Gradnja regijskih odlagališč vse večja polomija
Severnoprimorski župani so ustavili gradnjo 47 milijonov evrov vrednega regijskega odlagališča odpadkov, saj jim ga ne bi uspelo zgraditi v roku, ki še zagotavlja evropski denar. S tem pa občane 13 občin verjetno že kmalu čakajo višje položnice. Že dlje časa se zapleta tudi s koroškim regijskim odlagališčem, za katero nimajo dovoljenj za obratovanje. »Projekt regijskega centra za ravnanje z odpadki prekinjamo. Tako časovno kot zaradi vseh drugih neznank ne bi mogli speljati tega projekta do konca leta 2015,« je včeraj po seji sveta županov severnoprimorske regije sporočil njihov predsednik Zlatko Martin Marušič. Več na www.dnevnik.si.
RCERO Nova Gorica uradno in dokončno pokopan
Svet severnoprimorske regije je včeraj tudi uradno sprejel odločitev, da projekta regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Nova Gorica ne nadaljuje. Odločitev je spodbudilo dejstvo, da projekta zaradi vloženih pritožb krajanov na drugostopenjski organ odločanja na ministrstvu za kmetijstvo in okolje v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja ter na upravno sodišče ne bi zmogli izpeljati v zahtevanem roku, čeprav so bile vse pritožbe krajanov na prvi in drugi stopnji že zavrnjene. Več na www.delo.si.
Vsaj enotno vozovnico bi po desetletju lahko imeli
Usoda projekta integriranega javnega potniškega prometa (IJPP), katerega končni cilj je preprosto in tekoče potovanje iz kraja A na točno določeno mesto v kraju B z enotno vozovnico, usklajenimi voznimi redi in različnimi prevoznimi sredstvi – od mestnih in medkrajevnih avtobusov do vlakov, je trenutno v rokah državne revizijske komisije, ki presoja o zahtevkih za revizijo javnega naročila, ki sta ju vložila Arriva Štajerska in (češka) Mikroelektronika. Več na www.delo.si.
Denar ostaja zaradi nepremišljene zakonodaje
Po novem morajo občine subvencijo tržne najemnine izplačati neposredno najemodajalcu in ne več najemniku. To občine pozdravljajo, hkrati pa opozarjajo, da so na ministrstvu pozabili, da ne morejo do vseh podatkov, komu nakazati denar. Že s spremembo stanovanjskega zakona leta 2008 je država uvedla subvencije tržne najemnine, s katerimi morajo občine pomagati tistim, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja in bi ga tudi dobili v najem, če bi imela občina na voljo zadostno število tovrstnih stanovanj. V grobem gre torej za razliko med najemnino, ki jo upravičenec plačuje na trgu, in najemnino, ki bi jo plačeval v primerljivem neprofitnem stanovanju. O subvenciji so občine sprva odločale same. Več na www.dnevnik.si.
Posluh le za elektrarne, čistilne naprave in vodovod
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je konec lanskega leta objavilo javni razpis za izbiro novih koncesionarjev za urejanje vodotkov, ki bi moral biti izpeljan že leta 2009. Toda glavnega problema – pomanjkanja ciljev, kaj bi z vodami – se ni niti dotaknilo. Po desetih letih ministrstvo za kmetijstvo in okolje izbira nove koncesionarje za upravljanje slovenskih voda. Čeprav mu je po nekajletnem prelaganju razpisa in stalnem (za nekatere močno vprašljivem) podaljševanju starih koncesijskih pogodb zdaj vendarle uspelo objaviti javni razpis, vodarska stroka ni zadovoljna. Opozarja, da se kaos in razpadanje sistema ravnanja z vodami nadaljujeta. Več na www.dnevnik.si.
Nepremičninski davek: novosti v informativnih izračunih od sredine aprila
Lastniki ob spremembah pri nepremičninskem davku ne bodo prejeli novih informativnih izračunov, si jih bodo pa lahko oblikovali na spletu ali jih dobili na informacijskih točkah. Novosti bodo v izračunih upoštevane od 14. aprila naprej. Znižanja, npr. za invalide, bodo sicer razvidna šele iz davčnih odločb. Geodetska uprava RS (Gurs) bo informativne preračune davka na nepremičnine glede na spremembe v registru nepremičnin opravila še na pet datumov, in sicer na 26. marec, 14. in 28. april ter 19. in 26. maj. Predvidene novosti – enotna obdavčitev stanovanjskih nepremičnin ne glede na rezidenčnost z 0,15 odstotka in nižje vrednotenje zemljišč za gradnjo stavb – bodo v izračunih zajete od 14. aprila, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal generalni direktor Gursa Anton Kupic. Več na www.dnevnik.si.
