V Sloveniji kar 85 odstotkov mladih živi doma
Število mladih v Evropi, ki živijo pri svojih starših, se je med letoma 2007 in 2011 zvišala s 44 odstotkov na 48 odstotkov. Pri tem izstopajo mladi v Sloveniji, sodeč po poročilu Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound jih doma živi 85 odstotkov. S tem se Slovenija skupaj z Malto uvršča v vrh Evrope. Več na www.dnevnik.si.
Ustavni sodniki razveljavili davek na nepremičnine
Zakon o davku na nepremičnine je v celoti v neskladju z ustavo, so danes razglasili ustavni sodniki. Zakon o množičnem vrednotenju pa je v nasprotju z ustavo v delu, ki se nananša na obdavčitev z davkom na nepremičnine. Tako je brez vsake vrednosti zdaj tudi novela zakona o davku na nepremičnine, za katero je državni zbor glasoval včeraj. Več na www.delo.si.
Z dobrim načrtom do 250.000 zelenih delovnih mest
Potenciali zelenega gospodarstva so veliki, a potrebujejo dobro načrtovanje, da bi se uresničili. Samo v Sloveniji bi lahko imeli do leta 2020 kar 250.000 zelenih delovnih mest, v socialnem podjetništvu pa še dodatnih 80.000. Do takšnih ugotovitev so prišli avtorji analize stanja, potencialov in dobrih praks na področju zelenih delovnih mest (ZDM) v Sloveniji, ki jo je pripravila Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Več na www.delo.si.
Uradno: Škoda po ujmi presegla 400 milijonov evrov
Vlada se je na dopisni seji seznanila s končno oceno neposredne škode zaradi posledic poplav, visokega snega in žleda med 30. januarjem in 27. februarjem na območju gorenjske, koroške, notranjske, ljubljanske, podravske, posavske, severnoprimorske, vzhodno- in zahodnoštajerske ter zasavske regije. Znesek ocenjene škode (brez davka na dodano vrednost) je 429.415.980,17 evra. Izračunano škodo je v tem tednu (24. marca) verificirala državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah. Več na www.delo.si.
Vlada sprejela za 13 milijonov evrov ukrepov sanacije po žledu
Po žledolomu vlada pripravlja sanacijski načrt, že danes pa je sprejela za 13 milijonov evrov najnujnejših ukrepov, ki med drugim vključujejo naloge zavoda za gozdove, sanacijo plazov, vzpostavitev prevoznosti gozdnih in državnih cest. Po seji je minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan povedal, se bodo nekatere aktivnosti začele že v petek. Škode po žledolomu je za 430 milijonov evrov, vlada pa ima za njeno sanacijo letos v proračunu na razpolago 15 milijonov evrov, prihodnje leto pa naj bi prejela sredstva evropskega solidarnostnega sklada. Židan meni, da bi iz slednjega lahko pridobili okrog 18 milijonov evrov. Več na www.delo.si.
Židan bi državne gozdove preselil v novo podjetje
Novo državno podjetje za trgovanje z lesom, ki ga ustanavlja vlada, naj bi se imenovalo Slovenski gozdovi, d.o.o. Nanj naj bi s sklada kmetijskih zemljišč in gozdov prenesli vse državne gozdove, enajst milijonov evrov zagonskega denarja in približno 35 skladovih delavcev. Več na www.dnevnik.si.
Država ne zna vzeti 200 evropskih milijonov
»Medtem ko smo se šli teater s 180 milijoni evrov nepremičninskega davka, držimo v rokah goloba z 200 evropskimi milijoni, pa še vedno ne vemo, ali bi ga obdržali ali izpustili,« pravi župan občine Pivka in predsednik Združenja slovenskih občin Robert Smrdelj. Za enajst projektov komunalne infrastrukture (v skupni vrednosti 236 milijonov evrov) še po pol leta od izbire izvajalcev in pridobitve pravnomočnih gradbenih dovoljenj ni odločb o začetku črpanja kohezijskega denarja. Neodločnost države povzroča težave tudi izbranim gradbenim podjetjem. Več na www.delo.si.
