Hočejo soodločati o občinskem proračunu
Skupina Odločaj o mestu je začela zbirati podpise za uvedbo participatornega proračuna občine Maribor. Ta bi občanom zagotovil možnost soodločanja pri porabi približno petine proračunskih sredstev. Podpise bodo zbirali do lokalnih volitev in jih nato predali novi oblasti v upanju, da bo pobudo sprejela. »Politični sistem nam kot občanom dopušča zelo omejeno vlogo pri soupravljanju mesta,« je dejala Aleksandra Žorž, predstavnica skupine Odločaj o mestu. Pri tem se po besedah Karoline Babič soodločanje nanaša na del proračuna, ki je namenjen investicijam in običajno predstavlja 20 odstotkov celotnega. O kolikšnem deležu denarja za naložbe je mogoče soodločati, so prakse v tujini različne. Več na www.delo.si
Dan Zemlje letos v luči zelenih mest
Svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, bo letos potekal v luči kampanje Zelena mesta, ki jo vodi organizacija Mreža dneva Zemlje (Earth Day Network). Obeleževanje dneva Zemlje sicer presega nacionalne meje in globalno povezuje vse ljudi in narode sveta. Mreža dneva Zemlje je s kampanjo Zelena mesta začela lani jeseni, in sicer z namenom, da bi pomagala mestom po svetu postati bolj trajnostna in da bi zmanjšala njihov ogljični odtis. S tremi ključnimi elementi – zgradbami, energijo in prometom (trajnostno mobilnostjo) – želi kampanja pomagati pospešiti prehod mest v čistejšo, bolj zdravo in gospodarsko uspešnejšo prihodnost z izboljšavami v učinkovitosti in investicijami v obnovljive tehnologije. Več na www.dnevnik.si.
Slovenija – idealni laboratorij brez vizije
Slovenska mesta se bodo morala začeti razvijati v smeri pametnih mest, ki varčujejo z viri in zagotavljajo socialno pravično in kakovostno življenje. V nasprotnem primeru bodo postala problem, zaradi katerega bosta trpela tudi družbeni in ekonomski razvoj države. Več na www.dnevnik.si.
Bruselj premagal slovensko energetiko
Čeprav so bili apetiti energetskih lobijev po denarju iz podnebnega sklada veliki, za zdaj kaže, da ta vsaj prihodnji dve leti ne bo delil usode vodnega sklada. Medtem ko se večina denarja iz slednjega že leta porablja za gradnjo hidroelektrarn (HE) na spodnji Savi in je zanje tudi letos predvidena približno tretjina (20 milijonov evrov) vsega denarja iz sklada, za to v podnebnem skladu v naslednjih dveh letih ni rezerviran niti evro. Vendar program porabe denarja v letih 2014 in 2015 še ni potrjen javna obravnava predloga se konča 5. maja. Več na www.dnevnik.si.
Omerzel sumi, da Dars cestnine pobira nezakonito
“Odpirajo se vprašanja, ali Dars že leto in pol sploh zakonito pobira cestnino,” je v pismu Sodu zapisal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Darsovo selektivno tolmačenje koncesijske pogodbe z državo bi lahko družbi, ki mora kreditodajalcem samo do leta 2016 vrniti okoli 700 milijonov evrov posojil, prineslo vrsto težav. Več na www.dnevnik.si.
Tri leta za legalizacijo črne gradnje
Še preden se izteče moratorij za rušenje črnih gradenj, bo država omogočila popravni izpit vsem investitorjem, ki so gradili bodisi brez gradbenega dovoljenja bodisi so dokumentacijo imeli, pa so jo v izvedbi nekoliko prikrojili. Obeta se nam torej četrti poskus legalizacije črnih gradenj v zadnjih nekaj desetletjih, zanj bo časa tri leta, potem pa po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela odpustkov ne bo več. Več na www.delo.si
Komu bo prišla prav legalizacija?
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je včeraj tudi javno predstavil predlog zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami in ga poslal v javno razpravo, ki bo trajala do 15. maja. Zakon naj bi do konca leta sprejeli poslanci, množična legalizacija pa bi se začela s prihodnjim letom, ko bi predpis stopil v veljavo. Pri tem je v delovni osnutek, ki smo ga v Dnevniku razkrili v soboto, ministrstvo očitno še konec tedna vnašalo pomembne spremembe. Tudi stroka in predstavniki občin so namreč kljub petkovemu sestanku na ministrstvu zanje izvedeli šele včeraj. Več na www.dnevnik.si.
Legalizacije črnih gradenj ne bo pred poletjem
Lanska napoved ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela, da bo zakon o legalizaciji nedovoljenih gradenj sprejet do marca letos, se ni uresničila, na ministrstvu pa pravijo, da ga bodo še pred letošnjim poletjem poslali v državni zbor. Na zakon čaka vsaj 9000 lastnikov domnevnih črnih gradenj. Več na www.delo.si
Ferlin: Državni d. o. o. bo brezzobi tiger
Glede nove družbe za gospodarjenje z državnimi gozdovi se je kmetijski minister Dejan Židan le spametoval. Zakon o njeni ustanovitvi bo šel v obravnavo po rednem in ne po nujnem postopku, iz njega naj bi umaknili tudi določila o tem, da bi družba odkupovala les iz gozdov, ki jih je poškodoval žled. Več na www.dnevnik.si.