Na potezi ponovno državni zbor
Po pričakovanjih je vlada včeraj sprejela novelo zakona o davku na nepremičnine, s katero izenačuje davčno stopnjo za rezidenčna in nerezidenčna stanovanja pri 0,15 odstotka davčne osnove. Do 30. aprila podaljšuje tudi rok za ureditev podatkov v registru nepremičnin, geodetska uprava (Gurs) pa bo imela nato do 26. maja čas, da podatke pripravi za odmero davka. Zaradi tega vlada za poldrugi mesec premika tudi rok za izdajo odločb – davčna uprava jih bo morala lastnikom nepremičnin poslati najkasneje sredi julija. To pomeni, da bi možnosti plačila davka na obroke lahko ostale nespremenjene (za posameznike največ štirje obroki, za podjetja največ pet), saj že zdaj prvi obrok tako pri fizičnih kot pri pravnih osebah v plačilo zapade 16. avgusta. Vlada sicer novelo zakona v državni zbor pošilja po nujnem postopku. Več na www.dnevnik.si.
Rok bo podaljšan do konca aprila
Vlada bo podaljšala rok za urejanje podatkov v nepremičninskih evidencah za mesec dni, do konca aprila. Tako se je ministrskemu zboru v petek vendarle uspelo dogovoriti na delovnem posvetu na gradu Strmol, ki je sledil še isti dan po prekinitvi te točke na seji vlade. Še ta teden naj bi se vlada tudi odločila, na kakšen način bi zakonsko izenačili rezidenčne in nerezidenčne nepremičnine. Zakonodajnopravna služba državnega zbora je namreč v četrtek raztrgala njeno zamisel, da bi zakon o davku na nepremičnine v delu, ki se nanaša na (ne)rezidenčnost, popravljali kar z novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Kot smo pisali, bi bilo to po mnenju službe izjemno sporno tako z ustavnopravnega kot pravnosistemskega, pa tudi poslovniškega vidika. Več na www.dnevnik.si.
Koalicija naj bi že nocoj govorila tudi o noveliranju zakona o davku na nepremičnine
Svet vlade za spremljanje izvajanja novega sistema obdavčitve nepremičnin vladi predlaga noveliranje zakona o davku na nepremičnine, pri čemer naj upošteva zavezo o odpravi davčne stopnje za nerezidenčne nepremičnine in podaljša roke, rok za urejanje podatkov denimo na 30. april. Koalicija naj bi ta stališča obravnavala še nocoj. Kot je v izjavi za novinarje v Ljubljani po seji sveta dejal njegov predsednik Darko Končan, se je svet zavzel, da vlada zaradi nujnih sprememb sproži postopek za pripravo in sprejem novele zakona o davku na nepremičnine po nujnem postopku. Več na www.dnevnik.si.
Danes bo vlada po lastnih napovedih sprejela novelo zakona, s katero bo izenačila (ne)rezidenčna stanovanja in podaljšala rok za ureditev podatkov do 30. aprila. Predvidoma danes bo vlada vendarle »odprla« zakon o davku na nepremičnine in državnemu zboru poslala nekaj sprememb po nujnem postopku. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je včeraj napovedal, da bodo z novelo odpravili višjo davčno stopnjo za nerezidenčna stanovanja in podaljšali rok za urejanje podatkov v nepremičninskih evidencah do 30. aprila. Zaradi tega bo morala vlada po vsej verjetnosti spremeniti tudi druge roke, vendar je pod pritiskom krpanja proračunske luknje po naših informacijah odločena ves nepremičninski davek pobrati še to leto. Več na www.dnevnik.si.
Zapora trojanskih predorov odvisna od mostov
Ali bo Dars prihodnji konec tedna zaradi nadgraditve elektro in strojne opreme v trojanskih predorih res za ves promet zaprl en ali dva odseka avtoceste med Vranskim in Blagovico v smeri proti Ljubljani, bo znano sredi tedna. Cestna direkcija bo namreč ta čas pregledala nosilnost objektov na odseku Trojane–Želodnik, po katerem naj bi stekel obvozni promet. Več na www.delo.si.
Direkcija zaradi dotrajanosti cest skeptična do obvozov
Družba za avtoceste (Dars) je za ta konec tedna preklicala popolno zaporo štajerske avtoceste, na odseku med Vranskim in Blagovico v smeri Ljubljane. Kot smo poročali, je nameraval Dars že sinoči v vseh trojanskih predorih med Vranskim in Blagovico začeti prenovo signalizacije ter nadgradnjo strojne in elektroopreme, zaradi varnosti izvajalcev del pa delna zapora ne bi bila mogoča. Zato je Dars na Direkciji RS za ceste pravočasno pridobil tudi dovoljenje oziroma soglasje za popolno zaporo in obvoz po stari magistralni cesti preko Trojan. Več na www.dnevnik.si.
