Pri stanovanjski gradnji bi se lahko zgledovali po Dunaju

Pri nekdanji Kolinski 554 novih stanovanj

Mestna občina Ljubljana je začela postopek sprejema občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Kolinske in dela Šmartinske ceste, ki je del projekta Partnerstvo Šmartinska. Ta predvideva preobrazbo več sto hektarjev degradiranega območja med nakupovalnim središčem BTC, železniško progo in Šmartinsko cesto. Če bodo mestni svetniki potrdili osnutek in pozneje še predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Šmartinske ceste in Kolinske, bo vlagatelj z največ 110 metrov visoko stolpnico s 35 etažami postavil nov višinski rekord v Ljubljani in Kristalni palači vzel naziv najvišje stavbe. Več na www.dnevnik.si.

Dunaj_stanovanja

»Socialna« stanovanja za srednji sloj meščanov

V Sloveniji bi potrebovali dodatnih 8000 neprofitnih stanovanj, a glede na dinamiko gradnje in razpoložljiva sredstva jih še dolgo ne bomo dobili. Povsem drugačen pristop ima mesto Dunaj, kjer z gradnjo 7000 novih stanovanj na leto ohranjajo močno tradicijo socialnih stanovanj. Državni in ljubljanski stanovanjski sklad sta na letošnjem nepremičninskem sejmu Mipim v Cannesu predstavila gradnjo stanovanj v našem glavnem mestu. Več na www.delo.si.

Palača delavcev; Socialna arhitektura – muzej Het Schip v Amsterdamu

Začelo se je z razstavo amsterdamske šole arhitekture v nekdanji pošti leta 2001. Njen uspeh je snovalce prepričal, da bi lahko v hiši, kjer so še danes najemna socialna stanovanja, uredili stalen muzej. Priložnost se je ponudila že leta 2004, ko se je spraznilo pritlično stanovanje pod osrednjim stolpom. Priložnost, da del hiše uredijo kot muzej, so zgrabili z obema rokama in širši javnosti končno omogočili celovit vpogled v zapuščino Michela de Klerka, nizozemskega arhitekta, ki ga nekateri imenujejo nizozemski Gaudi. Michelu de Klerku (1884–1923) je za časa življenja in spričo zgodnje smrti uspelo uresničiti le malo svojih zamisli, vendar je kompleks delavskih stanovanj Het Schip dovolj pomemben in razsežen, da lahko zapolni to vrzel. Več na www.delo.si.

Omejitev cen manipulacija za pomiritev javnosti

Zaradi velikega odpora javnosti do energetskih izkaznic in še posebej visokih cen, ki naj bi jih tudi po priporočilih izvajalca usposabljanj Gradbenega inštituta ZRMK in ministrstva za infrastrukturo in prostor za izdelavo izkaznic zaračunavali izkazničarji, je vlada konec februarja sprejela uredbo o omejitvi cen energetskih izkaznic. Že takrat je bila deležna očitkov, da je uredba namenjena predvsem sama sebi oziroma pomirjanju javnosti. Kajti njen rok veljavnosti je bil določen do konca leta, čeprav se bo pravo izdelovanje izkaznic začelo šele prihodnje leto, ko bodo tisti, ki ob prodaji oziroma oddajanju nepremičnin v najem ne bodo pokazali energetske izkaznice, tudi denarno kaznovani. Zdaj se je izkazalo, da je uredba brez prave pravne teže ostala že v soboto. Več na www.dnevnik.si.

Danes lastniki nepremičnin izveste, ali pripravite denar za novi davek

»Zahtevali bomo ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine, ker menimo, da je slab,« je 11. decembra lani napovedal podpredsednik Skupnosti občin Slovenije Leon Kremžar na posvetu o novi dajatvi. Ustavni sodniki bodo o presoji zakona, ki so jo napisali pred dnevi, danes javnosti poročali ustno. V obdobju samostojne Slovenije se še ni zgodilo, da bi ustavni sodniki zadržali izvajanje davčnega zakona, še preden je imel proračun koristi od nove dajatve, kakor so ukrepali zdaj pri davku na nepremičnine z začasnim zadržanjem določb o odmeri dajatve, ki velja od 1. januarja. Več na www.delo.si.

Odločilni dan za davek na nepremičnine na ustavnem sodišču

»Zahtevali bomo ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine, ker menimo, da je slab,« je 11. decembra lani napovedal podpredsednik Skupnosti občin Slovenije Leon Kremžar na posvetu o novi dajatvi. Ustavni sodniki bodo o presoji zakona, ki so jo napisali pred dnevi, danes javnosti poročali ustno. Pred sodiščem je bila na zahtevo predlagateljev skoraj polovica od 34 določb o davku, ki velja od 1. januarja. Več na www.delo.si.