Inšpektorji pregledujejo gradbenike
Inšpektorat RS za delo v teh dneh opravlja nadzor delovnopravne zakonodaje pri delodajalcih na področju gradbeništva, hkrati pa so povečali tudi nadzor nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, so sporočili z inšpektorata. Inšpektorji na terenu preverjajo, ali delodajalci zakonito zaposlujejo delavce in ugotavljajo morebitne nepravilnosti pri izvajanju določb delovnopravne zakonodaje glede plačila za delo ter glede delovnega časa, odmorov in počitkov. Na področju nadzora varnosti in zdravja pri delu inšpektorji pozornost namenjajo predvsem obveznostim naročnika, izvajalcev in koordinatorjev ter delu na višini in zagotavljanju ter uporabi osebne varovalne opreme. Več na www.delo.si
Gorski kolesarji bodo še nekaj časa črne vrane
Že februarja napovedana ustanovitev posebne skupine za Uredbo o urejanju voženj s kolesi v naravnem okolju očitno ne bo delovala še vsaj do konca maja, dokler ne bo sprejet prevetren zakon o ohranjanju narave (ZON). Zavlačevanje brez pogovora pa ne koristi nikomur, opozarjajo vpleteni. Sporočilo ministrstva za kulturo je bilo skopo: »Minister bo skupino imenoval potem, ko bo sprejet ZON, predvidoma torej konec maja.« Dodali so še, da Uredba o urejanju vožnje s kolesi v naravnem okolju ni povsem neodvisna od ZON, saj novela zakona vzpostavlja pravno podlago za to uredbo. Več na www.delo.si
Rekonstrukcija mostov bo končana šele jeseni
Pritožbeni postopki v javnih naročilih za obnovo mostov čez Pivko in Socko so zaključeni, izvajalca izbrana, pred podpisom je treba pogodbi le še uskladiti, sledila pa bo uvedba izvajalcev v delo. Rekonstrukcija premostitvenega objekta čez Pivko v Prestranku bo po predvidevanjih po uvedbi v delo trajala pet mesecev (150 dni), torej čez celo poletno sezono, najmanj do septembra. Gradnje nadomestnega mostu čez Socko v Skrlinovem gradu bo trajala šest mesecev (180 dni) – očitno nekako do naslednje zimske sezone, ki se začne sredi novembra. Več na www.delo.si
Župani zahtevajo odločbe do konca aprila
Župani od vlade zahtevajo izdajo odločb o dodelitvi evropskega denarja za enajst projektov do 30. aprila, v nasprotnem primeru napovedujejo odškodninske tožbe. Problem bi rešili drugi župani, katerih projekti, ki so v izvedbi, so vprašljivi, vendar je v volilnem letu težko pričakovati, da se jim bodo odpovedali. Več na www.delo.si
Denarja za pripravljene kohezijske projekte ne bo
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je 34 županov konec preteklega tedna obvestila, da za njihovih enajst projektov ni na voljo denarja, zato naj jih pošljejo v redno proceduro za izvedbo v prihodnji finančni perspektivi. Župani so ogorčeni. Če bo v to privolila tudi vlada, bodo zahtevali sklic izredne seje državnega zbora. Dolenjske, podravske, gorenjske, obljubljanske in ljubljanska ter kočevske in notranjske občine bi za 200 milijonov evrov iz evropskega kohezijskega sklada, s 35-milijonskim prispevkom države in podobnim zneskom lastnega denarja do konca leta 2015 zgradile vodovode, kanalizacije in čistilne naprave. Pa jih, čeprav jih je vlada februarja lani pozvala k dokončanju projektov in čeprav so ti popolnoma pripravljeni, potrjeni na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, izvajalci del pa pravnomočno izbrani že pred več kot pol leta, ne bodo. Več na www.delo.si
Skrivnostna nesojena cesta s Koroške na Dolenjsko
Na Koroškem so ogorčeni, ker severnega dela tretje razvojne osi ni v osnutku državne strategije razvoja prometnic do leta 2030. Iz kabineta premierke Bratuškove so odpisali gospodarski zbornici Saša, da bosta ministra Samo Omerzel in Dejan Židan začela iskati kompromis in cesto umeščati po oživljeni trasi Velenje–Šentrupert. V Laškem medtem ljudje občini očitajo, da pripravlja zemljišča za razširitev sedanje ceste, čemur so pred leti že nasprotovali. Več na www.delo.si
»Lobiranja ni, ker je že vse zlobirano«
V dobrih treh letih, odkar Komisija za preprečevanje korupcije vodi evidenco lobističnih stikov, so bili na lokalni ravni prijavljeni zgolj štirje – dva na občini Kamnik ter po eden na občinah Velenje in Zagorje ob Savi, medtem ko na največji slovenski občini doslej niso prijavili niti enega lobističnega stika. Več na www.delo.si
Se MOL loteva ukrepov v nasprotno smer?
Vse več je opozoril, da bo mestna oblast z napovedano gradnjo dodatnega pasu za avtomobile na Dunajski cesti izničila vsa dosedanja prizadevanja za zmanjšanje negativnih vplivov prometa. A na mestni občini so neomajni in napovedujejo, da se bo milijon evrov vredna širitev začela še letos. Potem ko so na Mestni občini Ljubljana (MOL) pred dvema mesecema potrdili, da kanijo Dunajsko cesto med Vilharjevo in Topniško cesto razširiti v petpasovnico in s tem zagotoviti dodaten pas za osebne avtomobile, so naleteli na zgražanje velikega dela stroke. V Koaliciji za trajnostno prometno politiko pozivajo mestno oblast, naj ne skrene s poti, ki si jo je mesto zadalo na področju trajnostnega urejanja prometa. Več na www.dnevnik.si.
Od nakupa rastlinjakov do opreme za hleve
Na letošnji javni razpis za državno pomoč, namenjeno programom razvoja podeželja v MOL, je prispelo 22 vlog, komisija jih je ocenjevala 21, v sofinanciranje pa je bilo sprejetih 17 vlog, ki jim je skupaj namenjenih vseh razpisanih 85.500 evrov. Gre za pomoč po uredbi za skupinske izjeme in pomoči de minimis. Pomoč de minimis je bruto znesek, to je pred odbitkom davka ali drugih dajatev, in ne sme biti višja od polovice upravičenih stroškov naložbe. Več na www.delo.si
Armenci za drobiž do zemljišča za stolpnico
Bojan Klenovšek, stečajni upravitelj družbe S1, ki je lastnica zemljišča na Bavarskem dvoru, je po nekaj manj kot treh letih od začetka stečajnega postopka našel kupca za zevajočo gradbeno jamo. Pogodbo za 1,7 milijona evrov je Klenovšek sklenil z družbo Vekevro, ki jo zastopa direktorica Susanna Vermishyan. Več na www.dnevnik.si.
Tudi Šumi naj bi zanimal tujca
Družba Šumijev kvart, ki je lastnica še vedno nedokončanega projekta Center Šumi nasproti ljubljanske Drame, se o sodelovanju že dalj časa pogaja s potencialnim investitorjem iz tujine. Na kakšen način bi za zdaj javnosti še neznani vlagatelj sodeloval pri projektu, v Šumijevem kvartu ne morejo povedati, saj pogajanja še potekajo. Kdo je skrivnostni investitor, za zdaj ne želijo razkriti zaradi podpisanega dogovora o zaupnosti, so pa zatrdili, da gre za družbo s slovesom na področju nepremičninskih projektov v Evropi. Več na www.dnevnik.si.
Kosežani proti zasebni pozidavi zelenega klina
Četrtna skupnost (ČS) Šiška je še vedno proti gradnji mini stanovanjske soseske Koseze, ki jo načrtujejo košarkar Vlado Ilievski, glasbenik Robert Pešut Magnifico in podjetnik Peter Selakovič. Gre namreč za uničevanje zelenega klina. To je na torkovi javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Koseze dejal četrtni in hkrati tudi mestni svetnik Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije). Četudi je nekdo v občinski prostorski načrt (OPN MOL) »zrinil« načrt stanovanjske pozidave in je del zdajšnjega travnika zdaj zazidljiv, po njegovem prepričanju ni nikogar, ki bi jim lahko prepovedal, da bi se borili za obstoj zdaj še kakovostnega prostora, ki ga po koncu gradenj ne bo več. Več na www.delo.si
Ljubljansko barje bo le korak od mesta
Območje med Rakovo jelšo in Ljubljanico je bilo do zdaj neurejeno in polno gradbenih odpadkov. Na občini zdaj tu načrtujejo pot do Ljubljanskega barja, ki jo bodo pozneje podaljšali do Plečnikove cerkve v Črni vasi. Mestna občina Ljubljana želi mesto povezati s Krajinskim parkom Ljubljansko barje, zato namerava od južne obvoznice pri avtocestnem priključku Ljubljana Center do Ljubljanice urediti posebno pot, ki jo bodo pozneje podaljšali vse do Plečnikove cerkve v Črni vasi. Ko bo ta 200.000 evrov vreden projekt končan, bodo sprehajalci Ljubljanico lahko prečkali na »stari način« z brodom. Več na www.dnevnik.si.