Lubadar že priganja k spravilu poškodovanega drevja
Sanacija poškodovanih gozdov poteka na vseh območjih, razen v nekaterih visokogorskih predelih z visoko snežno odejo. Do zdaj je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) za najbolj poškodovana območja izdal skupaj 141 generalnih odločb za 395.000 hektarov poškodovanih gozdov, v katerih bo posekanega skupaj 5,2 milijona kubičnih metrov poškodovanega drevja. Ob predstavitvi sanacije po žledu poškodovanih gozdov sta direktor direktorata za gozdarstvo Jošt Jakša in v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem povedala, da je bilo po najnoveših ocenah poškodovanih gozdov odpeljanega manj kot petina polomljenega drevja. Več na www.delo.si.
Oražem: Škode v gozdovih ne bomo več ocenjevali
Gozdarji so februarja čez palec ocenili, da je ledena ujma poškodovala okoli sedem milijonov kubičnih metrov lesa, in pri tej številki bo tudi ostalo. Damjan Oražem, vršilec direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, napoveduje, da bodo do 10. aprila pripravili sanacijski program in se posvetili odpravi posledic ujme, škode pa ne bodo več ocenjevali. Več na www.dnevnik.si.
Omerzelovo ministrstvo polno idej
Sodeč po novinarski konferenci ob prvi obletnici vlade in dolžini predstavitve je Samo Omerzel bolj minister za energetiko in prostor kot pa za infrastrukturo, promet in stanovanja. Vrhunska dosežka sta v minulem letu energetski zakon in z okoljskimi razlogi zavrnjena italijanska ideja o gradnji plinskega terminala v Žavljah pri Trstu. S skoraj petdesetimi milijoni evropske soudeležbe so bile energetsko sanirane predvsem javne stavbe. Naložba v plinovod Južni tok je v Sloveniji vredna dobro milijardo evrov in ima po ministrovih besedah pri nas visoko politično podporo. Pri tem je Slovenija v celoti spoštovala pravni red v EU. Več na www.delo.si.
Trg republike po novem zaprt za promet
Ploščad ljubljanskega Trg republike, ki je bila še do včeraj namenjena parkiranju avtomobilov, bo jeseni postala osrednji mestni in državni trg, popolnoma zaprt za ves promet. Obnovo trga so začeli danes, ko so zaprli tudi parkirišče na ploščadi, končana pa bo do septembra, so sporočili iz MOL. »Trg republike z okoliškimi javnimi zgradbami je osrednja mestna površina, ki ima tudi državni pomen, saj so na njej in ob njej postavljeni simboli naše osamosvojitve in državnosti,« so sporočili iz kabineta župana Zorana Jankovića. Kot so še zapisali, bodo ploščad obnovili po prvotnih načrtih arhitekta Ravnikarja, prekrita bo s kamnitimi ploščami in kockami pohorskega tonalita v pasovih različnih širin, ki bodo položene v beton, med ploščami bodo fuge iz dvokomponentne fugirne mase. Ta del projekta bo izpeljalo podjetje KPL Rast, d.o.o., občina pa bo zanj odštela 2,67 milijona evrov brez DDV. Odstranitev sedanjih slojev tlaka nad armirano betonsko ploščo in prenova konstrukcije plošče nad prvo kletjo garaže sta v pristojnosti podjetja BSL, ki je lastnik garaže, dela pa bo izvedlo podjetje Tosidos. Več na www.delo.si.
Reprezentančni trg, ki bi Ljubljani dal glavne atribute
Na Trgu republike že brnijo stroji, začela so se namreč pripravljalna dela pred celovito prenovo, ki bo trajala predvidoma do jeseni. Tlakovanje trga bo izvedeno po prvotnih načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja (1907–1993), pionirja slovenskega modernizma. Arhitekt in profesor Ravnikar je bil središče slovenskega arhitekturnega vesolja druge polovice prejšnjega stoletja, podobno kot je bil Plečnik središče prve, so prepričani strokovnjaki. Najprej je študiral na visoki tehnični šoli na Dunaju, potem pa na oddelku za arhitekturo ljubljanske univerze pri Jožetu Plečniku. Več na www.delo.si.