Drugi tir bo pokazal, ali smo se iz TEŠ 6 kaj naučili
Minister Omerzel bi projekt drugi tir pocenil, projektanti in državna DRI pa trdijo, da so bili v ocenah realni in da so pretekle slabe izkušnje pokazale, da so bili prav zaradi lažje odločitve o začetku gradnje realni stroški projektov pogosto podcenjeni. Dejansko ceno bo pokazal trg. Več na www.dnevnik.si.
Pri Kolinski rišejo sosesko za 2000 ljudi
Na približno sedem hektarov velikem območju med Šmartinsko cesto, Kolinsko in Središko ulico naj bi po občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki ga je pripravil LUZ, zgradili kar 554 stanovanj. V novi soseski bi bila glavni urbanistični in arhitekturni poudarek 110-metrska stolpnica. Osnutek OPPN v skrajnem zahodnem delu širšega zazidalnega območja, znanega pod imenom Partnerstvo Šmartinska, bodo predstavili na aprilski seji mestnega sveta. Kot je razvidno iz gradiva, naj bi novo stanovanjsko sosesko uredili na območju zdajšnje tovarne Droga Kolinska in zemljiščih v lasti družbe MNP, nepremičninski projekti, podjetja znanega nepremičninskega poslovneža Igorja Laha. Več na www.delo.si.
V obdobju županovanja Zorana Jankovića je MOL pripravila izredno velikopotezen načrt urbanističnega razvoja mesta. Najprej v obliki Koželjeve Vizije Ljubljane 2025, po kateri naj bi v prestolnici v dobrih petnajstih letih zgradili kar 40 tisoč novih stanovanj, nato pa leta 2010 še v obliki dolgoročnega občinskega prostorskega načrta (OPN). Več na www.delo.si.
Čeprav so na ljubljanski mestni občini že lani napovedali, da bodo partnerja za javno-zasebni projekt obnove starega ljubljanskega letališča v Mostah z razpisom začeli iskati v začetku poletja 2013 in so mestni svetniki v začetku julija tudi sprejeli akt o javno-zasebnem partnerstvu, je projekt obnove zdaj zapuščenih in propadajočih objektov starega letališča še vedno v fazi priprave razpisa za iskanje zasebnega partnerja, ki bo nosilec investicije in bodoči upravljalec območja. »Do zamude je prišlo predvsem zaradi nepričakovano dolgih postopkov pri prekinitvi najemne pogodbe z najemnikom enega dela hangarja,« so pojasnili na občini. Več na www.dnevnik.si.
Ribjo brv bo gradilo podjetje Makro 5 gradnje
Novo Ribjo brv bo zgradilo podjetje Makro 5 gradnje. Na včerajšnjih pogajanjih med dvema kandidatoma je namreč ponudilo najnižjo ceno za izvedbo del. Delo je pripravljeno narediti za nekaj manj kot 544 tisočakov (cena brez davka). Čeprav se je na razpis za Ribjo brv prijavilo pet ponudnikov, pa so kar tri morali izločiti, ker niso izpolnjevali vseh predpisanih meril (težave z zahtevanimi dokazili so imeli predvsem njihovi podizvajalci). Tako sta v igri za dokončno izbiro izvajalca na pogajanjih ostala le Gorenjska gradbena družba in Makro 5 gradnje. Več na www.delo.si.
Nepremičnine: Ni pričakovati, da bodo cene še naprej padale
Cene nepremičnin v glavnem mestu so, razen tistih na Obali in v letoviških krajih, še vedno najvišje v državi, so pa nižje v primerjavi z obdobjem pred gospodarsko krizo. Da bodo cene stanovanj drastično padle, so bile bolj želje kot dejanska pričakovanja, poudarja Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete. Povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je bila v prvi polovici lanskega leta 2180 evrov za kvadratni meter, za približno petino manj kot pred krizo, v zadnjem poročilu ugotavlja geodetska uprava. Rabljena stanovanja v okolici prestolnice so bila v primerjavi s tistimi v mestu še naprej cenejša; lani za okoli petnajst odstotkov. Cenejša so tudi najemna stanovanja. Več na www.delo.si.