Vzhodno od centra: asfalt razpada, na kanalizacijo čakajo leta
Tako kot po državi so tudi v glavnem mestu nekatere ceste v zelo slabem stanju. Po lanski hudi zimi je bilo letos za zimsko službo porabljenega veliko manj denarja, toda seznam odsekov, ki čakajo na sanacijo, je dolg. Na eno takih cest je opozoril bralec iz Štepanjskega naselja, ki ni želel biti imenovan. Pravi, da je križišče med Hruševsko, Parmsko in Litijsko cesto v »katastrofalnem stanju, same luknje, razpokan asfalt in neprimerno za kolesarje ter nevarno za starejše, invalide in starše z vozički«. Stanovalci so se menda že obrnili na občino, kjer so jim odgovorili, da je sanacija tega odseka v načrtu, a bralec meni, da se prej lahko že kdo poškoduje. To je sramota za župana, ki se hvali z najlepšim mestom na svetu, je menil naš sogovornik, ki ima občutek, kot da območje od Kajuhove ulice naprej ni več Ljubljana. Več na www.delo.si
Na obrobju mesta življenje, v središču tišina
V prvi polovici maja bo zaživela nova pot, in sicer povezava med mestom in krajinskim parkom Ljubljansko barje. V središču mesta pa negotovo usodo doživlja lokal Bikofe, stičišče alternativnih kultur in urbanih vsebin. A najprej o projektu, ki ga je mesto začelo v sklopu akcije Za lepšo Ljubljano, ki se je včeraj končala z veliko čistilno akcijo, v kateri je sodelovala celotna mestna uprava. Namen projekta, katerega ocenjena vrednost znaša 200.000 evrov, je povezati mesto z Ljubljanskim barjem na osi sever–jug in območje, ki je bilo neurejeno in degradirano, očistiti, ozeleniti in z nekaj urbane opreme spremeniti v rekreativno površino. Več na www.delo.si
Štirje koncerti na leto so očitno največ, kar si po novem lahko obetajo obiskovalci že tako rekoč kultnega Bikofeja. Njegovi podporniki vztrajajo, da gre za še eno občinsko figo kulturi. Spor med Bikofejem in njegovimi sosedi se vleče že več let. A če se je v preteklosti končalo pri kakšnem obisku policije, šopu glob ali tik pred zdajci odpovedanem koncertu na terasi pred lokalom, so sosedje v samem srcu mesta zdaj dosegli svoje. Bikofe po novem ne sme prirejati koncertov, razen izjemoma, skrajšal se je obratovalni čas, že tako majhna terasa pa se je še nekoliko zmanjšala. Več na www.dnevnik.si.
Občina Bikofeju prepovedala kulturne dogodke na terasi in skrajšala obratovalni čas
Ekipa Bikofeja je danes prek facebooka sporočila, da so po neuspešnih poskusih dogovora s sosedi od ljubljanske občine prejeli prepoved kulturnih dogodkov na terasi Bikofeja. Prav tako MOL zahteva zmanjšanje obsega terase ter skrajšanje Bikofejevega obratovalnega časa. V Bikofeju so prepričani, da odločitev MOL ogroža Bikofejevo nadaljnje ustvarjanje in pozivajo k ponovnemu premisleku glede omejitev pri delovanju. Več na www.dnevnik.si.
Ideje o pol milijona Ljubljančanov so nerealne
Čeprav nekateri Ljubljani pravijo žepna prestolnica, je glede na število prebivalcev Slovenije ravno prav velika. Mejo 200.000 prebivalcev je presegla nekje v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki jih je zaznamovala velika rast prebivalstva predvsem na račun priseljevanja. Več na www.dnevnik.si.
2000 let Emone: Potres kot odskočna deska v modernost
Ljubljančane je 14. aprila 1895 iz postelj vrgel močan, kar 23 sekund trajajoč potresni sunek. Sicer podeželsko mestece, ki pa je že imelo nekatere pomembne pridobitve, denimo vodovod, plinarno, železnico, ne nazadnje tudi dve pomembni tovarni, Tobačno in Union, je utrpelo hude posledice: 90 odstotkov objektov je bilo poškodovanih, deset pa povsem porušenih. Mestne oblasti so potres pred dobrim stoletjem dobro unovčile: iz podeželskega mesta se je začelo rojevati moderno mesto, za katero je prispeval načrt takrat najuglednejši arhitekt v vsej monarhiji. Več na www.dnevnik.si.
Parkirne zapornice na Gotski morajo odstraniti
Stanovalci Gotske ulice so nedavno dosegli odmevno zmago v boju proti podjetjema Giposs – gradbena podjetja Ljubljana in Tristan 19, storitve. Tudi višje sodišče je namreč ugodilo skupini stanovalcev, ki so zahtevali odstranitev zapornic na parkiriščih okoli blokov. Enajst stanovalcev iz Gotske ulice 9, 11 in 13 (na teh naslovih je sicer 209 stanovanj) je prvo zmago doseglo že 11. junija lani, vendar sta se omenjeni podjetji – prvo se ima za lastnika zunanjih parkirišč v okolici blokov, drugo pa je kot najemnik postavilo parkirne zapornice na delu sicer večjega parkirišča – na razsodbo okrajnega sodišča pritožili. Več na www.delo.si
Na Ambroževem trgu kmalu nova fasada
Mestna občina Ljubljana prenavlja pročelje in streho dotrajane stavbe na Ambroževem trgu 7, kjer je včasih deloval tudi mestni pogrebni zavod. Stavbe na Ambroževem trgu 7 marsikdo sploh ni opazil, dokler je delavci družbe Buildig Zukić niso obložili z gradbenimi odri ter začeli prenavljati dotrajano pročelje in streho. Prenovo strehe in delno prenovo pročelja financira Mestna občina Ljubljana, in sicer v sklopu projekta prenove stavbnih lupin Ljubljana – moje mesto, ki bo za oboje skupaj odštela 278.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.
MOL z Govednikovimi dosegla dogovor o selitvi
MOL bo lahko Zaloško cesto gradila tudi na najbolj kritičnem odseku, to je med avtocestno obvoznico in cesto v Slape. Z družino Govednik, ki ima pod dvojnim ovinkom avtomehanično delavnico sta MOL in Dars dosegla sodno poravnavo. V sredo so na sodišču imeli zadnjo obravnavo, v katerega so Govednikovi in je Dars vstopili že leta 1992, MOL pa leta 2002. In zdaj so končno sporazumno rešili dolgoletni spor med vsemi strankami. Z MOL so sklenili sodno poravnavo, Dars pa je istočasno umaknil razlastitveni postopek in dal predlog na zemljiško knjigo za izbris zaznambe tega postopka. MOL je nato takoj oddala zemljiškoknjižni predlog oziroma plombo za vknjižbo lastninske pravice. Več na www.delo.si
V Križni 4 lastništvo parcel okoli bloka ni sporno
Kako poteka določanje pripadajočega zemljišča k posamezni stavbi po zakonu o vpisu etažne lastnine, smo v Ljubljani spoznali predvsem po ekstremno spornih primerih iz Šiške (Gotska ulica) in Bežigrada (BS 3). Zato nas je prijetno presenetil primer Križne ulice 4, kjer nepravdni postopek poteka brez zapletov. Na nedavnem sodnem ogledu na kraju samem v eni manjših ulic v Novih Jaršah, ki so se ga udeležili posamezni predstavniki 11 zasebnih lastnikov iz Križne 4 (eno stanovanje v manjšem bloku pa je v lasti MOL), pravna zastopnica MOL, sodnica, predstavnica upravljavca hiše iz podjetja SPL ter podjetja Digi Data, je vse potekalo izjemno gladko in hitro. Več na www.delo.si
Taktilne oznake do treh ustanov
Na območju med Tržaško, Jamovo, Langusovo in Groharjevo cesto je Mestna občina Ljubljana vgradila taktilne oznake, ki bodo osebam z okvaro vida pomagale pri orientaciji po prostoru. Taktilna pot, ki so jo zasnovali projektanti družbe Adkrajine, vodi do Zavoda za slepo in slabovidno mladino, Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ljubljana ter do Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, pot pa se navezuje tudi na avtobusni postajališči na Tržaški cesti pri Tobačni. Več na www.dnevnik.si.
