V Sloveniji je 1,4 milijona vozil
Od četrtka do nedelje je na celjskem sejmišču na ogled sejemski četverček Avto in vzdrževanje, Moto boom, Logotrans in Gospodarska vozila. Poleg letošnjih poudarkov o varnosti v prometu in ekologiji jih zaznamujejo tudi številne novosti in atrakcije. »Ob koncu marca je bilo na naših cestah že več kot milijon osebnih avtomobilov, skoraj 2500 avtobusov, 91.000 tovornih vozil in skoraj 93.000 motornih koles. Če k temu prištejemo še traktorje in priklopna vozila, pridemo do več kot 1,4 milijona vozil,« je ob otvoritvi sejmov povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Babič. Čeprav je vedno več vozil opremljenih z modernimi tehničnimi pripomočki za zagotavljanje varnejše vožnje, pa žal statistika pravi, da je nesreč zaradi tehničnih okvar še vedno preveč. Več na www.delo.si.
Deset let za evropske uredbe o zunanjem zraku, še deset za ukrepe?
Onesnažen zrak letno zahteva smrt sedmih milijonov ljudi ali dvakrat več kot pred štirimi leti. V Ljubljani bi po podatkih Petra Otorepca, strokovnjaka Inštituta za varovanje zdravja, s pol manj onesnaženja preprečili trideset smrti letno. Slovenija je samo za izpolnitev evropskih zahtev na področju zunanjega zraka potrebovala deset let, nič bolje pa ne kaže niti realizaciji 400-milijonskih ukrepov za sedem degradiranih območij. Več na www.delo.si.
Zakon po meri županov, a le na papirju
Skoraj leto dni je Virantovo notranje ministrstvo, ki je zadolženo tudi za lokalno samoupravo, usklajevalo spremembe zakona o financiranju občin. Na koncu so prišli do predloga, ki je županom všečen, ne prinaša pa prav nobenih večjih finančnih učinkov. Ob domnevi, seveda, da bi se zakonskih določil tudi držali. A se jih v praksi ne. Vsaj v delu, ki govori o višini povprečnine, ki je osnova za financiranje občin iz dohodnine, in o višini financiranja naložb, kjer je zapisano, da mora država za to nameniti šest odstotkov skupne primerne porabe občine, v praksi pa vsaj za letos in prihodnje leto temu namenja le dva odstotka. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo potrebuje za te namene letos 25,7 milijona evrov, a jih v proračunu sploh (še) ni zagotovljenih. Prav tako ne 21,5 milijona za leto 2015. »Povabila občinam za prijavo naložb zato še nismo objavili. Trenutno potekajo pogajanja z ministrstvom za finance, da zagotovimo potrebna sredstva. Ko dobimo manjkajoča sredstva, bosta javno objavljena tudi izračun razpoložljivih sredstev po občinah in povabilo za prijavo projektov,« so sporočili z gospodarskega ministrstva. Več na www.dnevnik.si.
»Gospodarstveniki, župani in poslanci podregije Saša vas pozivamo, da podprete ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela pri njegovih prizadevanjih za traso hitre ceste Šentrupert-Velenje (F2-2),« so v pismu predsednici vlade Alenki Bratušek danes zapisali na Savinjsko šaleški gospodarski zbornici iz Velenja. Pismo, ki so ga v imenu zbornice podpisali predsednica zbornice Cvetka Tinauer, predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac in župan Velenja Bojan Kontič, je posledica dogovora z ministrom Omerzel, ki se je prejšnji teden mudil med gospodarstveniki, župani in poslanci Savinjsko šaleške podregije. Več na www.delo.si.
Za ene cenejše, za druge dvakrat dražje komunalne storitve
Slovenske občine bi morale do konca marca odloke in cene komunalnih storitev uskladiti z državno uredbo. Na pristojnem ministrstvu ne vedo, koliko jih je to tudi zares storilo. V Idriji so občinski svetniki prejšnji teden uskladili cene komunalnih storitev z novo državno uredbo. Cene nekaterih storitev so spremenili šele po osmih letih, s tem pa so nekaterim občanom višino zneska na položnicah podvojili, spet drugim so jih celo nekoliko znižali. Storitve se bodo najbolj podražile za stanovalce večstanovanjskih zgradb, štiričlanska družina v samostojni hiši s svojim hišnim kompostnikom pa bo odslej za komunalne storitve plačevala celo 4 cente manj, in sicer dobrih 57 evrov. Štiričlanski družini v manjšem bloku se bo strošek komunalnih storitev povečal za približno tretjino, slabše pa jo bo odnesla gospa, ki živi sama v večstanovanjski stavbi s 26 stanovanji. Namesto dosedanjih 11 evrov jih bo plačevala dvakrat več, skoraj 24 evrov. Več na www.dnevnik.si.
Letos še nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč
Z razveljavitvijo zakona o davku na nepremičnine bo Davčna uprava RS (DURS) za leto 2014 odmerila nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), davek od premoženja ter pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Odmera omenjenih davčnih obveznosti bo tekla na način, kot je to veljalo za pretekla leta, z razliko datumov odmere ter rokov plačila. DURS bo občine pozval, da do 30. 6. 2014 predložijo podatke za odmero NUSZ, na podlagi katerih bo v treh mesecih od prejema podatkov odmeril nadomestilo za leto 2014 v celoletni višini. Več na www.delo.si.