Koalicijske stranke verjamejo, da davek ne bo padel

V koalicijskih vrstah pričakujejo, da bo ustavno sodišče zahtevalo le popravke nepremičninskega zakona, ki jih bo, kot je včeraj napovedal vodja poslancev PS Jani Möderndorfer, vlada poskušala čim hitreje uveljaviti. Zapletov v parlamentu tokrat ne napovedujejo v nobeni vladni stranki. Spomnimo: ob sprejemanju zakona o nepremičninskem davku lani jeseni se je koalicija resno zamajala. Predsednica vlade Alenka Bratušek je na proračun vezala zaupnico, Desus pa je na koncu dal glasove za novi davek le zato, da ne bi padla vlada. Več na www.delo.si.

Bo nepremičninski davek padel v celoti ali deloma

Ustavno sodišče bo jutri javno razglasilo, kako je presodilo glede ustavnosti zakona o nepremičninskem davku. Odločitve ustavnega sodišča seveda ni mogoče napovedati, skorajda zagotovo pa gre le za vprašanje, ali bo zakon padel v celoti ali deloma, in kakšni bodo nadaljnji napotki deveterice sodnikov. Dr. Erik Kerševan z ljubljanske pravne fakultete in nekdanji generalni sekretar ustavnega sodišča (US) ob napovedi javne razglasitve odločitve pravi, da ni nepričakovana. US se za takšno možnost odloči večkrat, še posebej, ko gre za vprašanja, ki so v širšem interesu javnosti. Več na www.delo.si.

Ustavni sodniki ustno o davku na nepremičnine

Ustavni sodniki bodo v petek ob 11.30 ustno razglasili odločitev o skladnosti zakona o davku na nepremičnine z ustavo, so sporočili s sodišča. Za Slovensko tiskovno agencijo (STA) so na ustavnem sodišču pojasnili, da odločanje o noveli zakona o davku na nepremičnine, ki ga bo državni zbor opravil v petek, ne bo vplivalo na načrtovani rokovnik ustavnega sodišča v povezavi s tem davkom. Ustavni sodniki torej ne bodo čakali, kaj bodo sklenili poslanci, ko bodo odločali o vladnih popravkih v zakonu, saj novela za ustavno presojo tudi ni pomemebna: ustavni sodniki namreč presojajo zakon, kakršen je začel veljati 1. januarja 2014. Za to besedilo so predlagatelji tudi zahtevali ustavno presojo. Več na www.delo.si.

Parlament o »gasilski« spremembi v nepremičninskem davku ni glasoval

Poslanci so na današnji izredni seji med drugim obravnavali predlog Nove Slovenije za spremembo zakona o davku na nepremičnine. V zakon naj bi se nedvoumno zapisalo, da so gasilske organizacije oproščene plačila tega davka. Predstavniki poslanskih skupin so zgolj predstavili (ponovili) svoje stališče o predlogu, glasovali pa o njem niso, ker ga je odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko na seji 11. marca zavrnil. Več na www.delo.si.

DZ izenačil obdavčitev stanovanj in znižal davek za podjetja

DZ je sprejel novelo zakona o davku na nepremičnine, s katero se odpravlja višja stopnja davka za prazne stanovanjske nepremičnine ter podaljšuje roke za ureditev evidenc in izdajo odločb o odmeri davka. Znižal je tudi stopnjo davka za poslovne nepremičnine, a po oceni opozicijskih poslancev premalo, zato pri glasovanju niso sodelovali. Več na www.dnevnik.si.

Kmetje: Država nas sili v delo na črno

Člani Združenja turističnih kmetij Slovenije pripravljajo peticijo, s katero bodo od zahtevali znižanje nepremičninskega davka. Poleg tega opozarjajo, da bodo nove obdavčitve male pridelovalce ter ponudnike prisilile v odpoved dejavnosti in delo na črno. Posledično se bo poslabšala kakovost ponudbe za potrošnike. Več na www.delo.si.

Pravičnejši obračuni ali še ena past?