Visoke bukve v Plečnikovem parku v Vegovi so sporne
Po februarskem žledu, ki je polomil zelo veliko dreves, so najbrž le redki, ki bi podprli sečnjo zdravih in mogočnih dreves v središču Ljubljane. Pred glasbeno šolo v Vegovi ulici pa bi bilo treba storiti prav to. Približno 25 metrov visoke bukve namreč ogrožajo zaščiteno Plečnikovo dediščino nad zemljo in ostanke Emone pod njo. O tem, kako brezbrižna je mestna oblast in kako malo ji je mar za zaščiteno dediščino, priča dejstvo, da je MOL opozorilo, naj takoj ukrepa, prejela že 3. oktobra leta 2011, vse do danes pa se ni zgodilo še nič. Več na www.delo.si
Do Drenikovega vrha bi rad tudi z avtom, ne le peš
Nepremičninar Jože Drofenik že več let išče načine, kako bi po najkrajši poti lahko z avtom in drugimi motornimi vozili prišel do svoje hiše na Drenikovem vrhu 1. Ker pa gre za zaščiten Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, mu tega naravovarstveniki in občina ne dovolijo. A on ne izbira sredstev za dosego tega cilja. Eden najnovejših Drofenikovih poskusov je, da bi svoje dosegel na sodišču. Od njega je zahteval, naj v nepravdnem postopku določi nujno pot do hiše. V začetku aprila je tako sodnica izvedla ogled na kraju samem. Ta se je začel pri stanovanjski hiši ob vznožju Poti na Drenikov vrh s številko 12. Sodnica je ugotovila, da je približno 60 metrov poti v lasti MOL, od prvega ovinka naprej pa da v naravi poteka novozgrajena makadamska pot, ki je v Drofenikovi lasti vse do križišča s sprehajalno potjo na vrhu hriba oziroma dobrih 100 metrov pred njegovo močno dotrajano hišo. Ta je po Drofenikovih besedah dolga 452 metrov in zanj predstavlja edino primerno in logično povezavo, ki da so jo za dostop do hiše ves čas uporabljali tako on kot njegovi najemniki. Druga pot, ki vodi naokoli čez Rožnik mimo Cankarjevega vrha, je po njegovem prepričanju prehud ovinek, saj bi po njej prevozil kar 1600 metrov dolgo pot. Več na www.delo.si
Inšpektorji poostreno nad taksiste
Mestni inšpektorji danes začenjajo poostren nadzor nad taksisti, potem ko so bile februarja uveljavljene spremembe odloka o avtotaksi prevozih. V mestnem redarstvu so od sprejetja sprememb odloka o avtotaksi prevozih na nepravilnosti zgolj opozarjali, od danes pa bodo nadzor poostrili in v primeru kršitev tudi ukrepali. To so sicer napovedovali že za prvi april. Z občine so sporočili, da bodo inšpektorji nadzirali, ali je vozilo opremljeno z nalepkama in ali ima voznik pri sebi avtotaksi izkaznico in dovoljenje za opravljanje storitve na območju MOL. Globa za prekršek znaša 1400 evrov za posameznega prevoznika in 280 evrov za odgovorno osebo. Več na www.delo.si
Še dva poraza za Papir servis v Vevčah
Agencija za okolje je podjetju Papir servis že 30. decembra lani zavrnila izdajo začasne odločbe, s katero bi mu omogočili, da v svojem vevškem obratu predeluje odpadke z začasnim dovoljenjem. Četudi je to pomembna odločitev, je javnost zanjo zvedela šele pred nekaj dnevi. Iz odločbe je razvidno, da je Papir servis začel iskati nekakšne začasne rešitve kmalu po tistem, ko je vrhovno sodišče pritrdilo odločbi upravnega sodišča, s katero so podjetju razveljavili okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za predelavo odpadne embalaže v obratu Vevče. Ker je vrhovno sodišče 26. septembra lani kot nedovoljeno zavrnilo zahtevo za revizijo postopka, posledično pa zavrglo tudi predlog za začasno odredbo, je Papir servis takoj po pravnomočnosti razsodbe novembra lani na Arso naslovil predlog za izdajo začasne odločbe, ki bi mu omogočala začasno delovanje v formalno zaprtem obratu do pridobitve novega OVD. Več na www.delo.si
Po osrednji kamniški ulici Šutna v središču starega mestnega jedra, ki je zaprta za promet, je znova dovoljeno kolesarjenje v obe smeri. Na občinski upravi so se za ta korak in ustrezno postavitev signalizacije odločili zaradi številnih pritožb kolesarjev, ki jim je bilo po novi prometni ureditvi kolesarjenje v obe smeri onemogočeno oziroma so morali zaradi kršitve predpisov plačati ustrezno globo. Kot še pravijo na občinski upravi, se na Šutni na območju za pešce za stanovalce in uporabnike ter dostavo z novo signalizacijo ne bo nič spremenilo. Več na www.dnevnik.si.
Vrtce ponujajo celo sosednjim občinam
Na Vrhniki končujejo novo knjižnico Ivana Cankarja, ki bo skupaj z novo osnovno šolo in telovadnico uporabnikom na voljo konec poletja v prostorih nekdanje šivalnice Industrije usnja Vrhnika. Kmalu zatem naj bi v pritličnih prostorih zaživel še predstavitveni center Ljubljanice, ki ga urejajo z Mestnim muzejem Ljubljana. Več na www.dnevnik.si.