Prvi roki potečejo že konec meseca
Po razveljavitvi nepremičninskega zakona se davčna uprava (Durs) znova pripravlja na odmero starih dajatev. Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) bo potekala po ustaljeni poti, spremenili se bodo le datumi odmere in rokov za plačilo. Občine bodo morale Dursu podatke posredovati do konca junija, dacarji pa bodo nato v treh mesecih – do konca septembra – zavezancem razposlali položnice. Zneske do 200 evrov bodo zavezanci lahko poravnali v dveh obrokih, nad 200 evrov pa v štirih. Več na www.dnevnik.si.
Mnogim črnograditeljem se bo smejalo
Objektov, ki črnograditeljem omogočajo direkten pogled v sosedovo spalnico, brez soglasja slednjih ne bo mogoče legalizirati. Prav tako ne tistih, ki jim nasprotuje lokalna skupnost. Tudi Marko Jaklič in Vitoslav Türk sta gradila prerazkošno, da bi brez posebnih odpustkov prišla do dovoljenja. Toda ti so možni. Več na www.dnevnik.si.
Osnutek zakona o legalizaciji še ta mesec
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor po dveh mesecih še vedno usklajuje osnutek zakona o legalizaciji črnih gradenj, čeprav je minister Samo Omerzel ob uvajanju enoletnega moratorija za njihovo rušenje lani napovedal, da bo zakon sprejet še pred marcem. Na ministrstvu pojasnjujejo, da poleg drugih resornih ministrstev predlog premlevajo še z občinskimi združenji, strokovnimi zbornicami in nevladnimi organizacijami s področja prostora. Toda slednje o tem ne vedo ničesar. Več na www.dnevnik.si.
Za sanacijo železnice 50 milijonov
Žled je na železniški infrastrukturi povzročil za več kot 40 milijonov evrov škode. Slovenske železnice je s tem doletel eden od največjih izzivov v zgodovini njihovega obstoja. »Saj veste, da namesto vlakov zdaj vozijo avtobusi, mar ne?« je prvo vprašanje, ki ga ob nakupu vozovnice na ljubljanski železniški postaji dobi, kdor koli želi potovati proti Primorski oziroma dlje od Borovnice. Cena vozovnice ostaja enaka, ne nujno pa tudi ura prihoda, saj cesta običajno ne poteka tik ob železnici in tudi razmere niso primerljive. Namesto na tirih potniki tako te dni čakajo na parkirišču ob glavni stavbi. Na prvi pogled se zdi, da je promet precej upadel. Nekaj gotovo zaradi zamud, nekaj tudi zaradi velikokrat neposrečenih povezav. Več na www.dnevnik.si.
Sanacija nujna kar za polovico vseh gozdov
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je oddal resornemu ministrstvu podroben načrt sanacije gozdov po žledolomu, ki je po končni oceni poškodoval 9,3 milijona kubičnih metrov drevja. Škoda je ocenjena na 214 milijonov evrov, sanacija pa bo stala 36,3 milijona evrov, od tega bo država prispevala 14 milijonov. Načrt sanacije zajema 51 odstotkov skupne površine gozdov v državi in vključuje površine, kjer je potrebna sanitarna sečnja in ukrepi za obnovo in revitalizacijo poškodovanih gozdov. Več na www.delo.si.
Po žledu bo treba posekati 9,3 milijona kubičnih metrov drevja
Zavod za gozdove Slovenije je končal načrt sanacije gozdov po žledolomu in ga v četrtek poslal na ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Po besedah v. d. direktorja zavoda Damjana Oražma bo treba po žledolomu posekati 9,3 milijona kubičnih metrov drevja. Škoda je ocenjena na 214 milijonov evrov, sanacija pa bo po ocenah stala 36,3 milijona evrov. Oražem je na današnji novinarski konferenci predstavil podrobnosti načrta in dejal, da je žled sicer prizadel več drevja, vendar vseh dreves ne bo treba posekati. Posek bo potreben pri 3,1 milijona kubičnih metrov iglavcev in 6,2 milijona kubičnih metrov listavcev. Pri tem je opozoril, da je zaradi podlubnikov kritično predvsem odstranjevanje poškodovanih iglavcev. Več na www.delo.si.
Snedli obljubo o brezžičnem omrežju do obvoznice
Telekom Slovenije in Nil bi morala že pred pol leta vzpostaviti brezžično omrežje na celotnem območju znotraj ljubljanske obvoznice. A ljubljanska občina se po novem strinja, da se omrežje gradi le tam, kjer gre pričakovati veliko število uporabnikov. Več na www.dnevnik.si.