Projekt intermodalnega logističnega terminala Ljubljana predstavili v Cannesu
Terminal, ki bo stal skoraj 140 milijonov evrov, bodo začeli graditi predvidoma prihodnje leto v ljubljanskih Mostah. Javna agencija Spirit je skupaj z Mestno občino Ljubljana na mednarodnem nepremičninskem sejmu MIPIM, ki je bil od torka do konca prejšnjega tedna v francoskem Cannesu, poleg ljubljanskih sosesk Brdo in Polje predstavila tudi intermodalni logistični terminal Ljubljana, ki ga bodo gradili v ljubljanskih Mostah. Prestavitev na enem najpomembnejših in največjih mednarodnih nepremičninskih sejmov na svetu, na katerem je bilo 1900 razstavljalcev in več kot 4000 vlagateljev iz 83 držav, je bila priložnost, da je Spirit potencialnim investitorjem predstavil slovensko investicijsko okolje in tudi podrobne investicijske projekte v Sloveniji. Med njimi tudi projekt ljubljanskega intermodalnega logističnega terminala (ILT). Več na www.delo.si.
Prenova Zaloške ceste blizu kot še nikoli
Na trasi nove Zaloške ceste med vzhodno avtocestno obvoznico in križiščem z Zadobrovško se je po besedah župana Zorana Jankoviča nekaj premaknilo. Še marca bodo začeli odstranjevati objekta Polje 344 in 345, ta teden pa podpisali tudi pogodbo z družino Govednik. Na svoji torkovi konferenci je župan potrdil resničnost zapisa službe za razvojne projekte in investicije, poslanega ČS Polje, da bo še ta teden objavljeno javno naročilo za izvajalca rušenja obeh omenjenih hiš. Težje pa je verjeti njegovi obljubi, da bo delo steklo še ta mesec, saj je treba prej podpisati pogodbo, kar se bo po navedbah mestne službe zgodilo v aprilu. Več na www.delo.si.
Šance na Gradu bo obnovil Geokop
Zahtevno obnovo Plečnikovih Šanc na Ljubljanskem gradu bo izvedlo podjetje Geokop iz Ljubljane. Na včerajšnjih pogajanjih je namreč ponudilo za približno osem tisočakov nižjo ceno kot podjetje NG Nizke gradnje. Kot smo poročali konec februarja, po odpiranju ponudb za sanacijo razpadajočega obrambnega obzidja, so se na mestni razpis prijavili trije ponudniki, občina pa je na pogajanja za najnižjo ceno povabila le dva. Tretji, to je podjetje CVP Inženiring, po besedah predsednika pogajalske komisije namreč ni izpolnjeval vseh razpisnih pogojev. Več na www.delo.si.
Gradbeniki na onkologiji kljub škodljivi pogodbi
Včeraj so si Onkološki inštitut (OI) že ogledovali gradbeniki, ki morajo do konca leta zamenjati vseh 15 kilometrov vodovodnih cevi. Odkar je bila stavba leta 2007 dokončana, so cevi v katastrofalnem stanju. Cena odprave napak, ki jih je zakrivil SCT in jih bomo plačali davkoplačevalci, je 6,9 milijona evrov (od tega je 2,1 milijona iz bančne garancije). Napake bodo popravljala podjetja Kovinar Kočevje, Medicoingeeniring in Gradia. A se tu že pred začetkom del zapleta. Glavna pogodba med ministrstvom, Onkološkim inštitutom in izbranim ponudnikom Kovinarjem Kočevje je bila podpisana novembra, najkasneje v 15 dneh po podpisu te pogodbe pa bi moral Kovinar ministrstvu predložiti podpisani pogodbi s podizvajalcema. Več na www.delo.si.
Islamski kulturni center − začetek gradnje maja
Islamska skupnost v RS bo razpis za gradnjo islamskega kulturnega centra objavila predvidoma junija, je pojasnil tajnik skupnosti Nevzet Porić. Po njegovih predvidevanjih bo gradnja dražja od predvidenih 12 milijonov evrov, trenutno pa imajo zanjo zagotovljenih okoli 60 odstotkov sredstev. Islamska skupnost v RS bo razpis za projekt džamije objavila v dveh delih, navaja Slovenska tiskovna agencija. S prvim razpisom bodo poiskali izvajalca del za prestavitev kolektorja oziroma kanala za meteorne vode in električnih vodov, delno izgradnjo stene za varovanje gradbene jame ter sam izkop jame. Prvi del razpisa bo predvidoma objavljen konec marca ali v začetku aprila, drugi del razpisa, s katerim bodo poiskali glavnega izvajalca, pa bo objavljen predvidoma junija. Več na www.delo.si.