Delilniki toplote naj bi zagotovili pravičnejše obračunavanje porabljene energije – če se seveda ne dogajajo napake pri odčitavanju ali nastavitvah. Bralcu se je zgodilo oboje, zaradi česar je tako lani kot letos že prvi mesec ogrevanja dobil račun, ob katerem se mu je zavrtelo. Za približno 30 kvadratnih metrov veliko stanovanje so mu lani obračunali za več kot osem odstotkov stroškov ogrevanja celotnega stanovanjskega bloka, čeprav so, potem ko se je pritožil, ugotovili, da njegov delež v resnici znaša samo dva odstotka. V podjetju Brunata, ki je zadolženo za odčitavanje porabe na delilnikih, so mu zagotovili, da bodo razliko, ki jo je bralec kljub napaki moral plačati, v prihodnjih mesecih upoštevali kot dobropis. Več na www.dnevnik.si.

Gradbišče Kozolca II sameva, vendar investitorjev ne skrbi

Na gradbišču parkirne hiše Kozolec II, ki jo v javno-zasebnem partnerstvu gradita mestna občina in delniška družba ZIL Inženiring, že več kot tri tedne ni nikogar. Kljub temu sta nam oba partnerja zagotovila, da je nastal le »zastoj« in da bosta projekt dokončala z manjšo zamudo. Teja Mankoč Šolar, pomočnica direktorja podjetja ZIL Inženiring, je za Delo povedala, da kljub zapletom z bančnim jamstvom za dobro izvedbo del – poročali smo že, da je Gradis skupina G kot izbrani izvajalec zagotovil le tri- namesto zahtevano 10-odstotno garancijo – investitorja (še) ne razmišljata o prekinitvi izvajalske pogodbe ali celo o razdrtju pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Več na www.delo.si.

Aprila začetek rušenja na kopališču Kolezija

Prva gradbena dela na propadajočem kopališču Kolezija bi se lahko začela aprila. Občina je namreč izbrala izvajalca rušitvenih del. Objavljen je tudi že razpis za glavnega gradbinca. Iz službe za javna naročila so sporočili, da so pri javnem naročilu za odstranitvena dela in ureditev objekta Hribar-Vrhovšek med sedmimi ponudniki izbrali skupno ponudbo podjetij Dolinšek transport in Adriaing. Kot smo poročali, je na razpis prispelo osem prijav, pogajanja pa so bila, kot kaže, zelo uspešna, saj sta izbrana ponudnika začetno ceno prepolovila. Več na www.delo.si.

Ljubljana drugič prejela nagrado evropski teden mobilnosti 2013

Mestna občina Ljubljana (MOL) je v Bruslju prejela nagrado evropski teden mobilnosti 2013. Ljubljana je zmagala v konkurenci tridesetih mest iz dvanajstih držav in postala edino mesto doslej, ki je nagrado evropski teden mobilnosti prejelo dvakrat. Nagrado je v imenu občine prevzela podžupanja Jelka Žekar, ki je pri tem dejala, da je to izjemno priznanje, ki potrjuje, da so s svojimi prizadevanji na pravi poti, na kateri se trudijo za boljšo kakovost življenja in storitev za meščane. Poudarila je, da bodo še naprej delali za meščane in skupaj z njimi. Več na www.delo.si.

Spremembe cen lahko omili le še vlada

»Če vlada do 28. marca ne bo prestavila roka za uveljavitev svoje uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na 1. julij, bomo z aprilom začeli zaračunavati tudi odvajanje in čiščenje deževnice s streh.« To je dejal župan Zoran Janković na včerajšnji tiskovni konferenci, potem ko je razložil, da so direktorja Vo-Ke Krištofa Mlakarja v ponedeljek poklicali na sestanek v vladne prostore. Tam je predstavil predlog, po katerem naj bi med trimesečnim odlogom novi obračun komunalnih storitev (vodarina, kanalščina) nekoliko spremenili, tako da bi bil pravičnejši za vse. Po novi metodologiji obračuna cen bi namreč v enostanovanjskih objektih zdaj plačevali bistveno manj, v večstanovanjskih pa tudi 30 odstotkov več kot doslej. Več na www.delo.si.

Žepni parki in sajenje dreves

Letošnja spomladanska čistilna akcija Za lepšo Ljubljano, ki se bo začela v soboto, na svetovni dan voda, in bo trajala do 22. aprila, svetovnega dneva Zemlje, bo namenjena predvsem odstranjevanju posledic žleda. Sodelovali bodo oddelki mestne uprave, četrtne skupnosti, javna podjetja v JHL ter občinski javni zavodi. V sto čistilnih akcijah, ki jih bo usklajeval Turizem Ljubljana, bodo poprijela za delo vsa turistična društva v občini, prav tako društvo za podvodne aktivnosti Vivera, Sezam in KSS Savlje Kleče. Več na www.delo.si.