Tržnica Šiška: vse bolj tudi sejmarska točka
Stara tržnica Šiška oziroma tržnica Na vasi vse bolj postaja tudi sejemski prostor in kraj druženja ob koncu tedna. Poleg redne tržnične prodaje (zelenjava, sadje …) na njej organizirajo različne sejme, ne le občasnih, tudi redne. Zadnjo nedeljo je bil tako na stojnicah prodajni sejem otroške opreme in igrač ter oblačil za odrasle. Kot je povedal vodja šišenske tržnice Dušan Borošak, bodo tovrstni sejmi vsako prvo nedeljo v mesecu, trajali pa bodo od 8. ure do 13.30. Pripravljali jih bodo vsaj do pozne jeseni. Posebnost je stojnica po načelu podarim-dobim. Na njej lahko prodajalci po koncu sejemskega dne pustijo vse, česar nočejo odpeljati domov, vsak obiskovalec pa lahko potem brezplačno vzame te izdelke. Kar bi ostalo, bi podarili Karitasu ali Rdečemu križu. Da podarjeno ne bi končalo pri preprodajalcih, bo skrbel eden od zaposlenih na tržnici. Več na www.delo.si.
Galerija Cukrarna – grad v oblakih?
Cukrarna, ki je spomeniško zaščitena že vrsto let, nezadržno propada. In to kljub številnim idejam, kako jo ne le ohraniti, temveč tudi prenoviti in revitalizirati. Težava je denar, ki ga MOL kot lastnica doslej ni hotela vlagati niti v redno vzdrževanje stavbe. »Novejša« zgodovina 186 let stare stavbe, v kateri je bila nekoč tovarna sladkorja, se je začela konec prejšnjega stoletja, ko je družina Kosler vložila zahtevek za vrnitev nacionalizirane hiše. Denacionalizacijski postopek je trajal do srede preteklega desetletja, ko je MOL kot njena dotedanja skrbnica postala edina lastnica. Četudi je bila občina vseskozi zavezana skrbeti za spomeniško zaščiteni objekt, te dolžnosti ni izpolnjevala. V njej so kraljevali brezdomci, ki so zakrivili več požarov, a so jih gasilci vedno pravočasno pogasili. Mimoidoče in mimovozeče, na katere bi lahko s propadajoče strehe padel strešnik, pa je zaščitila tako, da je že pred več desetletji postavila zaščitne odre oziroma je del ceste ob Poljanskem nasipu kar zaprla. In tako je še zdaj. Več na www.delo.si.
Grad prenovljen, zapletlo se je s porokami
Na Ljubljanskem gradu bodo nocoj odprli prenovljeni poročni dvorani. Po besedah župana Zorana Jankovića bo imel slavnostni dogodek žal grenak priokus, saj namerava upravna enota grad izločiti s seznama uradnih lokacij za sklenitev zakonske zveze. Mestna občina Ljubljana (MOL) bo zato vložila sodni spor. Več na www.delo.si.
Spar in občina sklenila pogodbo za center v Zalogu
Po petih letih priprav in pogajanj sta mestna občina in trgovsko podjetje le podpisala pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu za 7,5 milijona evrov vreden poslovno-upravni center Spar v Zalogu. Graditi ga bodo začeli konec poletja, odprtje pa je predvideno septembra prihodnje leto. Pred večdesetglavo množico sta župan Zoran Janković in generalni direktor Spara Slovenija Igor Mervič včeraj podpisala pogodbo za nov trgovski, upravni in družbeni center, pri čemer bo trgovec za njegovo obnovo oziroma gradnjo zagotovil približno 4,5 milijona, občina pa tri milijone evrov. Več na www.delo.si.
Objavljen razpis za začetna dela gradnje džamije
Islamska skupnost v Sloveniji je objavila razpis za izvajalca začetnih del pri gradnji džamije, glavni razpis, s katerim bodo iskali graditelja verskega objekta, pa bodo objavili predvidoma maja ali junija, je pojasnil tajnik skupnosti Nevzet Porić. Prvi stroji na zemljišču ob Kurilniški ulici v Ljubljani naj bi tako zabrneli čez okoli mesec dni. Obvestilo o razpisu so v petek objavili na svojih spletnih stranih, besedilo razpisa pa ni javno. Potencialni kandidati lahko gradivo oziroma razpisno dokumentacijo dobijo v islamski skupnosti ali v podjetju Elea IC, s katerim skupnost sodeluje. Kot je Porić dejal za STA, je zanimanje za razpis veliko. Kandidati lahko ponudbe oddajo do 24. aprila. Več na www.delo.si.
Na drugem razpisu pet ponudnikov
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo včeraj drugo odpiranje ponudb, prispelih na javno naročilo za rušenje stare hiše na Jarški cesti 23 in gradnjo nove, namenjene materinskemu domu. Prijavilo se je pet ponudnikov. Dva med njimi, ljubljanski podjetji VG 5 in Adaptacije – Vzdrževanje, sta se prijavila že na prvi razpis, vendar ta ni bil uspešen, ker so bile vse štiri ponudbe previsoke. Med prijavljenimi na drugi razpis so še delniška družba Razvojni zavod iz Trzina ter podjetji Kolektor Koling iz Idrije in ZIR iz Ljubljane. Več na www.delo.si.