O novem lastniku zdaj sodišče in upniki
Stečajni upravitelj podjetja S1 Bojan Klenovšek je dosegel dogovor z armenskim investitorjem o prodaji gradbene jame na Bavarskem dvoru, ki sameva že skoraj sedem let. Končno soglasje k poslu morajo dati še sodišče in upniki. Klenovšek podrobnosti dogovora ni hotel komentirati, ker mora prej o postopku seznaniti sodišče; predlog za soglasje k prodaji zemljišča naj bi na pristojno sodišče dal včeraj. Povedal je le, da gre za slovensko podjetje. Če se bo sodišče strinjalo s prodajo, bodo morali o njej odločati še upniški odbor in drugi upniki, med njimi je tudi slaba banka. Več na www.dnevnik.si.
Bojan Gjura se je vrgel v vrtičkarstvo
Zemljišče v Zgornji Šiški med osnovno šolo Valentina vodnika in telovadnico, ki ga je pokrival travnik, je od lanskega oktobra preorano. Odslej bo tam na voljo približno štirideset vrtičkov v velikosti od 25 do 50 kvadratnih metrov. Po besedah lastnika, podjetnika Bojana Gjure, znanega po tem, da ima v lasti številna zemljišča v stanovanjskih soseskah tako v Šiški kot za Bežigradom, je pobuda za vrtičke sredi blokovskega naselja prišla od »nekaterih stanovalcev v naselju«. Več na www.delo.si.
Prebivalcem blokov preti 30-odstotno zvišanje cen
Bojazen, da bodo z novo uredbo za storitve, ki jih opravlja Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, poskočile cene zaradi spremenjenih postavk, se je izkazala za upravičeno. Svet ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana ni potrdil elaborata o oblikovanju cen storitev gospodarske javne službe, ki v skladu z novo uredbo med drugim uvaja ločeno obračunavanje odvajanja deževnice s streh. A sporen ni tako imenovani davek na dež, ki naj bi ga po novem plačevali le tisti, ki imajo deževnico speljano v kanalizacijo, temveč na novo razporejene postavke, ki naj ne bi bile enakopravne do vseh uporabnikov. Več na www.dnevnik.si.
Razmišljajo tudi o nižji dovoljeni hitrosti na obvoznici
Lokalni načrt za zmanjšanje onesnaženosti v Ljubljanski kotlini ne bo prinesel drastičnih novosti razen tega, da se bo po skoraj desetletju izmikanja Slovenija le izognila visokim denarnim kaznim zaradi prekoračitev dovoljenih koncentracij delcev PM10 v zraku. V začetku lanskega leta je evropska komisija Sloveniji ponovno izrekla opomin pred tožbo zaradi preseganja mejnih vrednosti zdravju škodljivih delcev s premerom, manjšim od deset mikronov (PM10). Enkrat se je Slovenija za las že izognila večmilijonski kazni, ko sicer uspešna tožba komisije iz leta 2010 zaradi procesnih napak ni obveljala. Šest načrtov za izboljšanje kakovosti zraka v najbolj ogroženih občinah jim je uspelo sprejeti do konca lanskega leta, ljubljanskega pa so šele na januarski seji potrdili mestni svetniki in zdaj že dva meseca čaka, da ga potrdi še vlada. Več na www.dnevnik.si.
Vozniki zlasti moški, med potniki pa ženske
Pri projektu Prostofer v okviru mreže Matija po slabem letu sodeluje že nad 70 prostovoljnih voznikov. Na skupni razdalji 7000 kilometrov so prepeljali več kot štiristo starejših. Prostoferji ugotavljajo, da ti velikokrat potrebujejo tudi spremstvo in druženje. Prostovoljci si želijo, da bi vozili predvsem tiste, ki bolj potrebujejo pomoč in brezplačen prevoz, zato so z mreže Matija o tem obvestili vse centre za socialno delo ter jih pozvali, naj informacije posredujejo morebitnim uporabnikom. Pravijo, da so se nekateri centri na akcijo že dejavno odzvali. Več na www.delo.si.
Vodiška šola bo jeseni lepo in toplo oblečena
Z energetsko obnovo bodo na OŠ Vodice z boljšo toplotno zaščito in uporabo energijsko varčnih in okolju prijaznih tehnologij prepolovili stroške ogrevanja. V Vodicah se bodo med počitnicami lotili zahtevne energetske obnove tamkajšnje osnovne šole. Za 800.000 evrov vreden projekt so pridobili skoraj 555 tisoč evrov evropskih sredstev. Z gradbenimi deli naj bi pričeli predvidoma junija in obnovo končali še pred začetkom novega šolskega leta. Več na www.dnevnik.si.
