V večini mest potrebujem nekaj časa, da najdem dogajanje, ki ga lahko opišem. V Medellinu je bilo ravno obratno. Potem ko mi je drznost dejanj tega mesta pet dni jemala sapo, sem končno našel besede, s pomočjo katerih začenjam razumeti to izjemno tranzicijo.
Neenakost je vir urbanega nasilja
V mestni galeriji moderne umetnosti središče glavne razstave zaseda velik plakat Medellin Diagrama, na katerem je predstavljena strategija preteklega in še trajajočega potovanja tega mesta. »Zgodba državljanske svobode: kako je javnost premagala konflikt, obnovila urbano dostojanstvo, sprožila kolektivno akcijo in zahtevala nazaj prihodnost svojega mesta« je podnapis pod sliko, ki poudarja, da je šlo najprej in predvsem za politični proces. Osnovno sporočilo razstave je: »neenakost vir urbanega nasilja«.
V Medellinu, v Kolumbiji sem sodeloval na svetovnem urbanem forumu World Urban Forum, ki ga organizira UN Habitat, Program Združenih narodov za naselja. Tema srečanja, ki je pritegnilo 23.000 udeležencev z vseh koncev sveta, je bila urbana enakopravnost in razvoj. Ni naključje, da se je dogodek odvijal v Medellinu, saj najverjetneje ni mesta na svetu, ki bi bolje predstavljalo potenciale za urbane spremembe.
Leta 2013 je Wall Street Journal Medellin razglasil za najbolj inovativno mesto na svetu. To pa je bilo zgolj zadnje iz vrste mednarodnih priznanj. Med drugim so prejeli tudi priznanje Univerze v Harvardu za urbani dizajn in nagrado za trajnostni urbani promet iz leta 2013 (skupaj s San Franciscom). Še leta 1991 je bilo mesto vsemu svetu znano iz bolj neslavnih razlogov. Ko je bilo nasilje, povezano z narkokarteli na višku, je namreč imelo najvišje število umorov na svetu, kar 381 umorov na 100.000 prebivalcev.
Naložbe v javni promet
Verjetno najznačilnejši simbol osupljive preobrazbe Medellina je njegov sistem kabinske žičnice – Metrocable. Visoko nad silhueto mesta prepelje Metrocable iz gorskih sosesk, ki jih imenujejo barrio, v mestno jedro 30.000 ljudi dnevno. Za delavce se je tako dnevni čas potovanja s treh ur skrajšal na 40 minut. Še pomembneje je, da so se s tem skupnosti, ki so bile desetletja izolirane, socialno izključene in preplavljene s kriminalom in nasiljem, odprle preostalemu svetu. Medellin ima sedaj s kabinsko žičnico, avtobusi na plinski pogon in navezavo obeh na hitro, čisto in učinkovito omrežje podzemne železnice najcelovitejši sistem javnega prevoza v Južni Ameriki.
Na jugu mesta so v Comuno 13, eno od zgodovinsko najnevarnejših sosesk, zasidrali drugačen prometni poseg. To gorsko sosesko na strmem pobočju so opremili s serijo tekočih stopnic (video), s čimer so razbili izolacijo tega naselja, ki je bilo doslej za zunanje obiskovalce popolnoma nedostopno.
Ikonične stavbe v predmestju
Ti dve navidez osupljivi mobilnostni pobudi se nahajata ob drugih ikoničnih strukturah. Na zgornji postaji kabinske žičnice se vzpenjajo trije črni monolitni bloki Bibliotece di España, Biblioteca di San Javier pa se šopiri ob vznožju tekočih stopnic. To sta samo najbolj prepoznavni od 23 novih javnih knjižnic, ki so jih načrtovali znani arhitekti. Umestili so jih v tradicionalne delavske četrti, s čimer tudi simbolno izražajo mestne načrte.