Do 77 novih vrtičkarjev v Savljah tudi z žrebom
Ko so lani že tradicionalno deževala vprašanja, kako do svoje zaplate zemlje in kdaj bo občina uredila nove vrtičke, so neučakane na pristojnih občinskih oddelkih največkrat zadovoljili z odgovorom, da bodo razpis za najem 50 novih vrtičkov na nekdanjem vojaškem odpadu v Savljah objavili že decembra ali januarja. A trajalo je precej dlje. Javno zbiranje ponudb so objavili šele včeraj, čeprav so urejene vrtičke prevzeli že januarja. Več na www.dnevnik.si.
Zaradi mile zime več denarja za ceste
Letošnja zima je bila tako mila do ljubljanskega proračuna, da je Mestno občino Ljubljana stala le dobrih 3,1 milijona evrov, kažejo podatki oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. Pri koncesionarju KPL so zaradi ugodnih vremenskih razmer pripravljenost vseh delavcev ukinili že 5. marca, dežurstvo pa prenehali deset dni kasneje. Od takrat naprej je bilo dežurstvo KPL omejeno le na možnost intervencij ob jutrih. Več na www.dnevnik.si.
Od urbanističnega čudeža do srednjeveške dekadence
Na območju današnje Ljubljane je bilo živahno skozi vso zgodovino. »Pogosto spregledamo naravne danosti prostora, ki so omogočile poselitev zadnjih 4500 let tako rekoč nepretrgano,« meni Irena Šinkovec iz Mestnega muzeja. »Izjemna strateška lega z grajskim gričem in Golovcem na eni in Šišenskim hribom na drugi strani ter nižina s kraško reko Ljubljanico med njima je omogočala enostaven prehod skozi tako imenovana ljubljanska vrata, hkrati pa je omogočala nadzor nad vsemi mimoidočimi.« Nič čudnega torej, da je ta kraj igral izjemno pomembno vlogo skozi vso zgodovino – vse do danes. Več na www.dnevnik.si.
Z dežniki odkrivali skrite kotičke Ljubljanskega barja
Misel na pohod po Ljubljanskem barju minulo soboto ni bila preveč mamljiva. Toda kljub dežju, ki je v noči na soboto namočil prst in ni popuščal niti dopoldan, je četica nekaj več kot dvajset raziskovanja željnih duš sklenila, da jih mokra nadloga ne bo ustavila pri spoznavanju pogosto spregledanih kotičkov Ljubljanskega barja. »Danes bo pač vse v znamenju vode, brez katere tudi Barja ne bi bilo,« je popotnike s pelerinami in dežniki pozdravil geolog in profesor hidrologije dr. Mihael Brenčič. Več na www.dnevnik.si.
Barje je kot puding, pritisneš ga dol, drugje skoči gor
O javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje, ki je bil ustanovljen s sklepom vlade julija 2009, in upravlja eno najbolj zanimivih zaščitenih območij v Sloveniji, javnosti ni veliko znanega. Direktorico Barbaro Zupanc pa bolj skrbi (ne)ozaveščenost o pomenu varstva okolja in ohranjene narave. V javnem zavodu s tremi zaposlenimi v trenutnih razmerah za intenzivno in premišljeno promocijo nimajo ne časa ne kadrov ne denarja. Vseeno se trudijo varovati naravo, temu so podrejene vse ostale dejavnosti. Poudarja, da je včasih je pri promociji vloge parka treba jasno povedati, da so tu zaradi preživetja ljudi, ne zaradi rastlin in živali. Narava ne potrebuje uravnavanja, najraje ima, da jo pustimo na miru. Več na www.delo.si.
V občini Kamnik tudi to pomlad zaznavajo veliko povpraševanje po urbanih občinskih vrtičkih. Kot pravijo, je na seznamu čakajočih že več kot 30 občanov, seznam pa se z vsakim dnem daljša. Večina zainteresiranih občanov živi v stanovanjskih soseskah, kjer občina žal ne razpolaga z zemljišči, na katerih bi lahko uredila občinske vrtičke. Več na www.dnevnik.si.
Garažna hiša bo sprostila parkirišča v središču mesta
V Domžalah je vse pripravljeno za začetek gradnje prve garažne hiše parkiraj in pelji, ki naj bi iz mesta odpeljala okrog 400 vozil, ki jih v središču vsakodnevno puščajo vozniki iz okoliških krajev. V občini Domžale se lotevajo že tretje naložbe brez evropskih sredstev, čeprav so ta pridobili. Kriva je seveda država, ki ji je zaradi radodarnega dodeljevanja sredstev nepripravljenim projektom zmanjkalo denarja za pripravljene. Tako so se brez zagotovljenih evropskih evrov nedavno lotili skupne naložbe treh občin v vodooskrbo, pripravljajo nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, ki povezuje pet občin, zdaj pa se lotevajo še gradnje prve parkirne hiše v Domžalah. Več na www.dnevnik.si.
Tamara Vonta: Romsko naselje Vejar je zgled za državo
Slovesno so danes proslavili svetovni dan Romov tudi v Trebnjem, kjer je tamkajšnji župan Alojzij Kastelic, skladno s sklepom občinskega sveta, poimenoval tamkajšnje romsko naselje v Vejar (doslej je bilo del naselja Hudeje) in hkrati napovedal nadaljne prizadevanje občine za vsestranki razvoj tega naselja. Več na www.delo.si.