Od greznic se bo ločilo skoraj 2000 gospodinjstev
Na območju Ižanske ceste, Črne vasi in Ceste v Gorice bodo po zagotovilih Mestne občine Ljubljana še letos začeli graditi kanalizacijo, na katero bo po končanih delih na novo priključenih 1945 gospodinjstev. Projekt je trenutno v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za kar je Javni holding Ljubljana prek javnega razpisa zadolžil podjetji Hidorinženiring in ELEA iC. Več na www.dnevnik.si.
Podjetniki so za sanacijo cone Laze v Stražišču pri Kranju
Mestna občina Kranj bo do 15. maja pripravila idejni projekt komunalne ureditve cone Laze v Stražišču. Primarna kanalizacija bo plačana s komunalnim prispevkom, v coni pa bo treba zagotoviti še dodatne količine vode, jo elektrificirati in napeljati plin, je včeraj po sestanku s predstavniki podjetij v industrijski coni povedal župan Mohor Bogataj. Poročali smo o gnevu krajanov Stražišča, ki so po naključju izvedeli, da namerava podjetje Ekorel v neurejeni coni povečati količino obdelanih nevarnih odpadkov. Po burnem sestanku na sedežu krajevne skupnosti je podjetnik Jure Krč občini ponudil finančno pomoč za ureditev cone in predlagal sestanek z lastniki objektov v coni in predstavniki občine. Več na www.delo.si.
Cerkničanom dovolj en daljnovod
Občinski svet Cerknice je proti južni različici 400-kilovoltnega (kV) daljnovoda Beričevo–Divača, ki bi potekal vzporedno s sedanjim prav tako 400-kV daljnovodom. Na občini Brezovica dodatnemu daljnovodu ne nasprotujejo, v občinskih svetih Postojne in Logatca pa o dveh različicah trase niso razpravljali. V okviru priprave državnega prostorskega načrta za prehod z 220-kV omrežja na 400-kV na ministrstvu za infrastrukturo in prostor proučujejo možnost umestitve daljnovoda v dveh različicah. Več na www.delo.si.
Izpraznjena vojaška stanovanja za Brežičane
Brežiška občina z dvema ločenima razpisoma, ki se zaključujeta danes, oddaja v najem 13 neprofitnih in 9 tržnih stanovanj. Velik odziv prosilcev priča, da se je socialna stiska v občini v zadnjih letih še poglobila. Občina ima v lasti 150 stanovanj, od tega 118 neprofitnih, 25 tržnih in 7 službenih. Zadnji razpis za oddajo sedmih stanovanj je bil objavljen leta 2008, ko je na čakalni listi ostalo 47 prosilcev. Tokratna razpisa je omogočil predvsem brezplačen prenos desetih vojaških in desetih bivanjskih enot stanovanjskega sklada na občino, ki je v obnovo investirala 140.000 evrov. Več na www.delo.si.
Pločniki so rezervirani za avtomobile
Posavsko mesto Brežice po nedavni temeljiti prenovi starega mestnega jedra daje videz prijaznega in urejenega kraja, v središču katerega so z uvedbo parkirnih avtomatov poskrbeli tudi za zadovoljivo število parkirišč za obiskovalce. Toda navidezna urejenost velja res samo za staro mestno jedro. Povsem drugače je v tako imenovanih spalnih območjih mesta, kjer so pri izgradnji stanovanjskih blokov povsem zanemarili, da bi stanovalci kdaj utegnili imeti tudi avtomobile. Več na www.dnevnik.si.
V Beli Cerkvi gradili, v Novem mestu tožili
V Beli Cerkvi pri Šmarjeških Toplicah je te dni vse nared za začetek gradnje novega kulturnega hrama, ki so ga poimenovali Hiša žive dediščine. Tamkajšnjo staro osnovno šolo, ki je zaščitena kot kulturni spomenik in že vrsto let klavrno propada, bodo podrli, na njenem mestu pa zgradili enako stavbo ter jo oplemenitili z različnimi vsebinami. Več na www.dnevnik.si.
Projekt kuvajtskega poslovneža: Ameriška univerza v Mariboru
Če so bile prve novice o zasebni univerzi v Mariboru sprejete s precejšnjim dvomom, pa je kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout projekt precej podrobno predstavil in napovedal, da bo univerza z uradnim imenom Ameriška univerza v Mariboru odprla svoja vrata že čez tri leta. Terminski načrt je jasen: že v kratkem bo objavljen razpis oziroma vabilo arhitektom s primernimi referencami za pripravo arhitekturnega načrta. Načrt, ki so ga v biroju Sadar + Vuga pripravili za center Maks, ki je bil prvotno predviden na tej lokaciji, se Arnaoutu ne zdi primeren, saj gre za popolnoma drugačen tip objekta. Sledila bo priprava dokumentacije in izbor izvajalca, že jeseni pa bi se lahko začela gradbena dela. Več na www.delo.si.