Nov avtobus med Litijo in Šmartnim
Osnovnošolci iz osnovne šole Šmartno so bili med prvimi, ki so se peljali z novim avtobusom, ki so jih Slovenske železnice predale namenu ob 15. obletnici avtobusne povezave Litija-Šmartno pri Litiji. Slovenske železnice so redno avtobusno linijo javnega mestnega in primestnega prometa Litija (železniška postaja) – Šmartno pri Litiji uvedle 1. januarja 1999. Pred petnajstimi leti je šlo za vzorčni primer integracije avtobusnega in železniškega prometa, ki z usklajenimi voznimi redi potnikom ponuja optimalno prevozno storitev. Več na www.delo.si
Herzu se zdi šmarska zemlja predraga
V šmarski družbi Herz, ki je sestavni del avstrijskega koncerna Herz, več let načrtujejo postavitev skladiščnih prostorov, a se zapleta pri nakupu zemljišč, saj Kmetijski zadrugi Litija ne nameravajo plačati 46 evrov za kvadratni meter, čeprav je ceno določil sodni cenilec. »Cena je absolutno previsoka,« je za Delo povedal direktor šmarskega Herza Igor Herman in dodal, da več kot 25 evrov za kvadratni meter komunalno neopremljene zemlje ne nameravajo plačati. Več na www.delo.si
V četrtek bodo delavci začeli z urejanjem dobrih 3000 kvadratnih metrov trškega naselja v Semiču, ki zajema parkirišče med občinsko stavbo, blokom in hotelom ter dvorišče med cerkvijo, župniščem in lokalno cesto in del trga na severni strani cerkve. Vodstvo semiške občine je pred nedavnim sklenilo pogodbo za ureditev občinskega središča s podjetjema Begrad in Malkom. Celotna naložba bo stala 632.000 evrov, od tega bo občina plačala 344.514 evrov, preostanek pa bosta primaknila Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in država. Več na www.delo.si
Minister Židan pritrdil Arsu in spravil v dobro voljo Lafarge Cement
Okoljski minister Dejan Židan je danes razveselil trboveljske cementarje: potrdil je odločitev Arsa, ki je januarja, dve leti po sodni razveljavitvi okoljskega dovoljenja Lafarge Cementu (LC) izdal novo dovoljenje za proizvodnjo cementa. Prvi mož LC Haimo Primas napoveduje razpravo z lokalno skupnostjo o sežigu, v Eko krogu dopisa ne poznajo, zagorski župan Matjaž Švagan pa poziva LC, naj ne meče denarja v peč. Več na www.delo.si
V Škocjanu vsi čakajo na državo
Občina je po včerajšnjem sestanku z vpletenimi obljubila, da bo našla rešitev za nadaljevanje gradnje kanalizacije skozi romsko naselje, a pričakuje pomoč države, z ministrstva, ki je skrbnik projekta za komunalno ureditev poslovne cone Škocjan, pa so nam na vsa vprašanja v zvezi s tem odgovorili le, da je za odgovore pristojna občina. Več na www.delo.si
Dolenjci ogorčeni zaradi zavrnitve financiranja okoljskih projektov
Župani osmih dolenjskih občin in novomeška Komunala so zaradi nedavne zavrnitve financiranja svojih projektov preskrbe z vodo v zadnji finančni perspektivi vlado in pristojne ministre pozvali k takojšnjemu sestanku v Ljubljani. Zaradi zavrnitve dolenjskih vodovodnih in drugih projektov so ogorčeni, opozarjajo v svojem zadnjem pozivu in pismu vladi. Direktor novomeške Komunale Rafko Križman je za STA pojasnil, da jih je vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pred tednom obvestila, da je pristojno ministrstvo zavrnilo zahtevke za potrditev pomoči okoljskim projektom s sredstvi finančne perspektive za 18 milijonov evrov vreden medobčinski projekt hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske in približno 31,5 milijona evrov vreden medobčinski projekt suhokranjskega vodovoda. Več na www.delo.si
Denar tudi za prvenstvo, ki ga niso gostili
Medtem ko ponekod preštevajo dobiček, ki ga je prineslo lansko evropsko košarkarsko prvenstvo, v Novem mestu zaradi soorganizacije, od katere so odstopili, vsaj za zdaj preštevajo izgubljene evre. Novomeška občina bi morala skupaj za sofinanciranje prvenstva plačati 600.000 evrov. Prvi obrok je poravnala julija 2011, ko je družbi EP 2013 plačala 150.000 evrov, a je kot gostiteljica odstopila, zato vloženi denar zahteva nazaj. Kot zagotavljajo na občini, je župan Alojzij Muhič že dobil zagotovilo vodilnih na Košarkarski zvezi Slovenije, da bo ta v mestni proračun vrnila okoli 95.000 evrov, za preostali del bodo obračunani stroški obiska novomeške delegacije v Litvi leta 2012; takrat je tja iz Dolenjske odpotovala štiričlanska delegacija. Več na www.dnevnik.si.
Župan Muhič do podpisa ne verjame nikomur
Šele po grožnjah s tožbo so na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) za petek le napovedali podpis pogodbe z novomeško občino o sofinanciranju projekta Cerod 2 z denarjem evropskega kohezijskega sklada in države. »Dokler pogodba ni podpisana, ničesar ne verjamem,« se je na napoved odzval novomeški župan Alojzij Muhič. Več na www.delo.si
»Če pridejo zdaj, nas imajo v mislih za poleti«
V kampu Šobec so morali zaradi žledoloma odstraniti okoli dva tisoč dreves. S pomočjo domačinov iz Lesc so delo opravili tako temeljito, da Felix Hundemer iz Münchna v Nemčiji, ki je eden prvih gostov v kampu v novi sezoni, pravi, da kakšnih posledic zime ni niti opazil. Z odprtjem Šobca in nekaterih drugih namestitvenih zmogljivosti se je na zgornjem Gorenjskem že začela letna turistična sezona. Več na www.delo.si
Gradbeno dovoljenje končno pridobljeno, začenja se lov za denarjem
»Zdaj ne bo več formalnih izgovorov. Mesto in ministrstvo za kulturo naj zagotovita sredstva za izvedbo projekta,« je direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak včeraj komentirala dolgo pričakovano pridobitev gradbenega dovoljenja za drugo fazo obnove oziroma gradnje knjižnice. Več na www.delo.si
Minister in mariborski župan bosta poiskala sredstva za Lent
Minister za kulturo Uroš Grilc, mariborski župan Andrej Fištravec in direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina so se danes dogovorili, da bodo poiskali 220.000 evrov, potrebnih za izpeljavo letošnjega festivala Lent. Kot je po sestanku dejal Fištravec, bo občina z ministrstvom izoblikovala predlog, ki ga bodo poslali v potrditev vladi. Več na www.delo.si
Križ čez prenovo Kulturnega centra Pekarna
Če je župan Andrej Fištravec na začetku svojega mandata uvrstil prenovo Kulturnega centra Pekarna na seznam prioritetnih občinskih naložb, je ta v minulih mesecih zdrknila povsem na rob načrtovanih projektov. Napovedana celovita prenova pa je zdaj, kot kaže, povsem odpisana. Na občini bi poslopja, ki jih je močno najedel zob časa, poleg tega pa niti nimajo ustreznih uporabnih dovoljenj, sanirali prek investicijskega vzdrževanja. Več na www.dnevnik.si.
