, se je lahko stanovanja razveselilo le 73 družin. Več na www.vecer.com.
Kolesarski center DenSports v Jezdarski ulici 1 bo danes in v soboto, 9. maja in 10. maja, v duhu akcije “Slovenija kolesari” izvajal brezplačne preventivne servise koles. Na kolesu vam bodo brezplačno nastavili zavore in menjalnik ter pregledali zračnost pest na obročnikih, gonilni ležaj ter krmilni mehanizem. Vsi na varno kolo za zdravo telo! Več na www.vecer.com.
Občina bi ŠC Pohorje kupila za 10 milijonov
Vodstvo občine je na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) že naslovilo neobvezujočo ponudbo za nakup Športnega centra (ŠC) Pohorje, včeraj pa je na seji mestnega sveta predlagalo tri sklepe, povezane s ŠC. Svetniki so jih potrdili in nato sprejeli še nekaj drugih. Žičničarsko-turistično podjetje ŠC Pohorje je od nedavnega v 97-odstotni lasti DUTB in je na robu stečaja. V omenjeni ponudbi za nakup skupine ŠC Pohorje, podpisal jo je župan Fištravec, je cena za odkup poslovnega deleža in kreditne izpostavljenosti 10 milijonov evrov, s pogojem, da je prevzeto podjetje čisto bremen na premičnem in nepremičnem premoženju. Ta znesek bi Mestna občina Maribor (MOM) poravnala v desetih letih z desetimi enakimi obroki. Več na www.delo.si.
Tako so se danes dogovorili minister, župan in direktor Narodnega doma, potem ko so mariborski svetniki zavrnili dodatno financiranje festivala. »Z ministrom sva ugotovila, da je program festivala Lent pomemben tako za regijo kot za državo, zato je mogoče sofinanciranje ministrstva za kulturo na podlagi posebnega člena zakona o zagotavljanju javnega interesa v kulturi. Uskladili smo se, da bo enako vsoto, kakršno bo zagotovilo ministrstvo, zagotovila tudi Mestna občina Maribor, mi bomo to izvedli bodisi s prerazdelitvijo sredstev bodisi z rebalansom proračuna,« je po sestanku dejal Andrej Fištravec. Več na www.delo.si.
Ni zanimanja za nepremičnine mariborske nadškofije
Upnikom mariborske nadškofije nikakor ne uspe prodati cerkvenega premoženja za poplačilo dolgov. V vodo je padla že druga dražba orglarske delavnice v Hočah, saj tudi tokrat ni nihče vplačal varščine, čeprav je bila nepremičnina na voljo po polovični ceni 776.250 evrov.Delavnico prodajata banka UniCredit, ki ji nadškofija dolguje skoraj 12,3 milijona evrov, ter družba Mollier, ki terja 25.000 evrov. Več na www.delo.si.
Zaradi razkošne gradnje bodo vračali milijone
Novogradnja medicinske fakultete se nikakor izvleče iz vrtinca očitkov o nepravilnih postopanjih odgovornih na Univerzi v Mariboru. Tokrat postopanja v nasprotju z zakonodajo očitata ministrstvo za finance in evropska komisija, ki od druge največje slovenske univerze skupaj terjata vračilo več kot 2,8 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.
Na nekdanjem kegljišču za začetek filmi
Po skoraj treh letih bo danes vrata spet odprl ljutomerski hotel. Nekdanje središče ljutomerskega družabnega življenja ima poleg spremenjenega imena – Hotel Stela – na novo urejeno slaščičarno in posodobljenih vseh 43 sob. Kegljišča za zdaj ne bo. Več na www.delo.si.
Koroška bi z Ligno oživljala lesno industrijo
Koroške občine načrtujejo s pomočjo evropskih sredstev vzpostaviti regijski lesni center Ligna, za kar bi odkupile nekdanji industrijski kompleks v Otiškem Vrhu in prek javno-zasebnih partnerstev in s pomočjo evropskih sredstev omogočile lesarskim podjetjem povezovanje in skupen nastop, razvoj in trženje njihovih izdelkov. Več na www.delo.si.