Neprofitna stanovanja: za 390 stanovanj 4028 vlog
Število prosilcev za najem neprofitnih stanovanj je na zadnjih dveh razpisih za stanovanja močno naraslo, predvsem zaradi slabih gospodarskih razmer, ugotavljajo na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana (JSS MOL). Z razpisom za dodelitev neprofitnih stanovanj iz leta 2012 so razpisali 390 stanovanj, prejeli pa 4028 vlog, piše STA. Na omenjenem razpisu je ljubljanski stanovanjski sklad stanovanja dodelil 391 upravičencem, ki bodo stanovanja dobili letos in v prvi polovici leta 2015. “Po dodelitvi vseh stanovanj uspelim upravičencem bo rešenih 9,71 odstotka prosilcev glede na število vseh prosilcev,” piše v poročilu o uresničevanju stanovanjskega programa MOL za leto 2013. Dokument bodo ljubljanski mestni svetniki obravnavali na aprilski seji. Več na www.delo.si.
Odloga ni bilo, zato MOL uvaja davek na dež
Jutri bo v Ljubljani začel veljati nov izračun cen vodarine in kanališčine. Vlada, tako trdi Vo-Ka, namreč ni obravnavala njihovega predloga za odlog uveljavitve uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja do 1. julija. To pomeni, da bodo z majskimi položnicami občani dobili drugačne specifikacije računa, v katerega je po novem vračunano tudi odvajanje in čiščenje odpadnih voda s streh. Obremenitev bo neenakomerna, saj bo za enostanovanjske hiše cena v povprečju nižja za četrtino, v starejših blokih pa višja za tretjino. Več na www.delo.si.
Za zdravo mesto vse manj vlog in nižji zneski
Po natančnejšem pregledu javnih razpisov za sofinanciranje programov in projektov socialnega varstva in varovanja zdravja Ljubljana – zdravo mesto v zadnjih treh letih je mogoče ugotoviti, da je v vsakem poznejšem razpisu namenjenega manj denarja. Natančnejše podatke o porabi denarja za Ljubljano – zdravo mesto pa dobimo z upoštevanjem sredstev za triletno sofinanciranje teh projektov oziroma programov na podlagi preteklih javnih razpisov in s pregledom realizacije mestnih proračunov za te namene. Več na www.delo.si.
Z avtobusom med Ljubljano in Celovcem
Dan pred začetkom veljave poletnega voznega reda v letalskem prometu je začel v soboto, 29. marca med celovškim in ljubljanskim letališčem ter med koroško deželno prestolnico in slovenskim glavnim mestom voziti redni avtobus. Avtobusi družbe AlpeAdria Line vozijo štirikrat na dan vse dni v tednu, začetni in končni postaji pa sta na celovškem letališču in ljubljanski avtobusni postaji. Vmes ustavljajo avtobusi na celovški avtobusni postaji, v Kožentavri (Kirschentheuer) oziroma Borovljah (Ferlach), na kranjski avtobusni postaji in na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Več na www.delo.si.
Je občina spregledala dolg Hiše 8?
Propadla družba Hiša 8, ki je v Dalmatinovi ulici začela graditi poslovno-stanovanjsko stavbo Dalmatinka, a je ni dokončala, bi Mestni občini Ljubljana morala plačevati uporabnino, saj je na pločniku pred stavbo postavila zaporo. Na občini smo vprašali, koliko jim je Hiša 8 od postavitve zapore plačala, a na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet očitno niso prepričani, ali jim je družba sploh kaj plačala. Pojasnili so, da so vpogledali v nakazila na občinski račun ter preverili plačila Hiše 8 in njenega poslovnega partnerja Alpine Bau, vendar nakazil niso našli. Več na www.dnevnik.si.
Mačehovsko ravnanje DSU z zemljišči pri Stegnah
Vrtičkarje, ki obdelujejo zemljo v bližini industrijske cone Stegne, je nedavno vznemirila usoda bližnjega skladiščnega območja. Potem ko so ga desetletja uporabljala različna podjetja, danes propada, po besedah občanov so ga posvojili tudi narkomani. Ljudje so zaskrbljeni predvsem zaradi odpadkov, med drugim salonitnih plošč, ki so jih nevestneži navozili tja. Kot smo neuradno izvedeli, je bilo ograjeno skladiščno območje, veliko okoli 6000 kvadratnih metrov, pred razpadom Jugoslavije v lasti podjetja Kablovi Svetozarevo, zatem je prešlo pod eno od družb nekdanje Elektrotehne. Ta je ograjeno in asfaltirano zemljišče nato oddajala prodajalcem avtomobilov, zadnji v vrsti najemnikov pa je bilo podjetje Tlakovci Podlesnik. Več na www.delo.si.