Za gostilno je plačal dvakrat več kot za jamo Maksa
Hilal Arnoot včeraj ni mogel skriti zadovoljstva nad tem, kako dober posel je novembra lani sklenil z Andrejem Fištravcem, ko mu je župan Maribora gradbeno jamo Mariborskega kulturnega središča (Maks) prodal po smešno nizki ceni 500.000 evrov plus DDV. »Za to gostilno sem odštel bistveno več kot za tisto zemljo,« se je pohvalil sirijski podjetnik iz Kuvajta, ki je včeraj povabil medije v svojo gostilno Pec v Selnici ob Dravi. »Zanjo sem leta 2012 plačal milijon evrov.« Več na www.dnevnik.si.
Na osrednjem mariborskem mestnem hribu Piramida še niso sanirali posledic februarskega žleda. S sprehajalne poti so sicer umaknili polomljena drevesa, a še veliko več jih leži podrtih v gozdovih, ki na več straneh obdaja to priljubljeno pohodniško točko mesta. Medtem ko se občani sprašujejo, zakaj gozdove ne očistijo oziroma debela drevesa na strmih pobočjih ne odstranijo, v ospredje vstopajo lastniška razmerja zemljišč na tem hribu in večna vprašanja, kdo je zadolžen za vzdrževanje in čiščenje poti, gozda in vinogradov. Več na www.vecer.com.
Potenciali mesta in skupnosti!
Mobilnostni centri so osnova za strokovno, sistematično, vključujoče in koordinirano izboljševanje prometnega sistema ter prostorskega razvoja. Potrebovali smo 20 let od prvih idej do realizacije. Kolesarska skupnost v Mariboru je dobila svoj prostor, na strateški lokaciji med glavno železniško in avtobusno postajo ter centrom mesta. Na Partizanski cesti 21 nastaja prvi mobilnostni center v državi. Občina Maribor je prostore obnovila, vsebino smo dodali mi. Za mesto z visoko brezposelnostjo, zaspanim gospodarstvom in prometnim sistemom, ki je narejen pretežno po meri avtomobilov, predstavlja obstoj takšnega centra velik potencial. Možnosti za nadaljnji razvoj je veliko – informiranje, osveščanje, povezovanje, izobraževanje, delavnica. Več na mkm.kolesarji.org.
Le še to šolsko leto morajo vzgojiteljice in otroci potrpeti v poljčanskem vrtcu, kjer se že vrsto let spoprijemajo s prostorsko stisko in neprimernimi razmerami. Predvidoma maja letos bodo zaključena gradbeno-obrtniška dela na novi stavbi, ki že leto dni raste v središču Poljčan zraven tamkajšnje osnovne šole. Kot je povedal Stanislav Kovačič, župan občine Poljčane, delavci ta čas izdelujejo estrihe, čakajo jih še polaganje notranjih oblog in ploščic, dokončanje fasade in ureditev okolice. Več na www.vecer.com.
Z “davkom na dež” tudi drugačne položnice
V celjskem podjetju VO-KA, kjer so stekanje deževnice v kanalizacijo začeli posebej zaračunavati že pred dobrim letom, pravijo, da so se zneski na položnicah zaradi prilagoditve obračuna z novo uredbo spremenili zlasti pri omrežnini, ki se po novem obračunava za vse enako – tako za stanovanjske enote brez vodomerov kot za lastnike stanovanj z lastnimi vodomeri in lastnike hiš. Več na www.dnevnik.si.
Propadajoči Bathyanijev dvorec bodo rešili
S ponedeljkovim podpisom pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu med županom občine Tišina Francem Horvatom in zdravnikom koncesionarjem Dejanom Kövešem se je končala prva etapa reševanja spomeniško zaščitenega Bathyanijevega dvorca. Osrednji del dvorca bodo v dveh letih obnovili, ob njem pa zgradili nov prizidek z ambulantami. Dvorec na Tišini je že dolgo žalostno propadal in v tišinskem občinskem svetu so se celo že ukvarjali z mislijo, da bi ga podrli, da ne bi kazil parka ob državni cesti skozi Tišino. Toda zavod za varstvo kulturne dediščine se s takšno zamislijo ni strinjal in po nekaj letih dopisovanja je ministrstvo za kulturo občini Tišina celo z odločbo naložilo, da uredi najnujnejše in ustavi propadanje tega tipično panonskega dvorca, zgrajenega leta 1820. Več na www.delo.si.