Laške smeti 22 evrov, zasavske brezplačne
Če direktor Centra za ravnanje z odpadki Zasavje (Ceroz) Vili Petrič danes ne bo ugodil zahtevi najbližjega mejaša zasavske deponije komunalnih odpadkov Unično Branka Podkoritnika iz Breznega v Laškem, bo ta vložil odškodninsko tožbo. S sodno potjo Cerozu grozijo tudi Podkoritnikovi sokrajani, ki za bivanje pod deponijo zahtevajo enake ugodnosti, kot jih imajo hrastniški sosedje: brezplačne smeti. »Res je smešno, da posode za smeti stojijo nekaj metrov narazen in da ene prazni laška komunala, druge hrastniška ter da mi, ki spadamo pod Laško, za smeti za štiri osebe plačujemo 22 evrov, sosedje čez potok pa imajo zato, ker spadajo v hrastniško občino, v KS Marno, smeti brezplačne,« je ceno, ki jo plačujejo krajani laškega Sedraža opisala Joži Brečko. Več na www.delo.si.
Ribnica in Škofja Loka se projektno povezujeta s sosednjimi državami
»Prihodnost je v povezovanju,« je jasen ribniški župan Jože Levstek, ki je skupaj z županom občine Škofja Loka, Miho Ješetom, dva dni gostil predstavnike občin in razvojnih organizacij iz Madžarske in Hrvaške. Glavni namen srečanja je bilo oblikovanje idej, ki bi jih v prihodnji finančni perspektivi razvili v skupne, torej mednarodne projekte. Več na www.delo.si.
Novo zakonsko reševanje bohinjske žičnice
Državnozborski infrastrukturni odbor je podprl še drugi popravek zakona o žičniških napravah za prevoz oseb, s katerim bo pospešen postopek izdaje gradbenega dovoljenja za projekt bohinjskega zimskega in tudi letnega športno-rekreativno-turističnega projekta 2864. Tudi tokratna novela se ukvarja z lastniškimi vprašanji, natančneje z agrarno skupnostjo, katere preveč razpršeno in dedno nerešeno lastništvo blokira projekt – in z njim evropska sredstva, delovna mesta ter razvoj turizma. Več na www.delo.si.
V Mariboru se odpira prva romska restavracija v Sloveniji
V Mariboru bodo konec tega tedna odprli romsko restavracijo Romani kafenava, ki je prva takšna v Sloveniji. Po besedah vodje projekta Štefana Simončiča iz društva Epeka so kulturno-kulinarični center oblikovali tako, da so upoštevali romsko kulturo in dediščino. V njem bodo nudili zaposlitev 15 osebam iz ranljivih skupin, tudi Romom. Pogodbo za najem prostorov nekdanje picerije Ču Ču na Taboru so podpisali sredi novembra lani, po ureditvi vse potrebne dokumentacije pa so februarja začeli z obnovitvenimi deli. Ta so bila zahtevnejša, kot so pričakovali, saj se lokal nahaja v spomeniško zaščitenem objektu v t.i. Železničarski koloniji in je bil po izselitvi prejšnjega najemnika prepuščen propadu. Med drugim je bilo treba zamenjati vse inštalacije in doslej so za projekt porabili 80.000 evrov. Več na www.delo.si.
Mariborski Romi odprli prvo romsko restavracijo pri nas
V štajerski prestolnici so po vseh zapletih z nekaterimi okoliškimi prebivalci odprli romsko restavracijo Romani kafenava, prvo tovrstno v Sloveniji. Projekt je nastal pod okriljem Združenja Epeka ter je lep primer spodbujanja socialnega podjetništva in vključevanja Romov v zaposlitev. Vodja projekta Štefan Simončič je prepričan, da jim je uspelo kulturno-kulinarični center oblikovno pripraviti z upoštevanjem romske kulture na eni strani in spomeniško-varstvenih pogojev na drugi. Obnovitvena dela so začeli februarja, pri tem pa so se z veliko solidarnostjo izkazali zlasti Romi: »V Evropi živi 12 milijonov Romov, od tega jih je šest milijonov brezposelnih. Zamislite si, da bi se teh šest milijonov aktiviralo, da bi začeli delati. Mislim, da je to velik potencial Evropske unije, ki pa na žalost ni izkoriščen.« Več na www.delo.si.
Namesto šotora, ki so ga na osrednji mariborski tržnici postavili za premostitev zimskega časa, bodo prodajalce od zdaj spet ščitili stari dežniki. Podjetje Expo Biro, od katerega je Snaga najela šotor, ga je včeraj podrlo, branjevke pa si želijo nekdanjih stojnic s streho. Skoraj 400 kvadratnih metrov velik šotor je na ploščadi, kjer je zelena tržnica, stal od 15. januarja, stroške montaže, demontaže in najema v skupni višini malo več kot 13.000 evrov pa je v celoti prevzela Snaga, ki upravlja tržnične površine. Na osrednjo mestno tržnico so že v preteklih dneh začeli postopoma vračati dežnike (skupaj jih je 48), pri čemer so po pojasnilih Snage na nekaterih zamenjali raztrgana platna in uničene tulce. Več na www.delo.si.