Stožice: Drugi paket ovadb zoper Jankovića in druščino
Nacionalni preiskovalni urad je podal še drugi del kazenskih ovadb zaradi domnevno nezakonitih poslov pri gradnji športnega parka Stožice. Kot kaže, so preiskovalci združili ugotovitve iz preiskav, ki so jih izvedli septembra 2012 in decembra lani. Več na www.delo.si.
Ljubljana v ožjem izboru za zeleno prestolnico Evrope 2016
Ljubljana se je še s štirimi evropskimi mesti uvrstila v ožji izbor za zeleno prestolnico Evrope za leto 2016. Evropska komisija je izmed 12 kandidatov v naslednjo fazo izbora uvrstila še nemško mesto Essen, nizozemsko Nijmengen, norveško Oslo in švedsko Umea. Neodvisni odbor strokovnjakov je vse kandidate ocenil na podlagi prilagajanja podnebnim spremembam, lokalnega prevoza, zelenih mestnih območij, energijske učinkovitosti, kakovosti zraka in akustičnega okolja ter drugih kriterijev, so sporočili iz Bruslja. Več na www.delo.si.
Po škofljiškem se je tudi iški občinski svet uprl postavitvi dvosistemskega 400-kilovoltnega (kV) daljnovoda skozi njihovo občino. Peticijo civilne iniciative (CI), ki nasprotuje tej t. i. južni trasi daljnovoda, je v obeh ljubljanskih primestnih občinah do včeraj podpisalo že skoraj 2000 ljudi. Iški župan Janez Cimperman je za Delo povedal, da bo občina storila vse, da prepreči to Elesovo naložbo, ki bi še dodatno degradirala okolje. Župan je tudi začuden, da je predvidena trasa začrtana na območju, ki je zavarovano z Naturo 2000. Zaradi varovanja narave in drobcenih živih bitij v njej ni mogoče zgraditi škofljiške obvoznice, zdaj pa jim država vsiljuje daljnovod, ki ne bo kazil samo okolja, ampak bo tudi škodljivo vplival na zdravje ljudi. Poleg tega njihovi občani od električnih žic ne bodo imeli prav nobene koristi, je še ogorčeno povedal Cimperman. Več na www.delo.si.
V gradnjo brez evropskih evrov
Zaradi padca nepremičninskega zakona bo letošnji domžalski proračun bogatejši za približno 600.000 do 700.000 evrov. Ker so v občini Domžale sprejeli rebalans občinskega proračuna tik pred padcem nepremičninskega zakona, bodo morali po vsej verjetnosti še pred koncem poletja sprejeti še enega, napoveduje domžalski župan Toni Dragar, ki hkrati z navdušenjem sešteva, da bo zdaj njihov proračun bogatejši za približno 600.000 do 700.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.
Zasavje: »Sežigalnico naj ima kar Ljubljana«
Propadel je še en poskus t.i. »ljubljanskega lobija«, da projekt termične obdelave odpadkov (TOO) pristane v Zasavju, pravi Karel Vukovič, zdaj že bivši predstavnik lokalne skupnosti v delovni skupini Omerzelovega ministrstva. Iz nje je nepreklicno odstopil, ker je skupina kot edino razvojno in ekonomsko rešitev za trboveljsko Termoelektrarno (TET) Zasavcem hotela plasirati TOO. Več na www.delo.si.
Denar bolnišnic poniknil v lokalnih skupnostih
Na ministrstvu za zdravje ne vedo, kdo je bolnišnicam po prvem javnem razpisu za energetsko sanacijo vzel 14,6 milijona evrov in jih dodelil lokalnim skupnostim. V trboveljski bolnišnici, Kliniki Golnik in kranjski porodnišnici še danes ne vedo, ali drugi razpis sploh bo. Vse poti do odgovorov vodijo v prostorski resor, ki molči. Splošna bolnišnica Trbovlje (SBT), Klinika Golnik in Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj bi za sanacijo skupaj potrebovale manj kot pol pogrešanega zneska, to je še ne sedem milijonov evrov oziroma le pet milijonov z razpisa. Več na www.delo.si.