Lokalna skupnost nasprotuje vrtičkom ob šoli

Ni sprejemljivo, da bo zasebna zelenica pri osnovni šoli Valentina Vodnika postala prostor za vrtičkarje, ker to ni v skladu s prostorskim načrtom, opozarjajo v šišenski četrtni skupnosti. O tem so obvestili tako mestno kot državno inšpekcijo, a brez odziva. Na zdaj že preoranem zemljišču v Zgornji Šiški med osnovno šolo in telovadnico, ki ga je prej pokrival travnik, bo odslej na voljo približno štirideset vrtičkov po najemni ceni evro za kvadratni meter. Kot je prejšnji teden povedal lastnik in podjetnik Bojan Gjura, jih je več kot polovica že oddanih. Ker po veljavnem prostorskem načrtu vrtički tam niso predvideni, ampak je zemljišče namenjeno centralnim dejavnostim za vzgojo in primarno izobraževanje, so v šišenski četrtni skupnosti že nekajkrat opozorili inšpekcijsko službo, vendar odgovora doslej niso prejeli. Več na www.delo.si.

V Polju bi imeli krožišča po zgledu iz Kopra

Potem ko je že vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za širitev Zaloške ceste, je občina zdaj sprožila postopek spremembe lokacijskega načrta za omenjeno cesto, kar kaže, da občinski projekt širitve ni skladen z lokacijskim načrtom. Čeprav je Mestna občina Ljubljana na upravno enoto že pred letom dni oddala vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za širitev Zaloške ceste, je župan Zoran Janković konec februarja sprejel sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev odloka o lokacijskem načrtu za Zaloško cesto. V sklepu zelo splošno piše, da želi občina dopolniti tolerance lokacijskega načrta. Več na www.dnevnik.si.

Apostolski nuncij se bo preselil prihodnje leto

Po več kot 20 letih iskanja primerne lokacije, dogovarjanja in usklajevanja s predstavniki MOL so v Ulici stare pravde 6 pred kratkim le začeli graditi nunciaturo – diplomatsko predstavništvo Svetega sedeža v Sloveniji. Vanjo se bodo lahko najvišji predstavniki Cerkve vselili čez približno eno leto. Več na www.delo.si.

Vandali že poškodovali prvi ljubljanski števec kolesarjev

Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) je v sodelovanju z MOL na Dunajski cesti v petek postavila prvi kolesarski števec s prikazovalnikom, koliko kolesarjev je pripeljalo mimo njega. Vendar ta že včeraj ni deloval, saj so ga poškodovali vandali. Ob ogledu kovinskega prikazovalnika, pričvrščenega na rob pločnika pred stavbo Dela, smo najprej opazili, da je nekdo z barvnim pršilcem na spodnjem delu sivo-črnega stebra izpisal rumeni grafit. Na »čestitki« s srčkom je tudi napis Jana – vse najboljše. Ko prideš bliže, pa opaziš, da so konec preteklega tedna vandali v notranjost zbili plastični del prikazovalnika, tako da ta zdaj ne kaže, koliko kolesarjev se je pripeljalo iz smeri Bežigrada proti središču mesta. Več na www.delo.si.

Števec koles

Števec koles je popravljen

Prikazovalnik števila kolesarjev ob Dunajski cesti, na kolesarski stezi iz smeri Bežigrada proti središču, spet deluje. Kot smo poročali, so ga postavili konec prejšnjega tedna, že naslednji dan pa so ga vandali poškodovali. Plastični okvir, na katerem se izpisuje število, ki so ga objestneži zabili v notranjost, je zdaj dodatno pritrjen. Da naprave ne bi kdo zamenjal za radar, pa talni zapis označuje, da gre za števec koles. Več na www.delo.si.

Brezplačni odvoz dreves in vejevja le še do konca meseca

Ljubljančani bodo lahko ob javnih površinah odlagali vejevje in ostanke dreves, polomljenih ob februarskem žledu, le še do konca meseca. Do takrat jih bodo odvažali brezplačno, potem pa bo treba vsak odvoz plačati. Takšno potezo Snage je ta teden oznanil župan Zoran Janković. Razložil je, da so nekateri začeli izkoriščati to naravno nesrečo tudi za večkraten brezplačen odvoz. In to ne polomljenega vejevja, temveč predvsem zelenega spomladanskega odreza povsem zdravih dreves in grmovja. Več na www.delo.si.