Parcele v Kotljah bodo šle za med
V Kotljah bo po več kot desetletje trajajočih zapletih z zemljišči v začetku aprila na javni dražbi na voljo 24 parcel za stanovanjsko gradnjo. Zanimanje je veliko, pogoji za nakup in gradnjo pa strogi, saj je občina hotela preprečiti špekulacije in preprodajo zemljišč. Za zemljišča na območju Kotlje III je več kot desetletje potekal spor med koroško kmetijsko zadrugo in skladom kmetijskih zemljišč, nazadnje pa je približno polovica ali 20.000 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč lani vendar prešlo v last občine Ravne. Ta jih bo v začetku aprila poskušala prodati na javni dražbi z izklicno ceno 32 evrov za kvadratni meter, k čemur je treba prišteti še davek in pripadajoče pravne stroške ter 4000 evrov akontacije komunalnega prispevka. Več na www.delo.si.
Gradbeno dovoljenje za drugi tir vse bliže
Priprave na drugi tir se v zadnjem času vendarle hitreje odvijajo. Napredek je opazen na več koncih: ministrstvo za infrastrukturo in prostor je doseglo dogovor o izravnalnih ukrepih z občino Hrpelje – Kozina, Arso bo v kratkem izdal vodno soglasje, v nekaj dneh bo znan natančen časovni okvir nadaljnjih aktivnosti, povezanih z drugim tirom, pa obljublja minister Samo Omerzel. Po naših informacijah bosta ministrstvo za infrastrukturo in občina Hrpelje – Kozina že konec tega tedna podpisala dogovor o izravnalnih ukrepih, ki jih predpisuje uredba o državnem lokacijskem načrtu za odsek železniške proge med Koprom in Divačo. V dogovoru so predvidene obveznosti države za ureditev obstoječe poti v parku, ureditev informacijskega centra in še nekaterih drugih del, pomembnih za predstavitev krajinskega parka Beka. Več na www.delo.si.
Strunjan je dobil urejeno središče
Naselje Strunjan s 564 prebivalci je zadnje dni popolnoma spremenilo podobo. Temeljito preureditev spominskega parka s parkiriščem bodo končali jutri, ko bo v kraju tradicionalna komemoracija ob 93-obletnici fašističnega poboja strunjanskih otrok. Občinska uprava Piran je prenovo središča Strunjana po projektih PIA Studia pred petimi meseci naročila podjetju Adriaing. V tem času so obnovili del krajevne ceste, 115 metrov pločnika do osnovne šole, premestili spomenik fašističnim žrtvam z zasebnega zemljišča na vidnejše mesto, uredili spominski park z večnamenskim lesenim odrom, namenjenim prireditvam in druženju krajanov, parkirišče, pešpot z javnimi klopmi, postavili otroška igrala, zasadili nov drevored, uredili javno razsvetljavo in tržno površino, na kateri bodo občasno postavili stojnice. Več na www.delo.si.
Asfaltirali bi samo polovico ceste
Zaradi hidravličnih izboljšav so številne ceste v občinah slovenske Istre razkopane. Prenove vodovodnega omrežja, za kar je na voljo devet milijonov evrov, potekajo na razdalji 18,3 kilometra. Na Belokriški cesti med Portorožem in Piranom so tako prekopali 1035 metrov ceste. Pritožili so se prebivalci, saj so izvedeli, da namerava Družba RS za ceste (DRSC) po dokončanju del (vsa dela naj bi se končala pred 1. majem) na novo preplastiti samo en vozni pas, torej samo polovico ceste. Ker pa je bila Belokriška v preteklih 15 letih že večkrat prekopana in so asfalt vedno samo zasilno pokrpali, so domačini, ki pogosto uporabljajo to cesto, že večkrat pokazali svoje nezadovoljstvo nad tako »prerešetano« potjo. Več na www.delo.si.
Dars nadaljuje 61 milijonov evrov vreden evropski projekt zvočne sanacije petih najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov. Trenutno se protihrupna zaščita postavlja med Uncem in Postojno, še ta mesec bodo stroji zabrneli tudi na odseku Brezovica–Vrhnika, junija pa se bodo lotili še štajerske avtoceste. Zaradi gradnje protihrupne zaščite bosta danes med 7. in 15. uro na odseku primorske avtoceste Unec–Postojna proti Kopru zaprta vozni pas in pas za počasna vozila. Pri Darsu napovedujejo, da bodo v prihodnjih 30 dneh, dokler protihrupna ograja ne bo postavljena, tovrstne kratkotrajne zapore še potrebne, uporabniki avtoceste pa bodo o njih pravočasno obveščeni. Več na www.dnevnik.si.