Na obnovo bodo morali počakati
V središče novomeškega starega mestnega jedra je umeščena tržnica, ki je s svojo klavrno podobo med slovenskimi mestnimi tržnicami ena bolj zastarelih in neurejenih, tudi njena ureditev ne ustreza trenutnim potrebam in času. Svoje mesto je na Florjanovem trgu kot začasno dobila med povojno obnovo Glavnega trga daljnega leta 1952, a je tam ostala do danes. V Novem mestu si zato že več let prizadevajo za njeno obnovo, izbrali so idejni projekt in izdelali projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kazalo je že, da bi lahko dela letos tudi začeli; če bi šlo vse po načrtih, bi obnovo končali septembra prihodnje leto. Novomeška občina je namreč 7. marca objavila razpis za gradbena dela, rok za oddajo ponudb bi se iztekel 3. aprila, a so včeraj, le slab teden prej, postopek izbire ustavili. Več na www.dnevnik.si.
Občina Kočevje pristopila h Konvenciji županov
Kočevski občinski svet je decembra lani sprejel sklep, da se bo občina Kočevje pridružila preko 5000 občinam v Evropi, ki so do sedaj sprejele Konvencijo županov, prostovoljno zavezo k povečanju energetske učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije na svojih območjih. Konvencija županov je evropsko gibanje, ki je nastalo na pobudo Evropske komisije. Je projekt, s katerim naj bi lokalne lokalne in regionalne oblasti spodbudili k trajnostnemu razvoju. Podpisniki Konvencije se zavezujejo, da bodo izpolnili in presegli cilj Evropske unije, ki predvideva 20-odstotno zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020. Več na www.delo.si.
Občina je kot nosilka projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle danes podpisala sofinancersko pogodbo z ministrstvom za kmetijstvo in okolje za hidravlično izboljšavo in dogradnjo vodovodnega sistema v občinah Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Pogodba se nanaša na dodelitev sredstev Kohezijskega sklada EU v višini 9.870.929 evrov ter sredstev ministrstva za kmetijstvo in okolje v višini 1.741.928 evrov. Več na www.delo.si.
Čistilna naprava v Laškem na zatožni klopi
Sodnica celjskega gospodarskega sodišča Sabina Zakošek se je danes odločila, da bo angažirala izvedenca ekonomske stroke. Gre za tožbo laškega hčerinskega podjetja nemške multinacionalke WTE zoper laško občino, ki lahko ostane brez četrtine proračuna zaradi neplačanih računov za čiščenje odpadnih voda. Predstavnik WTE Mihael Kunst je dejal, da so prej zgradili centralno čistilno napravo kot kanalizacijski sistem tudi zato, da bi s prispevki, ki bi jih dobili od parcel, sofinancirali gradnjo. Potrdil je, da se je koncesionar s koncesionarsko pogodbo zavezal, da bo zgradil tako čistilno napravo kot tudi kanalizacijski sistem, vendar pod pogojem, da bo nadgradnjo plačala občina. Glede cene je pojasnil, da je od količine odpadnih voda odvisen le njen variabilni del. Več na www.delo.si.
Samo suhi zadrževalniki lahko rešijo Laščane
Gradnja protipoplavnih ukrepov v zahodnem delu Celja se počasi bliža koncu. Še ta mesec naj bi odprli nov Splavarski most čez Savinjo, ki bo staro mestno jedro znova povezal z mestnim parkom, potem pa bodo delavci podjetja Nivo Eko gradbene stroje prestavili na vzhod, kjer ob močnejšem deževju poplavljajo Voglajna, Hudinja in njuni pritoki. Več na www.dnevnik.si.