Novogoričani zahtevajo omejitev izvoza hlodovine
Na Goriškem že dlje časa opozarjajo na številne zamujene priložnosti, ki jih ponuja lesno bogastvo. Iz regije namreč v tujino, zlasti v Italijo, vsako leto odpeljejo od 60.000 do 70.000 kubičnih metrov lesa, območje pa ima na ta račun zgolj uničene ceste. Zato so zdaj pripravili konkretne sklepe za povečanje rabe lesa. Več na www.delo.si.
Komunala ne bo več upravljala odlagališča CERO Nova Gorica
Komunala Nova Gorica je z delno odpovedjo pogodbe tukajšnji občini predala odlagališče na CERO Nova Gorica z vso pripadajočo opremo in napravami. Na novogoriški občini kljub takšni odločitvi računajo na razumnost koncesionarja in ga pozivajo, da se vzdrži ukrepov, ki bi lahko škodovali občankam in občanom. Več na www.delo.si.
Življenje ob padli meji: Sodelovanja je veliko, a ovire še obstajajo
»Po desetletju vstopa Slovenije v EU je sodelovanja ogromno. Postalo je samoumevno, a skupaj lahko naredimo še več. Rezerve in potencial so v turizmu in skupni promociji prostora,« o sodelovanju med obema Goricama pravi novogoriški župan Matej Arčon. Več na www.delo.si.
V novogoriški občini so, da bi spodbudili hojo v mestih kot zdrav način življenja, pristopili k projektu Walking people – WAP, v katerem sodeluje šest partnerjev iz petih evropskih držav, vodilni pa je občina Firence. Evropski projekt je ocenjen na 163.000 evrov, novogoriški del pa na 25.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.
Največ evropskega denarja poslej za vodo
Na severnem Primorskem imajo na področju varovanja okolja za blizu 100 milijonov evrov želja, ki bi jih radi uresničili s pomočjo evropskega denarja. Največ možnosti za uspeh imajo tiste, ki so povezane z vodo. Na Novogoriškem imajo v iztekajoči se evropski finančni perspektivi za seboj nekaj propadlih okoljskih projektov in enega večjega, ki mu na koncu vendarle kaže dobro. Župani treh občin so z ministrom Dejanom Židanom podpisali še najpomembnejše – sofinancersko pogodbo z državo, ki bo za odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče na Goriško prinesla 35 milijonov evrov evropskega in državnega denarja. Več na www.dnevnik.si.
Na gradu Snežnik kmalu tudi kava
Ministrstvo za kulturo išče najemnika za opremljeni del pristav gradu Snežnik, tudi za hotelski in mogoči konferenčni del pristav. Naloga najemnika bo tudi promocija državnega kulturnega spomenika. Po pozivu za zbiranje ponudb, objavljenem 25. aprila, je za najem na voljo 770 kvadratnih metrov opremljenih prostorov v delu pristav. V enem objektu bodo oddali 148 kvadratnih metrov v pritličju, v katerem bodo kuhinja, skladišče, kavarna – zajtrkovalnica in sanitarije, in 263 kvadratnih metrov v nadstropju s petimi apartmaji. V mansardi je še kotlovnica. Več na www.delo.si.
Nova zazidljiva zemljišča namesto revitalizacije kraških vasi
Gospodarska in nepremičninska kriza, ki sta prekrižali načrte investitorjev, sta v veliki meri obvarovali Kras pred še dodatnimi škodljivimi pozidavami. A ker je vsaka kriza prehodna, sta strokovna javnost in civilna družba, ki že več let opozarjata na nevarnost uničenja izjemne kulturne krajine, pričakovali, da bo tovrstnim posegom tudi dolgoročno naredil konec nov občinski prostorski načrt občine Sežana. A sodeč po prvih odzivih na dopolnjen osnutek načrta, ki je trenutno javno razgrnjen, obeti niso najbolj vzpodbudni. Več na www.dnevnik.si.
