Delavnici Mreže za prostor v Kopru

Naslednji teden, v sredo, 14. maja 2014, Mreža za prostor vabi nevladne organizacije, civilne iniciative in vso zainteresirano javnost na dva dogodka v Koper. Od 11h do 15h se bosta v prostorih Središče Rotunda, Destradijev trg 11, Koper zapored zvrstili dve delavnici. Najprej bo ob 11h na vrsti delavnica “Začasna raba prostora –  revitalizacija z majhnimi koraki”, ob 13h pa bo sledila še delavnica “Participativni proračun kot orodje urbane politike”.

Začasna raba prostora –  revitalizacija z majhnimi koraki

Začasna raba prostora je lahko pomemben dejavnik pri oživljanju zapuščenih in nerabljenih prostorov, pa naj gre za odprte površine, stavbe ali dele stavb. Medtem ko so nerabljeni prostori znak zastoja in mrtvila, pogosto pa vodijo celo k propadanju in posledično degradiranju širšega okoliša, začasna raba pomembno vpliva na dvig uporabne, družbene in kulturne vrednosti samega prostora in njegove okolice. Obenem izboljšuje prostorske pogoje za različne dejavnosti in urbane skupnosti, s čimer pomembno vpliva na krepitev posameznih pobud in dejavnosti, kot tudi na dvig kvalitete in pestrosti življenja v mestih.

Dogodek bo potekal v obliki medsebojnega usposabljanja, izmenjave izkušenj in oblikovanja priporočil za uporabnike in lastnike nepremičnin. Uvodoma bo Marko Peterlin (IPoP) predstavil kaj začasna raba prostora vključuje, kakšne so njene pozitivne strani in najpogostejše težave, ter predstavil ugotovitve s posveta o začasni rabi prostora, ki je v Ljubljani potekal 7.10.2013. V nadaljevanju bo Urška Jurman (Kud Obrat) predstavila izkušnje z začasno rabo prostora v primeru skupnostnega urbanega vrta Onkraj gradbišča. Sledil bo pogovor o prednostih in težavah, ki jih prinaša začasna raba prostora.

Participativni proračun kot orodje urbane politike

Participativni proračun je koncept upravljanja, ki prebivalce občine neposredno vključi v proces upravljanja z mestom. Prebivalci prek participativnega proračuna neposredno odločajo o razporejanju t.i. investicijskega dela javnih sredstev občine. Tovrstno javno upravljanje prinaša vrsto prednosti: ljudje lahko neposredno vplivajo na zadovoljevanje potreb lokalne skupnosti, v kateri živijo, zaradi povečane transparentnosti se poveča zaupanje prebivalcev v nosilce oblasti, poraba javnih sredstev postane učinkovitejša, povečajo pa se tudi samozavest in samozaupanje prebivalcev ter občutek za medsebojno solidarnost.

Kot kažejo desetletja izkušenj podobnih organizacijskih modelov iz tujine, se s pomočjo te vrste upravljanja izboljša socialni položaj v mestu, zmanjšajo se neenakosti v družbi, poveča se vključevanje ranljivih skupin, ljudje izražajo večje zaupanje v demokracijo, nenazadnje pa se mesto tudi hitreje gospodarsko razvija.

Neposredna vključitev v upravljanje mesta poteka na ravni sosesk, krajevnih skupnosti ali četrti, s pomočjo različnih metod neposrednega odločanja prebivalcev, kakršni so npr. zbori občank in občanov. Na ta način se ne izrazi le neposredna demokratična volja prebivalcev mesta, temveč se hkrati krepi tudi družbena odgovornost in aktivno družbeno udejstvovanje slehernega prebivalca v mestu.

V uvodu delavnice bomo na kratko orisali kontekst urbanih politik in priložnosti participativnega proračuna v tem okviru. V osrednjem predavanju bo koncept participativnega proračuna, izbrane tuje primere ter možnosti za uvedbo v slovenskih občinah podrobneje predstavil Matic Primc iz Iniciative mestni zbor. Sledil bo pogovor, ki ga bo moderiral Marko Peterlin.

Delavnici soorganizira Zavod Eko-humanitatis, podpira pa jih tudi Mestna občina Koper. Udeležba na delavnicah je brezplačna.

Vabljeni!