Od mrtvih vstala trasa skozi Braslovče
»Sam tega na vladi ne morem premakniti, potrebujem vašo podporo,« je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel pozval politike in direktorje podregije Saša na današnjem pogovoru na območni gospodarski zbornici. Govoril je vrnitvi hitre ceste na traso Velenje-Šentrupert. Minister želi, da bi vlada, v kateri sedi, razumela, da je ustrezna infrastruktura podpora ali cokla gospodarstva. »Ni vprašanje, ali bomo gradili po kmetijskih zemljiščih, saj po zraku ne moremo, in odločiti se moramo, ali bomo imeli botanični vrt ali dobro gospodarstvo«, je dodal Samo Omerzel in zatem razkril načrt o vrnitvi na že opuščeno traso F22. Več na www.delo.si.
Občina Štore zagovarja nakup Alminega doma
Na Občini Štore ocenjujejo, da so z uveljavljanjem predkupne pravice za Almin dom ravnali kot vesten gospodar in v javno korist lokalne skupnosti. Štorski župan Miran Jurkošek pa je za STA povedal, da je bil nakup Alminega doma zajet v predvidenih občinskih dokumentih, o zadolžitvi in najetih posojilih pa so poročali finančnemu ministrstvu. Več na www.delo.si.
Sanacija plazov na Petelinjeku in Zbelovski Gori do konca meseca
Plazova na Petelinjeku in Zbelovski Gori sta zaprla cesti do 25 gospodinjstev konec novembra lani po obilnih padavinah. Krajani obeh območij imajo sicer urejen obvoz, vendar je pot daljša, občina pa na drugi strani želi čim prej rešiti obe cesti. Del ceste na Petelinjek je plaz preprosto odnesel, cesto na Zbelovski Gori pa so zaprli zaradi varnosti. Intervencijsko sanacijo obeh občinskih cest bo plačala občina iz rezervnega sklada. Več na www.delo.si.
Mestna občina Velenje še investira
Občina je imela lani 42,5 milijona evrov prihodkov in iz proračuna je porabila 41,6 milijona evrov, torej je imela nekaj manj kot milijon evrov presežka. Nekoliko manj, kot je lani znašala razlika med vračili in najetimi posojili, česar je bilo za 1,4 milijona evrov. Pri tem pa se je občini od zadnjega dne leta 2012 do zadnjega dne v letu 2013 stanje na računu z 2,4 milijona evrov povečalo na 4,7 milijona evrov. Več na www.delo.si.
Maribor praznuje 850 let mesta
Ničesar več ni je bil naslov recitirano-zapetega songa igralca in šansonjerja Jureta Ivanušiča, s katerim so se sinoči začele prireditve ob 850. obletnici prve omembe Maribora v pisnih virih. Ivanušič je zbrane, med katerimi so bili tudi mestni svetniki, ki so imeli pred tem v Narodnem domu slavnostno sejo, z balkona mestne hiše v svojem slogu opomnil na stranpoti, zmote in zlorabe ter pasivnost in otopelost pri spoprijemanju z njimi. Več na www.delo.si.
Mariborske taksiste bo udarila taksa
Taksistom se napovedujejo nove takse in posebne nalepke, redna zaposlitev taksista pa ne bo obvezna. Ta obveznost je povzročila veliko slabe volje med taksisti, zato jo je pred drugo obravnavo odloka Mestna občina Maribor (MOM) na predlog statutarno-pravne komisije vrgla iz predloga. Vodja sekcije taksistov pri mariborski obrtni zbornici Miran Špeh je pojasnil, da je to leta 2012 iz zakona črtala že država, zato je poteza občine zgolj logična posledica. Več na www.delo.si.
Fištravec še kar skriva višino odškodnine za odvzeto univerzijado
Občina se gre še naprej skrivalnice glede razkritja višine odškodnine za odvzeto zimsko univerzijado. Župan Andrej Fištravec bo v ponedeljek s tem seznanil mestne svetnike, a na za javnost zaprti seji. Do takrat na občini na novinarska vprašanja glede poravnave ne odgovarjo. Več na www.delo.si.