Razdelitev stroškov po novi uredbi ni pravična

Župani občin ustanoviteljic Javnega holdinga Ljubljana so pred dnevi pozvali vlado, naj zadrži izvajanje uredbe, ki je znana po tem, da med drugim uvaja ločeno obračunavanje odvajanja deževnice s streh. Manj znano pa je, da na novo razporeja postavke – te tudi po mnenju Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija (VO-KA) niso pravične do vseh uporabnikov. Izračuni, ki so jih pripravili, namreč kažejo, da bi določeni uporabniki v večstanovanjskih objektih plačevali tudi do 30 odstotkov več kot doslej, tisti v individualnih hišah pa tudi več kot deset odstotkov manj. »Z odstotki je treba biti previden, saj so lahko na prvi pogled videti grozni, številke pa ne. Trideset odstotkov v bloku lahko pomeni le dva evra na stanovanje,« pravi direktor Javnega podjetja VO-KA Krištof Mlakar. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljansko ogledalo: V Švicarijo na belo kavo, k Čadu na zajtrk

Pomlad se je tudi uradno začela, z njo pa kovanje načrtov, kam na izlet za konec tedna, in počasno sanjarjenje o počitnicah. Ogledalo je spet pogledalo v preteklost in preverilo, kako so to počeli tisti, ki so meščanske ulice in poti poznali že davno pred nami. In h komu drugemu, če ne k Damjanu Ovscu in njegovi knjigi Oris družabnega življenja v Ljubljani od začetka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne bi se seveda obrnilo Ogledalo po nove zgodbe starih meščanskih pustolovcev? Več na www.delo.si.

Ogledala tovornjakov nad glavami kolesarjev

»Sprašujemo se, kaj ljudje pri projektiranju cest sploh mislijo. Da se bosta morali dve tovorni vozili srečati tako, da bosta stranski ogledali segali nad pločnik ali kolesarsko stezo, je popolnoma nedopustno,« je gradnjo (pre)ozke obvoznice v Šmartnem pri Litiji za Delo komentiral direktor združenja za promet in zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije Robert Sever. Na Direkciji republike Slovenije za ceste (DRSC) medtem še naprej trdijo, da bo bodoča obvoznica dovolj široka za varno srečevanje tovornih vozil. Več na www.delo.si.

Nova obvoznica »malce tesna« za tovornjake

Izmerili smo, da je tovornjak širok skoraj tri metre, vozišče bodoče šmarske obvoznice pa 5,5 metra. »Tovornjaka se bosta zagotovo srečala, le malce na tesno bo šlo in hitrost bo treba omejiti na manj kot 50 kilometrov na uro.« Tako je predsednik sekcije avtoprevoznikov pri Obrtni zbornici Slovenije Andrej Klobasa komentiral le 5,5 metra široko vozišče nove šmarske obvoznice, ki pa jo gradijo prav zaradi tovornjakov. Od Ustja do bodočega krožišča pri okrepčevalnici Justin je prometnica sicer široka 6,5 metra, kar bo zadostovalo za nemoten promet. Toda drugo polovico obvoznice proti Črnemu Potoku so projektanti zožali na vsega šest metrov, pri čemer je treba odšteti 0,25 metra robnega pasu na vsaki strani voznega pasu. Več na www.delo.si.

Alenka Bratušek si bo ogledala poljansko obvoznico

Predsednica vlade Alenka Bratušek si bo danes popoldne na Suhi pri Škofji Loki skupaj s pristojnim resornim ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omerzelom in domačim županom Miho Ješetom ogledala gradbišče Poljanske obvoznice. Obvoznica, ki jo financira država, je trenutno največji infrastrukturni projekt v Sloveniji, njena gradnja pa je strateškega pomena za razvoj Škofje Loke in širšega škofjeloškega območja. Več na www.delo.si.

Inšpektor na deponiji ni zaznal smradu

Civilna iniciativa za čisto okolje in zdravo življenje (CI) na posebno telefonsko številko zbira sporočila prebivalcev o smradu, ki se širi iz komunalne deponije Leskovec. Zdravstvena inšpekcija ob nadzoru nepravilnosti ni ugotovila, občina Šentjernej pa je najela sodno zapriseženega izvedenca. Več na www.delo.si.