Bazen bo nov, a najti morajo še denar zanj
Zamenjava ta čas zaprtega srednjega bazena v Pristanu z novim bo stala 1,6 milijona evrov. Mestni svet bo projekt obravnaval predvidoma na prihodnji seji: »Zadeva je nujna,« opozarja direktor Športnih objektov Maribor Anton Knez. A denarja za nov bazen (še) ni. Več na www.delo.si.
V skladu s sklepi skupščine, ki jih je 31. marca podprla 98-odstotna lastnica Mestne občine Maribor, je podjetje Zim šlo v sredo tudi formalnopravno na boben, občina pa je v podjetju izgubila svoj kapitalski delež, vreden kar 3,9 milijona evrov. Okrožno sodišče v Mariboru je sprožilo stečajni postopek, za upravitelja pa je imenovalo Igorja Goršeta. Upniki imajo zdaj čas do 9. julija, da mu prijavijo svoje terjatve in (iz)ločitvene pravice. Več na www.dnevnik.si.
Milijoni za kanalizacijo na mariborskem koncu
Po podpisu pogodb z ministrstvom za kmetijstvo in okolje se začenja 20-milijonska naložba v gradnjo kanalizacijskega omrežja na mariborskem območju. A vse težave še niso rešene: občina Duplek bi morala državi plačati služnost na zemljišču, ki ji ga je prej podarila. Pri projektu gradnje infrastrukture za odvajanje odpadnih voda in priključitve na mariborsko centralno čistilno napravo (CČN), včeraj so ga predstavili na občini Hoče – Slivnica, poleg te sodelujejo še občine Maribor, Duplek in Miklavž na Dravskem polju. Za kanalizacijsko omrežje in kolektorje si bodo razdelile malo več kot 13 milijonov evrov iz kohezijskega sklada in 2,3 milijona od države, razen mariborske pa so vse že z ministrstvom podpisale pogodbe o sofinanciranju. Več na www.delo.si.
Javni potniški promet – dobra volja občin
Osem mestnih občin občanom omogoča javni mestni prevoz, v Velenju in Novi Gorici je celo brezplačen, Celje pa je največja občina brez mestnih avtobusov. »Ljudem se ne splača na avtobus,« ugotavlja prometni svetovalec na celjski občini Miran Gaberšek, ki med javni promet prišteva tudi taksi službe, teh pa ima Celje več kot katerakoli druga občina. Mestnega prometa ni v Celju, Slovenj Gradcu in na Ptuju, Mesta občina Celje pa je med vsemi tremi daleč največja. Nekaj avtobusov sicer vozi, vendar na račun medkrajevnih voženj, je povedal direktor prometa Izletnika Celje Darko Šafarič, kjer imajo koncesijo za tovrstne vožnje: »Ko avtobus pelje v Vojnik, je do Zgornje Hudinje mestni avtobus, potem pa medkrajevni.« Direktor marketinga Boštjan Čokl je dodal: »Mestnih linij v Celju ni več. Tudi sicer je mestni promet samo tisti, za katerega ima občina odlok in na tej osnovi podeli koncesijo. V Celju tega ni.« Več na www.delo.si.
Prebivalci občine Luče so se danes na posvetovalnem referendumu izrekali o podpori projektu gradnje obvoznice hkrati z zagotavljanjem poplavne varnosti. Referenduma se je udeležilo 53,79 odstotka volilnih upravičencev, pri čemer jih je podporo projektu izreklo 92,44 odstotka, proti pa jih je glasovalo 7,56 odstotka, so za Slovenska tiskovno agencijo povedali na volilni komisiji. Volilni upravičenci so na referendumu odgovarjali na vprašanje, ali so za čimprejšnjo izvedbo obvoznice s protipoplavnimi ureditvami, skladno z uredbo o državnem prostorskem načrtu za ureditev regionalne ceste Radmirje-Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče. Več na www.delo.si.
Mostova čez Pivko in Socko bodo popravljali do jeseni
Razpis Direkcije RS za ceste (DRSC) za gradnjo nadomestnega mostu čez Socko pri Skrlinovem gradu in rekonstrukcijo mostu čez Pivko v Prestranku je končan. Na razpis se je skupno prijavilo šestnajst gradbenih podjetij, devet od teh za gradnjo mostu čez Socko pri Skrlinovem gradu, sedem pa za rekonstrukcijo mostu čez Pivko. Za gradnjo slednjega je bilo izbrano sevniško podjetje Rafael, ki je oddalo tudi cenovno najugodnejšo ponudbo, saj bo dela opravilo za 362.526 evrov, za dela pri Skrlinovem gradu pa celjski VOC (Vzdrževanje in obnova cest), katerega ponudba je znašala 547.369 evrov. To je skoraj pol manj od Gorenjske gradbene družbe iz Kranja, ki bi dela opravila za 968.107 evrov. Ponudbe za rekonstrukcijo mostu čez Pivko se cenovno niso tako zelo razlikovale, saj je bila ponudba izbranega sevniškega podjetja slabih 200.000 evrov cenejša od najdražje, ki jo je oddalo idrijsko podjetje SGP Zidrag. Več na www.dnevnik.si.