S prodajo Maksove jame vanjo pahnili občinsko podjetje
Podjetje ZIM bo prihodnji teden udarilo ob visoko čer, ker je iz rok spustilo svojo najbolj dragoceno nepremičnino: veliko gradbeno jamo ob desnem dravskem nabrežju, v katero sta podjetje in Mestna občina Maribor v preteklosti skupno zmetala več kot 4,5 milijona evrov. Novembra lani je župan Andrej Fištravec sklenil kupoprodajni posel s sirijskim poslovnežem Hilalom Arnaootom, ki je nepremičnino kupil po bagatelni ceni 610.000 evrov. Od kupnine si lahko Arnaoot, ki napoveduje izgradnjo mednarodne univerze, odšteje še 260.000 evrov komunalnega prispevka, ki ga je že plačal ZIM. Več na www.dnevnik.si.
Ljutomerska županja Karba zavaja javnost
Ker je prleška prestolnica še vedno brez proračuna, ljutomerska županja Olga Karba kljub drugačnemu mnenju ministrstva in vrhovne revizorke vztraja, da zaradi začasnega financiranja občine ne sme nakazovati državnih in evropskih sredstev izvajalcem. Toda direktor Pomgrada je povedal, da so plačilo prejeli. Občina Ljutomer je izvajalcu nakazala 473.168 evrov. To še ne pomeni, da je koordinatorica projekta C poravnala vse svoje dolgove. Predsednik uprave družbe Pomgrad Tadej Ružič je včeraj za Delo povedal, da »občina Ljutomer na tretjem sklopu sistema C dolguje več kot 407.000 evrov, na drugem pa malo več kot 236.000 evrov«. Več na www.delo.si.
Škocjanske jame in Risnjak v skupnem projektu
Partnerji iz Hrvaške in iz Slovenije bodo leto dni raziskovali, kam odtekajo kraške vode s strnjenega območja od južnih Javornikov do Risnjaka in kakšen je potencial virov pitne vode v območju od Počka do izvira Kolpe. Nacionalni park Risnjak, eden izmed osmih hrvaških nacionalnih parkov, ki obsega 6350 hektarov, ter regijski Park Škocjanske jame z vplivnim območjem, porečjem reke Reke s sedemkrat večjo površino bosta sodelovala v eno leto trajajočem čezmejnem projektu Snežnik–Risnjak, vrednim 271 tisoč evrov. Območje od Javornikov, Snežnika pa vse do Risnjaka predstavlja zaledje kraških virov pitne vode Ilirske Bistrice in Reke ter potencialnemu viru pitne vode, izviru reke Kolpe. Več na www.delo.si.
Lesonit prebivalce prepričuje, da pretiranega hrupa ni
V tovarni pravijo, da delujejo v skladu z zakonom, a izkušnje prebivalcev so drugačne: pravijo, da je hrupno in da smrdi. Preseliti novo tovarno ali prebivalce, ki so bili tam pred tovarno? Hrup, lesni prah in vsi ostali izpusti iz proizvodnje vlaknenih plošč so, trdijo v ilirskobistriškem Lesonitu, v zakonskih mejah dopustnega. Breme dokazovanja, da to ni res, je na prebivalcih, ki živijo približno sto metrov stran od ograje tovarne, pa kljub temu niso v vplivnem območju. Več na www.delo.si.
Ima tudi strunjanski šotor strice iz ozadja?
Zasebnik je objekt postavil na območju kulturne krajine. Inšpekcije pa? Ne ukrepajo. »Tisto žival pripeljite, ki vam laže, da ga bom za čupo zgrabil po štajersko. Vsem, ki vas prepričujejo, povejte, da bom jaz svoje naredil. Imam zdravniško potrdilo, da sem bolnik,« se je na naše poizvedovanje o velikem šotoru, ki ga je znova postavil na svojem kmetijskem zemljišču, odzval Rado Ovčar iz Strunjana. V njem namerava urediti razstavišče stavbnega pohištva. Več na www.delo.si.
Letališču Portorož uspela povezava z južno Italijo
Portoroškemu letališču je po štirih letih truda uspelo vzpostaviti prvo (in trenutno edino) čartersko letalsko povezavo med Slovenijo in Italijo. Letalo Fokker 50 grškega prevoznika Minoan Air bo prvo skupino gostov pripeljalo prvega maja, potem pa naj bi letelo ob četrtkih in nedeljah po trikrat dnevno (Iz Salerna, Catanie in Rima) in to celo leto, predvidoma 5 let. Več na www.delo.si.