Država na podarjenih zemljiščih zahteva plačilo služnosti
Spor zaradi plačila 120.000 evrov služnosti med občino Duplek in državo ogroža projekt gradnje kanalizacije, vreden 2,7 milijona evrov. Občina je pred leti brezplačno podarila več zemljišč državi, ta pa zdaj terja plačilo služnosti, ker namerava občina na teh zemljiščih graditi kanalizacijski sistem. Naložbi v ureditev protipoplavnega nasipa in kanalizacijskega omrežja, oboji sta umeščeni na ista zemljišča, sta pomembni pridobitvi za občino Duplek. A se jezijo nad državo oziroma njeno Agencijo RS za okolje (Arso), ki od njih pri gradnji kanalizacije zahteva plačilo služnosti na zemljiščih, ki so bila do leta 2009 v lasti občine. Več na www.delo.si
Prvi pomurski pustolovski park
Tik ob prekmurski znani turistični destinaciji, ki jo letno obišče med 40.000 in 50.000 obiskovalcev, je družina Jerič v sodelovanju z občino Dobrovnik v treh letih uredila pustolovski park. Ta se razprostira na hektar veliki gozdni površini, vrednost investicije pa je znašala okrog 180.000 evrov. Kot je na včerajšnji otvoritvi povedal Damjan Jerič, je projekt pustolovsekga parka del večje naložbe njegove družine: V bližnjih Prosenjakovcih so sezidali apartmajsko hišo. Celotna vrednost projetka tako znaša 320.000 evrov in je sofinancirana z evropskim denarjem. Več na www.delo.si
Bo negovski grad središče umetniške fotografije?
Člani gornjeradgonskega fotokluba Proportio Divina so skupaj s svojim predsednikom Ivom Borkom, ki je obenem že eno leto tudi predsednik Fotografske zveze Slovenije (FZS), včeraj v negovskem gradu postavljali prvo od treh razstav umetniške fotografije, ki bodo prostore gradu krasile do avgusta. Razstave pa niso vse, kar za ta grad načrtuje Ivo Borko. »Že leta se ukvarjam z mislijo, da bi bil negovski grad imenitno okolje za nekakšno središče umetniške fotografije. Ko je država novejši del gradu obnovila in ga dala v upravljanje občini Gornja Radgona, sem se za idejo še bolj ogrel,« pravi Ivo Borko, eden uspešnejših umetniških fotografov FZS v zadnjih letih. Več na www.delo.si
Komunalno sodelovanje občin na ormoškem območju
Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž se pripravljajo na novo, 13 milijonov evrov vredno obnovo vodovodnega omrežja, za katero pričakujejo 85-odstotno pomoč državne in evropske kohezijske blagajne v obdobju 2014−2020. Obnoviti nameravajo 75 kilometrov primarnega vodovoda, zamenjati šest vodohranov in nekaj prečrpalnic. Več na www.delo.si
Tretje strupeno odlagališče je potrjeno
Novoodkrita nelegalna deponija strupene zemlje z obmoja stare Cinkarne nad Savinjo pri celjskem mestnem parku. Objavo analiz vzorcev odpadkov s plazu pri celjskem Mestnem parku Cvetka Ribarič Lasnik z Inštituta za okolje in prostor komentira: »Koncentracija in zastopanost nevarnih snovi sta enaki kot v stari Cinkarni in Bukovžlaku, saj takšne mešanice ni mogoče najti drugod.« Analizo so naročile Civilne iniciative Celja in s tem ponovno prehitele neodločno okoljsko inšpekcijo. Zato je včeraj Celje obiskala tudi glavna inšpektorica za okolje in naravo Jana Miklavčič in naročila odločno ukrepanje. Več na www.delo.si
Celjska urbana gverila hoče zrak
Pripadniki Civilne iniciative Urbana Gverila Celja so v noči s ponedeljka na torek središče Celja prelepili s plakati, v torek opoldne pa so Celjanom začeli deliti letake z zahtevami po izboljšanju bivalnega okolja. Zamaskirani so bili v bele kombinezone in nosili zaščitne maske z napisom »Diham!« Kot opozarjajo, ima Celjska kotlina za Trbovljami najbolj onesnažen zrak v državi, zemlja pa je obremenjena z rakotvornimi težkimi kovinami. Tudi zaradi tega je evropska komisija proti Sloveniji vložila tožbo, konkretneje zaradi nezakonitih odlagališč nevarnih odpadkov v Bukovžlaku in na območju opuščenih zemljišč stare Cinkarne. Več na www.delo.si
Prebivalci občine Luče so se danes na posvetovalnem referendumu izrekali o podpori projektu gradnje obvoznice hkrati z zagotavljanjem poplavne varnosti. Referenduma se je udeležilo 53,79 odstotka volilnih upravičencev, pri čemer jih je podporo projektu izreklo 92,44 odstotka, proti pa jih je glasovalo 7,56 odstotka, so za Slovenska tiskovno agencijo povedali na volilni komisiji. Volilni upravičenci so na referendumu odgovarjali na vprašanje, ali so za čimprejšnjo izvedbo obvoznice s protipoplavnimi ureditvami, skladno z uredbo o državnem prostorskem načrtu za ureditev regionalne ceste Radmirje-Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče. Več na www.delo.si
Marca je Delo odkrilo, da je zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) upokojencu Jožetu Praperju iz Vuzenice napovedal ukinitev pokojnine, ker ima na domači strehi malo fotovoltaično elektrarno. Odtlej je ZPIZ postopke za zamrznitev ali zmanjšanje ter vrnitev že izplačanih pokojnin po naših podatkih in iz istega razloga začel že za okoli 25 upokojencev. Več na www.delo.si
Državna cesta po pomoti padla v občinski prostorski načrt
Čeprav je občinski prostorski načrt (OPN) izjemno pomemben dokument, ki bo določal temelje prostorskega razvoja v občini Laško, so ga predstavniki Razvojnega centra Planiranje Celje občanom predstavili zelo površno. Ko so denimo nasprotniki tretje razvojne osi zahtevali, naj jim pokažejo načrte za naselje Strmca, ki ga bo načrtovana državna cesta prepolovila in uničila kmetijska zemljišča, jim je pripravljalka osnutka Aleksandra Geršak Podbrežnik v zadregi odgovorila: »Občina je zelo velika. Če bi vam pokazali vse, bi lahko listali v nedogled. Prikazano je bilo to, kar je pač bilo. Celotno gradivo si lahko, če želite, pridete pogledat na občino.« Več na www.dnevnik.si.