Večina mest umesti svoje ikonične zgradbe v mestno jedro, kjer jih lahko mednarodni obiskovalci občudujejo, ne da bi se morali ubadati z zapuščanjem mestnega jedra. Medellin pa jih je postavil v svoje najrevnejše četrti, daleč stran od nebotičnikov iz železa in stekla. Kot je povedal nekdanji župan Medellina: »Naše najlepše zgradbe morajo biti v najrevnejših soseskah«. Omrežje knjižnic, ki naj bi delovale kot središča izobraževanja in kulture, odseva pomen učenja za preobrazbo Medellina.
Mesto spodbuja inovacijsko kulturo
Povezovanje učenja, podjetništva in inovacij je tudi srčika mestne inovacijske in podjetniške agencije Ruta N. Osnovana je na modelu javno-zasebnega partnerstva, osredotoča pa se na poganjanje mestne ekonomije znanja, ki se kopiči okoli posameznih industrijskih sektorjev (zdravje, energija in IKT). Del strategije te agencije je tudi načrt za 155 hektarjev veliko inovativno četrt, ki naj bi zacvetela do leta 2023.
Da bi dosegli ta cilj, so že sklenili vrsto raziskovalnih in komercialnih dogovorov. To vključuje tudi strategijo, s katero naj bi doma nastale inovativne talente dopolnili z uveljavljenimi korporativnimi inovatorji iz tujine, sploh s takšnimi, ki bi v Medellin pripeljali regionalne odločevalske funkcije. Sploh zato, ker Medellin ni prestolnica, to razumejo kot ključ do uspešne prihodnosti. Severnoameriški IKT-velikan Hewlett Packard je za svoj južnoameriški sedež od Rute N najel prostore za 15 let in je doslej najprestižnejše podjetje, ki ga je pritegnil ta model.
Poleg sodelovanja s korporacijami ima Ruta N aktivni razvojni program, s katerim spodbuja inovacijsko kulturo v mestu. Program vključuje povezovalne aktivnosti z izobraževalnimi ustanovami kot tudi veliko možnosti za zaposlovanje mladih. Ruta N tesno sodeluje z županovo ekipo in dojema zviševanje dodane vrednosti zaposlitev na področju znanosti in tehnologije kot del večje ambicije mesta, da se spopade s socialnimi problemi, kot sta zdravje in revščina. Gospodarska rast in zmanjševanje neenakosti sta dve plati iste medalje.
Inovacije in napake
Kolumbija se kot država še vedno spopada z velikimi izzivi. Svetovna banka jo uvršča na sedmo mesto med državami z največjo neenakostjo na svetu. Mirovna pogajanja z uporniško skupino FARC, s katerimi bi radi končali 50-letni spor, zaradi katerega je umrlo že 100.000 ljudi, se nadaljujejo. Sam sem bil ob energiji in optimizmu ljudi, s katerimi sem govoril v Medellinu, kot tudi ob vidnih rezultatih urbanističnega socialnega modela presunjen.
Zadnji večer v mestu sem večerjal z nekaj evropskimi kolegi. Ko smo se pogovarjali o teži dosežkov Medellina, sem med kolegi zaznal nekaj cinizma. Eden od njih je pripomnil, da bi knjižnice utegnile postati neuporabni objekti – kot mnoga španska regionalna letališča, ki so jih zgradili v letih gospodarskega razcveta. Drugi je napovedal, da se Medellin na svoji poti napakam – tudi nekaterim velikim – ne bo mogel izogniti.
V odgovor je treba reči – tako je to pri inovacijah! Če se bodo voditelji Medellina čez trideset let ozrli nazaj in ne bodo videli nobenih napak, potem lahko sklenejo, da verjetno niso bili dovolj inovativni. Ob zgodbi tega mesta se pojavljajo pomembna vprašanja o tem, kolikšna je naša toleranca do tveganj, za katere se odločajo oblikovalci javnih politik. Zato bomo z zanimanjem opazovali, kako se bo potovanje nadaljevalo.
Medtem pa njihova drzna pustolovščina mnogim navdih. Gre namreč za primer trajnostnega celostnega urbanega razvoja v nastajanju in je zato učna ura za vse nas.
Povezava do originalnega članka – spletna stran Urbact