Skozi Pivko tudi čez montažni most
Most čez reko Pivko v Prestranku ne bo zgrajen do glavne turistične sezone, kot so si prizadevali v občini Pivka, dobra novica pa je, da ne bo izmeničnega enosmernega prometa. Poleg starega bodo postavili začasni montažni most, tako da bo mogoč sicer počasni, a dvosmerni promet. Še ta mesec bo podjetje Rafael iz Sevnice začelo obnavljati most in graditi obvozno pot na glavni cesti Postojna–Pivka v Prestranku. Promet čez most zdaj ureja semafor. Ker je cesta edina povezava med notranjostjo Slovenije s Pivko, Ilirsko Bistrico in mejnim prehodom Jelšane, so si na občini Pivka prizadevali, da bi bil most dokončan še pred začetkom glavne turistične sezone, saj bi enosmerni promet ustvarjal velike prometne zastoje od mostu najmanj do Pivke v smeri Ilirske Bistrice ali do Selc v smeri Postojne. Več na www.delo.si.
Poček: Ameriških vojakov nočejo več videti
Civilna iniciativa za Pivško kotlino brez streljanja je včeraj začela deliti letake, na katerih zlasti ameriškim vojakom, udeležencem vojaške vaje Rock Proof 2 na Počku, sporoča, da so nezaželeni. Postojnski župan še pričakuje pojasnila o pokanju in detonacijah tudi v poznih večernih urah. Več na www.delo.si.
Soline gredo s Telekomom v tujo last
Piranska sol je 30. aprila pridobila evropsko zaščito označbe porekla. Tako bo skupaj s solinami in krajinskim parkom še bolj prepoznavna na evropskem trgu. Hkrati pa nikogar od odgovornih v državi ne zanima, da bo lastnik Solin, podjetje s koncesijo za upravljanje parka, prešel v tujo last. Več na www.delo.si.
Majski premik pri gradnji predora Markovec
Dars je zadnji dan pred prvomajskimi prazniki le objavil razpis za nadaljevanje gradnje hitre ceste Koper–Izola. Če bo izbor izvajalca potekal brez pritožb, je teoretična možnost, da bi bila cesta in predor dokončana do začetka prihodnjega leta – devet let po prvem razpisu. Do tedaj bo predvidoma dobilo odškodnine tudi 44 lastnikov hiš na Markovcu. Več na www.delo.si.
Na Obali manj vinjet, več zabave
Izolski župan Igor Kolenc in piranski Peter Bossman sta se dogovorila, da bodo skupaj s koprskim županom Borisom Popovičem od slovenske vlade zahtevali ukinitev pobiranja vinjet na obalni hitri cesti. »Če bi po odprtju predora Markovec zahtevali vinjete zanj, bi to preusmerilo tranzitni promet skozi Izolo, kar bi jo zadušilo. Tega ne bomo dovolili,« je dejal Igor Kolenc. Več na www.delo.si.
Po sledeh Beneške republike tudi skozi Piran
Piranska občina je med partnerji projekta VeRo Tour, katerega cilj je pripraviti in razviti mednarodno turistično pot po sledeh Beneške republike ter jo uvrstiti na seznam svetovno priznanih tematskih poti Evropske komisije. V Piranu, ki predstavlja pomembno etapo na omenjeni turistični poti, bodo projekt danes tudi podrobneje predstavili. Projekt s polnim imenom »Venetian Routes: Enhancing a shared European multi-cultural sustainable tourism« sofinancira Evropska komisija, njen koordinator pa je italijanska dežela Veneto. Več na www.delo.si.
Piranski župan Peter Bossman je na včerajšnjem odprtju Internautice predstavil prva homologirana mini električna buska za 17 potnikov, ki bosta od prihodnjega tedna dalje brezplačno prevažala potnike s Tartinijevega trga do parkirišča Fornače pred mestom. Z minibusoma, ki so ju po piranskem naročilu izdelali v italijanski tovarni Italcar, občina utrjuje položaj ekološkega mesta, ker vse bolj uporablja ekološki in energetsko učinkovit način prevoza, kar je bila ena od županovih obljub. Več na www.delo.si.