Velenje ni Copacabana, a napreduje
Ob umetnem Velenjskem jezeru mestna občina nadaljuje urejanje plaže za kopalce, čeprav jezero uradno ni kopalna voda in se kopalci v njem namakajo na svojo odgovornost. Tudi letos bodo nadzirali kakovost jezerske vode, rezultate pa bodo objavljali na občinski spletni strani, pri čolnarni in recepciji Kampa Jezero. Lani so pri čolnarni uredili sanitarije s prhami, postavili lesene tribune za sončenje in plažo nasuli s prodom. Letos bodo urejanje plaže nadaljevali in postavili skakalnico, gol za vaterpolo in na jezero postavili lesena splava za sončenje. Več na www.delo.si
Konec iluzij, da bo Rus pravočasno obnovil Rimski vrelec
Ruski lastnik Rimskega vrelca Musa Abidov je od občine dobil že drugi zahtevek za plačilo pogodbene kazni, ker ni pravočasno odprl zdraviliškega centra. »Nobenega zahtevka do zdaj še ni plačal in bojimo se, da ga ne bo,« je dejal župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen. Več na www.delo.si
Donacija SDS: Strankarske klopi za Ravenčane
Občani Raven se že nekaj časa muzajo na račun klopi, ki jih je občini donirala največja opozicijska stranka SDS. »Očitno živimo v dobi, ko je reklama še kako pomembna, sredstev, na kak način jo plasirati med ljudi, pa je veliko. Mnogi sredstev pri tem niti ne izbirajo in menijo, da je vsakemu dovoljeno vse,« je postavitev nekaj klopi, na katerih je dobro viden napis največje opozicijske stranke SDS, komentiral eden od Ravenčanov. »Mene sicer to ne razburja in kljub vsemu sedem nanjo, a nekatere očitno to moti. Vsak ima pač svoje mnenje,« nam je dejal starejši gospod, edini, na katerega smo naleteli, ko smo na Ravnah iskali klopi z imenom stranke. Ko smo ga prosili, če ga lahko fotografiramo, sedečega na klopi, pa se je v trenutku pognal k višku. »Ne, to pa ne. Mene pa ne. Najdite raje koga drugega,« je dejal in urno odhitel naprej po opravkih. Več na www.dnevnik.si.
Prikrajšani za pol milijona evrov
Ravensko gradbeno podjetje Giip je v okviru javno-zasebnega partnerstva v občini Dravograd zgradilo večnamensko športno dvorano. Vrednost celotne naložbe je znašala 4,1 milijona evrov, od SID banke pa so za to pridobili 3,5 milijona evrov namenskega kredita, katerega poraba je strogo nadzorovana. Ker se je investicija izvajala v letih 2011 in 2012, podjetje pa vsega denarja naenkrat ni potrebovalo, se je direktor in lastnik Miran Igerc strinjal s prošnjo takratne predsednice uprave Probanke Romane Pajenk, da bi del vezanih sredstev kredita, šlo je za dva milijona evrov, do izgradnje objekta v Dravogradu prepustil na razpolago banki. Več na www.dnevnik.si.
Ribiči za plačevanje vožnje po Savinji v Občini Ljubno
Občinski svetniki bodo danes obravnavali odlok, ki prinaša novo ureditev plovbe po Savinji v občini. Čeprav si vsi, tako ribiči kot ponudniki storitev na vodi, želijo več reda na reki, pa je pripomb k novemu odloku precej. Med drugim tudi zaradi visokih cen, nižje bodo dostopne le nekaterim. Odlok na Ljubnem sprejemajo že več kot desetletje, vendar je na reki preveč različnih interesov. Glavni pobudnik je Ribiška družina Ljubno ob Savinji, saj naj bi imeli ribiči, v kraju je ribiški turizem precej razvit, s kajakaši kar nekaj težav. Župan Franjo Naraločnik je povedal, da so odlok tokrat uskladili z ribiči in s ponudniki storitev vodnih športov, čeprav v pogovoru s slednjimi tega ni čutiti. Več na www.delo.si
Ministrstvo in občine od Trebnjega do Sevnice pred tožbo
Gradnja optičnega omrežja na Dolenjskem in v Sevnici, vredna 31,5 milijona evrov, bo epilog dobila na sodišču. Sedem občin ne bo ugodilo zahtevku države, da vrnejo 1,65 milijona nepovratnih evrov: »Ali bo ministrstvo šlo v izvršbo in jih bomo mi tožili ali pa nas bodo tožili oni,« pravi direktorica občine Mokronog-Trebelno. Občine Mokronog-Trebelno, Šentrupert, Žužemberk, Mirna Peč, Trebnje, Mirna in Sevnica so z lastnimi petimi milijoni evrov, okoli 12 milijoni vložka zasebnega partnerja družbe GVO in 14,65 milijoni evropskega in državnega denarja zgradile 3000 od možnih 5585 priključkov na nekomercialno optično omrežje. A namesto pohval so od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport marca prejele zahtevek po vračilu 1,65 milijona evrov nepovratnih sredstev. Več na www.delo.si
Nič več smradu in neprimernih izpustov v okolje
Gradnja kanalizacijskega omrežja in centralne čistilne naprave je v občinah Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica v polnem teku. Projekt, vreden skoraj 50 milijonov evrov, bo zaključen jeseni prihodnje leto, takrat pa bodo v sosednjo Italijo tekle povsem prečiščene vode, ki so bila dolga leta kamen spotike med obema Goricama. Več na www.delo.si
Mipovega bika novogoriška občina ne bo kupila
Novogoriški mestni svetniki so zavrnili predlog Tomaža Belingarja (Lista Gregorja Veličkova), da bi občina odkupila znamenitega Mipovega bika, bronasto mojstrovino kiparja Janeza Boljke, in s tem denarjem poplačala nekdanje delavce Mipa, ki pet let od stečaja nekdaj paradnega konja goriškega gospodarstva v svoje žepe niso dobili še niti evra. Več na www.delo.si
Pljuča Nove Gorice bodo temeljito očistili
V Panovcu bodo jutri med 9. in 14. uro sanirali gozdne poti, ki so bile poškodovane v vetrolomu novembra lani. Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije je veter podrl od 3500 do 4000 kubičnih metrov drevja oziroma približno tri letne poseke. Sanacija se je začela takoj po naravni nesreči, a še ni končana. Zaradi sečnje in spravila lesa pa so poškodovane posamezne gozdne poti. Zdaj bodo dodatno obnovili predvsem tiste, ki so namenjene tudi za rekreacijo. »Panovec so pljuča našega mesta. Vsak dan ga obišče od 500 do 700 rekreativcev,« pravi Matej Arčon, župan novogoriške občine. Več na www.delo.si
Med deset v Evropi tudi brez obnove
Vodilna evropska turistična spletna stran oziroma revija je Predjamski grad pred prihajajočo turistično sezono uvrstila med deset najbolj ogleda vrednih evropskih gradov. Vendar pa obiskovalcev do jeseni še ne bo pričakal v prenovljeni podobi, lahko pa se jim zgodi, da bodo od njih pred vasjo zahtevali plačilo občinske takse. Na spletni strani www.tourism–review.com so Predjamski grad uvrstili ob bok gradovom iz Škotske, Walesa, Nemčije, Avstrije, Češke, Romunije, Španije in Portugalske. »Ne po naključju,« je prepričan lastnik in predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj. »V tujini Predjamski grad pospešeno reklamiramo. Je edini ohranjeni srednjeveški jamski grad, ima močno legendo in ima zaklad. Priti v Evropi med deset gradov je več, kot priti med deset svetovnih gradov, kajti v Evropi so do gradov veliko bolj kritični kot drugje,« pravi Batagelj. Več na www.delo.si
Druga vetrnica pri Nanosu že stoji, vrti se še ne
Konec prejšnjega tedna je bila postavljena druga vetrnica v državi. Nazivna moč vetrnice je 910 kilovatov, turbina pa je nameščena na vrhu stolpa, ki je pol nižji od stolpa vetrnice v Dolenji vasi. Proizvedla bo predvidoma 1,6 gigavatne ure električne energije. »Če prejšnji teden ne bi pihala burja, bi vetrnico postavili v treh dneh, tako pa so jo v dobrem tednu dni,« je povedal Aleš Pučnik, lastnik podjetja MVE Razdrt, d. o. o., Postojna. Več na www.delo.si
V Goriških brdih bodo v nedeljo, 27. aprila, odprli novo sezono Alpe Adria Trail, pohodniške transverzale treh dežel na 750 kilometrih, ki se razteza od velikega Kleka v osrčju narodnega parka Visoke ture na avstrijskem Koroškem, čez Alpe, mimo Soče, Brd in Krasa do morja, ki objema italijanske Milje. Med 43 etapami, od katerih je vsaka dolga približno 20 kilometrov, bodo udeleženci lahko spoznali bogato kulturno, naravno in kulinarično tradicijo teh območij. Projekt treh partnerjev, slovenskega Spirita, avstrijskega Karnten Werbung in turistične organizacije italijanske pokrajine Furlanije – Julijske krajine National Geografic uvršča med deset najbolj perspektivnih pohodniških poti na svetu. Več na www.delo.si
Občine do čistilne naprave v 21. stoletju
Medtem ko imajo po Sloveniji že številne manjše vasi urejene čistilne naprave, je celotno območje občin Nova Gorica, Šempeter – Vrtojba in Miren – Kostanjevica še brez sistema čiščenja odpadnih vod. Med tako poseljenimi območji v Sloveniji je zadnje, ki tega okoljevarstvenega vidika še nima urejenega. Skoraj vse odplake iz Nove Gorice se denimo sedaj zgolj nekoliko mehansko prečiščene tik pred državno mejo izlivajo v potok Koren in s tokom odhajajo k sosedom v Italijo. Več na www.dnevnik.si.