Če čistilna naprava ne deluje dobro, je slabše, kot da je ne bi bilo

Leto po začetku akcije Očistimo vode so njeni pobudniki iz Društva za vodne aktivnosti Drava ter soorganizatorji – člani Društva Ekologi brez meja in Društva gibanje za trajnostni razvoj Slovenije TRS – predstavili rezultate popisa izpustov neočiščenih odpadnih vod, ki onesnažujejo površinske vodotoke in podtalnico v Sloveniji. V interaktivni zemljevid so vnesli okoli 64 črnih točk. Izpusti neočiščenih odpadnih voda so razporejeni po vsej državi, najbolj pa so zgoščeni na območju Maribora ter Vrhnike in Borovnice. Največji delež izpustov so neočiščene komunalne odpadne vode. Več na www.delo.si.

V Dobrovi bodo naredili vse proti zadrževalniku Razori

Medtem ko na ljubljanski občini nestrpno pričakujejo začetek izvajanja protipoplavnih ukrepov in poudarjajo, kako pomemben je za varnost prestolnice suhi zadrževalnik Razori, v občini Dobrova – Polhov Gradec pravijo, da se bodo na vse načine borili proti po njihovemu mnenju škodljivemu zadrževalniku. Več na www.dnevnik.si.

Izberite si podražitev!

Komunala Kranj je v lasti občin, davkoplačevalcev. Zato lahko vodilne ljudi tja pošiljajo kar iz politike. Kratkovidno načrtovanje in slabo gospodarjenje v Komunali pa v zadnjem času dobivata nadgradnjo: podražitve. Če se bo občina Kranj, ki je največja lastnica Komunale, rekordno zadolžila za komunalne projekte, bo od nekod treba vzeti denar, in občani se lahko le sprašujejo, koliko bodo za to plačali. Več na www.dnevnik.si.

Aprila 80-odstotna podražitev

V novomeškem Cerodu so oblikovali nove cene odlaganja in obdelave komunalnih odpadkov, ki jih je potrdil svet županov tega javnega podjetja in so že dan kasneje, 8. marca, tudi začele veljati. Medtem ko je Cerod za odlaganje odpadkov pred podražitvijo zaračunaval 54 evrov na tono, po novem cena znaša 73 evrov, ob tem bodo prvič obračunavali tudi dobrih 33 evrov na tono za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov. Več na www.dnevnik.si.

Cerod naj bi oškodoval za 2,3 milijona evrov

Novomeški kriminalisti so na tamkajšnje okrožno državno tožilstvo ovadili 51-letnega direktorja, osumljenega zlorabe položaja in oškodovanja javnih financ, s čimer naj bi povzročil skupno za več kot 2,3 milijona evrov škode. Po neuradnih informacijah gre za kazensko ovadbo zoper direktorja Ceroda Alojza Turka, o čemer smo že poročali. Javno podjetje Cerod upravlja osrednje regijsko odlagališče odpadkov Leskovec in združuje 15 dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin, največja družbenica je novomeška občina. Več na www.dnevnik.si.

Spet košarica ministrstva mariborskemu gradu

Ministrstvo za kulturo je znova zavrnilo prijavo Mestne občine Maribor za sofinanciranje nadaljevanja obnove mariborskega gradu. Kot so pojasnili na ministrstvu, je projekt v ponovnem ocenjevanju dobil še manj točk kot pri prejšnjem točkovanju. Po besedah župana Andreja Fištravca se bodo znova pritožili na upravno sodišče. Več na www.dnevnik.si.

(Ne)športna politična preigravanja na Ravnah

Občinski svet je zavrnil spremembe pravilnika o financiranju športa, ki je dvignil veliko prahu zaradi sporne delitve denarja glede na odstotek Ravenčanov v posameznem klubu. Takšnemu razvrščanju se je uprlo 23 klubov, ki delujejo na Ravnah. Župan Tomaž Rožen je dejal, da se z ukinitvijo razvrščanja klubov glede na število Ravenčanov v njih ne strinja, čeprav je spremembo sam predlagal v obravnavo svetnikom in jo je pripravila komisija športnih delavcev, ki jo je sam imenoval. »Predlog vlagam v skladu z zahtevo Zveze športnih društev Ravne, čeprav se s komisijo ne strinjam. Predlagam, da ga ne sprejmete.« Več na www.delo.si.

Delitev na Ravenčane in »Neravenčane« je politično vprašanje

Ravenski pravilnik o sofinanciranju športa favorizira klube in društva z večinskim ravenskim članstvom, a ker temu predstavniki športa nasprotujejo, je strokovna komisija predlagala ukinitev diskriminatornega pravila. Župan se je odzval z imenovanjem nove komisije, v kateri ni športnih delavcev, ampak je sestavljena iz občinskih svetnikov. Več na www.delo.si.