Pet let za okoljevarstveno soglasje
Center za ravnanje z odpadki Gajke pri Ptuju je po petih letih prizadevanj dobil okoljevarstveno soglasje, ki je 4. aprila že postalo tudi pravnomočno. Tako se je zaključila zapletena zgodba, ki se je začela konec leta 2008, ko je Mestna občina Ptuj zaprosila za to soglasje, da bi lahko sedanje odlagališče komunalnih odpadkov v Gajkah razširila še za eno odlagalno polje. Več na www.delo.si.
Kohezijskih milijonov Ptuju ne bo treba vračati
Kmetijski minister Dejan Židan je na Ptuju podpisal dve pogodbi za sofinanciranje kanalizacijskega omrežja na Ptuju in na Ptujskem polju – evropski kohezijski sklad in država bosta iz pretečenega evropskega plačilnega obdobja 2007 – 2013 primaknila 8,766.019 evrov. Obe kanalizacijski mreži že gradijo, saj je ptujski župan Štefan Čelan že decembra lani jamčil s podpisom, da bo eden največjih kanalizacijskih projektov končan pravočasno in Evropi ne bomo vračali 35 milijonov evrov njenega deleža. Več na www.delo.si.
V Stročji vasi otvoritev doma za dementne bolnike
Zaradi naraščanja števila starejših oseb z demenco ter zaradi dejstva, da je bil ljutomerski dom za ostarele grajen brez ustreznih prostorov za dementne, so v Stročji vasi pri Ljutomeru včeraj otvorili na novo zgrajeno dislocirano enoto ljutomerskega doma za starejše. Čez dva milijona evro vredna investicija, ki jo je v 75 odstotkih financirala država, bo oskrbo nudila štiriindvajsetim dementnim bolnikom, ki bodo bivali v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah. Imeli bodo lasten vrt in sadovnjak, kjer bodo lahko pridelovali svojo zelenjavo in sadje. Več na www.delo.si.
Železniški podvoz bodo gradili skoraj dve leti
Ta teden so delavci SGP Pomgrad tudi fizično začeli z gradnjo železniškega podvoza na Cankarjevi ulici v Murski Soboti, ki je del celovite posodobitve nivojskih prehodov na progi med Pragerskim in Hodošem. Gradnja soboškega podvoza in spremljajoče cestne infrastrukture bo s skupno vrednostjo slabih 15 milijonov evrov med največjimi zalogaji v tem projektu, vendar bo tudi največ prispevala k bolj tekočemu prometu po zelo prometni soboški vpadnici iz smeri avtoceste in Beltincev. Do oktobra 2015 bodo tu zgradili podvoz in v krožišči spremenili križišči Cankarjeve in Gregorčičeve ter Industrijske in Panonske ulice. Več na www.delo.si.
Električni avtomobili in fitnes za starejše
Na Ravnah nameravajo do sredine avgusta prihodnje leto urediti urbano mestno središče. Naložba, vredna 1,3 milijona evrov, bo vključevala tudi vzpostavitev polnilnih postaj za električne avtomobile in izposojevalnih postaj za kolesa. , V parku bodo postavili tudi fitnes za starejše. Ureditev urbanega središča Raven bo potekala v petih sklopih, skupaj vrednih 1,3 milijona evrov. Z obsežnim projektom bi radi povečali atraktivnost mesta ter spodbujali uporabo čistih in energetsko učinkovitih vozil v okviru trajnostne mobilnosti. Več na www.delo.si.
O vetrnicah le v krajevni skupnosti Senožeče
Volivci krajevne skupnosti Senožeče bodo o vetrnicah na svojem območju odločali na posvetovalnem referendumu 25. maja. »Ali ste za to, da se na območju krajevne skupnosti Senožeče v prostor umešča vetrne elektrarne?« se bo glasilo referendumsko vprašanje, na katerega bo z da ali ne odgovarjalo približno 800 volivcev iz vasi Senožeče, Dolenja vas, Laže, Gabrče, Potoče, Otošče in Senadole. Župan Divače Drago Božac bo referendum razpisal 18. aprila. Več na www.delo.si.
Za voznike tovornjakov v Vrtojbi končno bolje poskrbljeno
Kamionski terminal na nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu (MMP) Vrtojba bo dobil prizidek. Šempetrsko-vrtojbenski župan Milan Turk in direktor Cestnega podjetja Gorica Kristjan Mugerli sta namreč podpisala pogodbo za gradbeno obrtniška dela v višini dobrih 91.000 evrov. Več na www.delo.si.
Obe strani že vložili podpise proti daljnovodu
Dve različici umestitve novega daljnovoda med Beričevim in Divačo sta na noge spravili krajane z južne in severne trase. Oboji so pripravljeni uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da preprečijo gradnjo daljnovoda blizu svojih domov. Potem ko so predstavniki civilne iniciative proti severni trasi novega daljnovoda Beričevo–Divača svoje podpise ministrstvu za infrastrukturo in prostor ter javnemu podjetju Eles že predali, so včeraj enako storili tudi predstavniki iniciative proti južni različici trase. Ti so Elesu, ki upravlja elektroenergetsko omrežje v Sloveniji, prinesli okoli 3300 podpisov krajanov, ki živijo ob že zgrajenem 400-kilovoltnem daljnovodu med Beričevim in Divačo. Ti si novega daljnovoda ne želijo med drugim tudi zato, ker so prepričani, da bi poslabšal kakovost njihovega življenja. Več na www.dnevnik.si.