Najprimernejša lokacija univerze je v Vipavi, a le pogojno
Upravni odbor novogoriške univerze je na včerajšnjem zasedanju za najprimernejšo lokacijo bodočega kampusa izbral Vipavo. Toda hkrati je občini tudi naložil, naj poskrbi za ustrezno prekategorizacijo zemljišča petih hektarov na sicer poplavnem območju na jugu Vipave. Župan Ivan Princes ocenjuje, da bodo univerzi ugodili brez večjih težav. Med petimi lokacijami, ki so prišle v ožji izbor za gradnjo bodočega kampusa – gre za lokacije ob Kornu, nasproti Perle in na Majskih Poljanah v Novi Gorici ter Ajdovščino in Vipavo –, se je upravni odbor včeraj soglasno odločil za zadnjo. Toda po besedah Borisa Perica, predsednika upravnega odbora novogoriške univerze, bodo od vipavske občine zahtevali, da v šestih mesecih uredi namembnosti zemljišča. To se namreč nahaja na poplavnem območju. Več na www.delo.si
Pravila sklada nad občinskim odlokom
»Namen novega prostorskega akta ni, da bi rušili objekte, ampak uredili to področje in omogočili normalno kmetovanje,« je včeraj za Delo povedal izolski župan Igor Kolenc. V občini bo še do 30. aprila javno razgrnjen novi odlok o prostorskoureditvenih pogojih za podeželje (PUP). Javna obravnava bo 23. aprila. Odziv kmetovalcev, lastnikov in najemnikov obdelovalnih površin je pozitiven. Večina podpira urejanje vprašanja gradenj, zakupniki kmetijskih zemljišč pa so pri tem kljub temu zadržani. Več na www.delo.si
Pokopano primorsko deponijo RCERO oživljajo
Severnoprimorske občine so na včerajšnjem svetu regije sklenile, da bodo ustanovile posebno komisijo za pripravo nadaljnjih aktivnosti, v kateri bodo predstavniki tistih občin in komunalnih podjetij, ki še vedno hočejo sodelovati pri uresničitvi projekta regionalnega centra za ravnanje z odpadki. »Preteklost puščamo za seboj. Naj bo to, kar se je zgodilo, velika učna ura za projekte v naslednji finančni perspektivi 2014-2020,« pravi župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič, trenutno predsedujoči svetu regije. Ta je včeraj vseeno sklenila, da nadaljuje pridobivanje gradbenega dovoljenja za regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO). Več na www.delo.si
Severnoprimorski župani do skupnih rešitev za odpadke
Severnoprimorski župani so na današnji seji sveta regije sklenili, da bodo nadaljevali pridobivanje gradbenega dovoljenja za regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO). Projekt, za katerega so sicer že pridobili evropska sredstva, so že končali, saj ga ne bi mogli izvesti v časovno določenem roku. Novogoriški župan Matej Arčon je poudaril, da je treba izpolniti še nekaj obveznosti, vendar je projekt 11 severnoprimorskih občin formalno končan, o tej odločitvi pa so prejeli tudi odločbo z ministrstva. Vendar ga hočejo nadaljevati, sofinanciranje gradnje bodo iskali pri drugih virih. Pri tem je še enkrat pokritiziral ministrstvo, ki je po njegovem mnenju delo slabo opravilo. Več na www.delo.si
V Strunjanski park tudi s plavutkami
Katera največja jadranska školjka raste v muljastem morskem dnu krajinskega parka Strunjan? Katere slanuše uspevajo v tem parku in kaj sploh so to slanuše? Zakaj brnistra pred poletjem odvrže liste? To je samo nekaj vprašanj, na katera bo zlahka odgovoril tisti, ki se bo podal na štiri nove tematske poti v Krajinskem parku Strunjan. Strunjanski park postaja vse bolj urejen in z vse več posebnostmi. V okviru Lokalne akcijske skupine Istre so po dveh letih končali projekt, v katerem so uredili štiri tematske poti, poleg tega so z ograjo zavarovali približno 350 metrov pohodnih poti med Izolo in Strunjanom ter izdali priročnik za vodnike z zgodovino in posebnostmi parka. Za tematske poti so pripravili delovne liste in zgibanke z vsemi posebnostmi, ki bi jih natančni obiskovalci morali spoznati. Več na www.delo.si
Šotori, brunarice, kioski »krasijo« pristanišče rož
Medtem ko se javnost v Kopru zgraža že samo nad zamislimi o neprimerno visokih stolpnicah, pa v Portorožu motijo postavljeni šotori, kioski, brunarice in kričeči, veliki reklamni oglasi. Portorožane neurejenost skrbi, saj takšna podoba spreminja ne le videz, ampak tudi značaj prestolnice turizma. Domačini in turisti so lahko v zadnjih dneh presenečeni opazili, da se je ob zasilnem plastičnem, polkrožnem montažnem »šotoru« na zelenici ob promenadi na Trgu prekomorskih brigad pojavil še eden, podobno velik reklamni šotor igralnice Casino Portorož. Postavili so ga kar na trg, ki ga upravljajo Obalne galerije Piran, in mu zato pravijo Art market. Več na www.delo.si
Načrt terminala v Žavljah bo očitno dokončno odpovedan
Italijansko ministrstvo za okolje bo po vsej verjetnosti preklicalo integrirano okoljsko dovoljenje AIA, izdano za gradnjo uplinjevalnika v Žavljah, je po poročanju Primorskega dnevnika povedal podtajnik na italijanskem ministrstvu za gospodarske dejavnosti Claudio De Vincenti. Da terminala ne bo, je sicer že oktobra nakazala Evropska komisija. Več na www.dnevnik.si.