Na divjih vrtovih vrtnarijo buldožerji

Sredi marca so v Mestni občini Slovenj Gradec začeli uresničevati načrte o vzpostavitvi urbanih vrtov, s čimer bodo naredili konec divjemu vrtičkarstvu na zaplatah nepozidane občinske zemlje v mestu. Dve lokaciji so že zravnali z buldožerji. Pred letom dni je mestni svet sprejel odlok o vrtičkarstvu, s katerim nameravajo urediti področje, ki so ga doslej urejali občani sami, običajno kakor in kje se je komu zahotelo. Ponekod, predvsem ob vhodih v mesto, so tako skozi več desetletij zrasla prava barakarska naselja, kar je po mnenju občine skazilo podobo mesta. Zato so se odločili, da vrtičkarstvo na občinskih parcelah prepovejo, namesto vrtov, raztresenih po mestu, pa uredijo nekaj lokacij, na katerih bo vrtnarjenje urejeno s predpisi. Za najem bodo morali občani tudi plačati najemnino. Več na www.delo.si.

HE Brežice že gradijo, finančne vire pa še iščejo

»Vseh podrobnosti ne poznam, a ne vidim problemov, da izgradnja ne bi bila zaključena zelo hitro,« je na slovesnosti ob začetku gradnje hidroelektrarne Brežice, četrte v verigi petih na spodnji Savi (Boštanj, Blanca in Krško obratujejo, Mokrice bodo morda pričeli graditi leta 2015) danes optimistično dejala Alenka Bratušek. Toda optimizem predsednice vlade na stoji na konkretnih številkah, saj, kot je dejala, finančne konstrukcije ne pozna. In je tudi ne more. Z okoljskega ministrstva so namreč pol ure po zaključku slovesnosti v odgovoru na prejšnji teden poslana vprašanja Dela zapisali, da bodo viri financiranja 291 milijonov evrov vredne hidroelektrarne Brežice v celoti znani verjetno šele po poletju. Več na www.delo.si.

Če ne bo licenc, bo kanjoning v Posočju domena tujcev

Če na Kanjoning zvezi Slovenije (KZS) odgovorni ne bodo potrdili programa usposabljanja, s katerim bi posoška turistična podjetja lahko pridobila licence za izvajanje ponudbe, bodo dejavnost preselila v tujino ali pa najemala tujce, ki za vodenje ne potrebujejo slovenskih licenc. Strokovni svet za šport je lani kljub temu, da so program potrdili fakulteta za šport, Olimpijski komite Slovenije in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, zavrnil Kanjoning zvezo Slovenije, češ da usposabljanje ne namenja dovolj pozornosti varnosti. Zveza je zato pripravila nov, 187 ur obsežen program po vzoru Mednarodne kanjoning organizacije za profesionalce (ICOpro) in ga poslala v vnovično presojo. Več na www.delo.si.

V zemljo 500 kilometrov srednjenapetostnih vodov

S Postojno in Pivko jo je v žledolomu najbolj skupilo električno omrežje Elektra Primorske, po metodologiji znaša škoda kar 18,8 milijona evrov. Sanacija bo trajala vse leto in še dlje, operativni načrt trajne obnove omrežja bodo pripravili konec meseca. Po okvirnem načrtu bodo pod zemljo po novem pospravili 30 kilometrov srednjenapetostnih vodov. »Okvare na omrežju še odpravljamo, zato dokončne ocene škode še ni. Vemo pa, da zagotovo presega 20 milijonov evrov. Ker pri sanaciji omrežja sledimo trajnim rešitvam, s katerimi bomo zmanjšali vpliv vremenskih razmer na omrežje, bomo na nekaterih odsekih vode vkopali v zemljo. Tako bo po novem približno dodatnih sto kilometrov omrežja izvedenega v kablovodih, s čimer se bo delež kabelskega omrežja na srednjenapetostni ravni povečal s 33 na 35 odstotkov,« pravijo v Elektru Ljubljana, ki bo za elektromontažna dela uporabil lastno znanje in zaposlene. Več na www.delo.si.

Zaradi vojaških letalskih vaj dvakrat bolj zaprt zračni prostor

»Ali imate morda v Sloveniji izredne razmere,« je nedavno vprašal letalski gost, ki je moral po bistveno daljši poti prileteti iz Avstrije v Portorož, ker je Slovenska vojska zaprla zračni prostor do morja. Zaradi vojaškega usposabljanja na Počku so prebivalci Notranjske in predstavniki turističnega gospodarstva na nogah. Nekateri so že napovedali, da bodo na vse večji pritisk vojske morali odgovoriti z državljansko nepokorščino. V tem mesecu je vojska napovedala 25 dni, aprila pa 16 dni zapore zračnega prostora po nekaj ur na dan. Več na www.delo.si.