Vlada z varčevalnim rezom ustavila 18 gradbišč
Kalvarija popotresne obnove se za nekatere upravičence v Posočju po skoraj desetih letih od zadnjega potresa šele zaostruje. Vlada je z nerazumnim varčevalnim rezom ustavila 18 gradbišč, zato so izvajalci vsaj začasno ustavili gradnjo. »Julija bo minilo deset let, odkar nisem več v svojem domu,« je potožila Ema Mavrič. Čez nekaj dni bo dopolnila 84 let. Stanovanjski objekt v bovškem središču so začeli obnavljati septembra, toda delavci so kmalu odšli. »Presrečna sem bila, ko se je začelo delati, zdaj pa sem nesrečna, ker se je tako hitro končalo. Ne vem, ali bom doživela vrnitev domov.« Ada Babič je skupaj z možem že šesto leto v stanovanju Elektra Primorska. V nadomestnem stanovanju ima oblačila na postelji ene od dveh sob, mož pa ima omaro, poudari. »Veseli smo bili, da se bomo lahko vrnili domov. Nenadoma pa so se dela ustavila, ker da ni denarja,« je potarnala. Več na www.delo.si.
V nadomestnih stanovanjih še vedno živi 36 ljudi
Danes mineva šestnajst let od velikonočnega potresa, ki je na Bovškem, Kobariškem, Tolminskem in Idrijsko-Cerkljanskem vzel streho nad glavo okoli 700 prebivalcem. Ker se je Posočje znova streslo leta 2004 in ker je denarja za obnovo v proračunu vse manj, nanjo še vedno čaka več kot 100 objektov. Na celotnem potresnem območju, ki je obsegalo 16 občin, je bilo leta 1998 poškodovanih 4055 objektov. Najmočnejši potres na Slovenskem v zadnjih sto letih in njegov naslednik leta 2004 pa stresata še naprej, saj je država močno zmanjšala sredstva za popotresno obnovo. Če so na ministrstvu za kmetijstvo in okolje še konec lanskega leta predvidevali, da se bo obnova lahko končala leta 2016, zdaj dokončanje del prestavljajo v leto 2018. Več na www.dnevnik.si.
Bodo odpadki na Goriškem kar obležali pred domovi?
Čeprav sta od uradne ustavitve projekta RCERO Nova Gorica minila že dobra dva tedna, trinajst občin na severnem Primorskem še nima odgovorov, kaj se bo z odpadki v tem delu države zgodilo zdaj. Težave ima tudi Komunala Nova Gorica, ki z občinami ne nikakor najde skupnega jezika o kritju stroška odvoza odpadkov na Ptuj. »Časa nam zmanjkuje in župani bodo morali odločitev glede odvoza odpadkov in s tem povezanimi cenami sprejeti hitro,« pravi njen direktor Andrej Miška. Več na www.delo.si.
Do poletja bodo v Kopru uredili tri nova parkirišča, na katerih bo 379 parkirnih mest. Zanje bo občina namenila 750.000 evrov, od tega približno 630.000 evrov nepovratnih evropskih sredstev. Parkiranje bo stalo evro na dan, z nakupom parkirnega listka pa bodo uporabniki prejeli tudi povratno vozovnico za mestni avtobus. Parkirišča bodo razsvetljena, z videonadzorom in s polnilnicami za vozila na električni pogon. Več na www.delo.si.
Z morja na okušanje istrskih dobrot
Čeprav v svetu narašča število potovanj s potniškimi križarkami po 12-odstotni stopnji, bodo v Kopru letos zabeležili približno za desetino manjši obisk kot lani. Danes je sezono na koprskem potniškem terminalu odprla Costa Classica, ki je na poti iz Splita proti Benetkam pripeljala kakih 1500 pretežno francosko govorečih gostov in 600 članov posadke. Več na www.delo.si.
Popovič gradi 400 metrski stolp v oblakih
V koprskem proračunu so za letos predvideli 850.000 evrov za urbanistične in arhitekturne študije, delavnice, projektno dokumentacijo. S tem denarjem naj bi poiskali projekt, pritegnili investitorja in dosegli revolucionarni premik v razvoju mesta. Manj kot pol leta pred volitvami je menda županom dovoljeno vse. Več na www.delo.si.
Člani družine Vitoslava Türka že skoraj leto dni niso prišli v svoje nelegalno zgrajene objekte na Parecagu. Inšpekcija jim je prepovedala razpolaganje z njimi, izklopili so jim vodovod in elektriko. Porušiti bi jih morali že pred pol leta, novembra, vendar odločbe gradbenega inšpektorja niso izpolnili. Ta je lani presodil, da so izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa, zato jim je izdal dve odločbi. Zoper obe sta bili vloženi pritožbi, ki ju je drugostopenjski organ kot neutemeljeni zavrnil, so nam odgovorili z republiškega inšpektorata za promet, energetiko in prostor (IRSPEP). Več na www.delo.si.