Nad Počkom bodo na vojaški vaji zabrnela tudi letala F-16

Na osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna se bo v ponedeljek začelo večdnevno usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja. Usposabljanje bosta podpirali vojaški letalstvi Slovenske vojske (SV) in ZDA, pri čemer bo SV prispevala letali pilatus, ameriške zračne sile pa letali F-16, so po pisanju Slovenske tiskovne agencije sporočili z ministrstva za obrambo. Več na www.delo.si.

Je župan Matej Arčon pri projektu RCERO namerno zavajal javnost?

»V skoraj treh letih in pol županovanja Mateja Arčona je imela občina nalogo pridobiti okoljevarstveno in gradbeno dovoljenje. Zakaj so s to nalogo odlašali, zakaj se niso pravočasno pogovarjali in dogovarjali z okoliškimi prebivalci, čeprav so bili opozorjeni, da lahko pride do zapletov?« se sprašuje predsednik novogoriškega občinskega odbora SD, sicer nekdanji novogoriški župan Mirko Brulc. Brulc je včeraj v javnost poslal pismo, v katerem je zapisanih veliko očitkov na delo novogoriške občine, ki je projekt RECERO Nova Gorica vodila. Več na www.delo.si.

Zemljo bodo dobili tudi Novogoričani

Mestna občina Nova Gorica je letos prvič občanom ponudila javne urbane vrtove, in sicer najprej na zemljišču za novogoriško policijsko upravo. Zanje se lahko potegujejo samo občani, ki sami oziroma njihovi zakonski ali zunajzakonski partnerji v mestu nimajo primernega zemljišča za vrtnarjenje. Za najem kvadratnega metra neopremljenega vrtička bodo odšteli deset centov na mesec, za najmanjše vrtove približno 48 evrov na leto, poleg tega pa bodo morali zakupniki vrtov plačati še stroške obratovanja, vzdrževanja, zavarovanja in morebitne javne dajatve. A pozor: če se bo za posamezen vrt potegovalo več kandidatov, ga bo občina oddala tistemu, ki bo za najem ponudil najvišjo ceno. Če pa bodo ponudniki ponudili enake cene, bo občina najemnika dobila s pogajanji oziroma dražbo. Več na www.dnevnik.si.

Namesto da bi gradili stanovanja, bodo sadili mandlje

V preteklih dveh letih je občinska uprava za središče Lucije pripravljala in obljubljala velikopotezni prostorski načrt, po katerem bi Marina Portorož (Terme Čatež) vanj investirala približno 50 milijonov evrov. A očitno so naložbene sposobnosti Term Čatež in bank nekoliko drugačne od napovedi in je Bossmanova občinska uprava spoznala, da je treba načrte prilagoditi razmeram in možnostim. Več na www.delo.si.

Pravica do vode na Obali

Ker ministrstvo za kmetijstvo in okolje že nekaj mesecev nima 72.000 evrov, zamuja s plačilom okoli pol milijona evrov izvajalcem, ki na Obali gradijo izboljšave na vodovodnem omrežju, pretežno iz evropskih sredstev. Zato izjava ministra Dejana Židana, da Slovenija zagotavlja vsem državljanom pitno vodo, v slovenski Istri zveni prazno. Državi že 40 let ni uspelo najti vodnega vira za tri istrske občine, čeprav je denar bil. Nazadnje so pred nekaj leti več deset milijonov evropskih sredstev za zagotavljanje vodnega vira za tri istrske občine preusmerili še na Kras, a so s tem projekt tako zapletli, da zdaj ne na Obali ne na Krasu nimajo novega vodnega vira, denarja pa tudi ne. Tokrat ministrstvo nima 72.366 evrov, da bi poravnalo prve štiri račune za hidravlične izboljšave v treh obalnih občinah. Ker so na državni delež vezana še evropska sredstva, država zamuja s plačilom okoli pol milijona evrov. Več na www.delo.si.

Vode imamo dovolj, strategije rabe pa ne

Po razpoložljivosti pitne vode je Slovenija na sedmem mestu na svetu, vendar to ne sme ostati samoumevno. Za upravljanje z vodami bi morali pripraviti 50-letno strategijo, do 20-letni taktični načrt in sistem za hitro ukrepanje. Ne zgolj z gasilci, tudi z vodarji. Več na www.delo.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri