Parižani zaskrbljeni zaradi kakovosti zraka

Preveliko onesnaženje: Parižani bi radi lažje dihali

Ozračje v Parizu je že več kot teden dni tako zelo onesnaženo, da so vik in krik zagnali tako strokovnjaki in mediji kakor tudi politika. Nič bolje kot v Île-de-France ni še v tretjini francoskih regij, predvsem na severu in zahodu, kjer prav tako bijejo plat zvona. rak, ki ga vdihavajo prebivalci mesta luči, je od srede tako umazan z nevarnimi drobnimi delci (presežene so mejne vrednosti delcev PM10 oziroma celo prag 80 mikrogramov na kubični meter), da je mestna oblast prižgala rdeči alarm. Da bi sliko čim prej popravili, se je, med drugim, odločila, da bo prebivalcem do preklica ponudila brezplačno uporabo velibov in avtolibov: koles in električnih avtomobilov iz sistema javne izmenjave. Da bi se meščani res množično odrekli velikim onesnaževalcem – prevladujočim navadnim avtomobilom –, bodo lahko ta konec tedna brezplačno sedali v podzemni vlak in druga javna prevozna sredstva. Tako zelo resno je, da so starejši in bolni naprošeni, naj omejijo gibanje na prostem, in tudi otroške aktivnosti naj potekajo predvsem v zaprtih prostorih. Omejitev je še več: marsikje v Pariški regiji so na cestiščih zapovedali precej nižjo dovoljeno hitrost vožnje, uvedli pa so tudi strog režim za tovornjake. Več na www.delo.si.

Popravljanje obdavčitve nepremičnin

O manjšem popravku zakona o obdavčitvi nepremičnin, katerega uveljavitev je začasno ustavilo ustavno sodišče, bo danes razpravljal odbor za finance državnega zbora. Pred poslanci niso popravki določb, ki najbolj razburjajo javnost, denimo različnih stopenj obdavčitve rezidenčnih in nerezidenčnih nepremičnin ali višine obdavčitve. Odbor bo razpravljal o predlogu NSi, da bi bilo treba med tiste, ki jim »novega« davka ne bo treba plačevati, nedvoumno zapisati tudi gasilce. Več na www.delo.si.

Pri OZS nezadovoljni z nepremičninskim davkom, vlada očitke zanika

Medtem ko vlada trdi, da bodo poslovne in industrijske nepremičnine ostale z davkom na nepremičnine v povprečju podobno obremenjene kot doslej, pa anketa Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) dokazuje nasprotno. Skoraj vsi obrtniki in mali podjetniki bodo plačevali več, in sicer v povprečju za 234 odstotkov. Več na www.dnevnik.si.

Erjavec: Vlada želi nepremičninski zakon narediti prijaznejši za državljane

Vlada po besedah predsednika DeSUS Karla Erjavca išče vse možne rešitve, da bi zakon o davku na nepremičnine naredila prijaznejši za vse državljane. Potem ko odbor DZ za finance zaradi opozoril pravnikov v četrtek ni glasoval o dopolnilu, s katerim bi znižali obdavčitev praznih stanovanj, bo vlada pač poiskala drugačno rešitev, je dejal. Več na www.dnevnik.si.

Čufer: Ni potrebe po zamiku odmere davka na nepremičnine

Vlada kljub pozivom, naj z odmero davka na nepremičnine počaka vsaj do odločitve ustavnega sodišča, ne namerava odstopiti od začrtanega terminskega načrta. Faza čiščenja podatkov, ki smo ji priča, je neobhodna, potrebe po zamiku terminskega načrta ni, je na seji odbora DZ za finance in monetarno politiko menil finančni minister Uroš Čufer. Več na www.dnevnik.si.

Gneča na geodetskih upravah presegla pričakovanja

Na prvo od delovnih sobot Geodetske uprave RS (Gurs), ko lahko pridejo lastniki nepremičnin podatke urediti brez predhodnega naročanja, vlada v geodetskih upravah po pisanju Slovenske tiskovne agencije velika gneča. Na Gursu lastnike nepremičnin prosijo, naj danes ne prihajajo več, saj bodo izbrane geodetske uprave odprte tudi še prihodnje sobote. Več na www.delo.si.

Če vlade ne bo srečala pamet, ne računajte na bližnjo izpostavo Gursa

Vlada bo jutri odločala o morebitni spremembi roka za urejanje podatkov v nepremičninskih evidencah. Brez prostih terminov za naročanje lastnikov je ostala že več kot polovica geodetskih uprav, niti Gurs pa v registru nepremičnin še ni pravilno uredil vseh podatkov o lastništvu, ki bi jih iz zemljiške knjige po uradni dolžnosti moral prevzeti sam. Te podatke v register še vedno vnašajo ročno. Več na www.dnevnik.si.

Po pomoč v knjižnice

V Mestni knjižnici Ljubljana so včeraj začeli prvo izobraževalno delavnico za lastnike nepremičnin, ki želijo na spletu pregledati ali spremeniti podatke v registru nepremičnin republiške geodetske uprave, ki jih bo davčna uprava uporabila za odmero davka na nepremičnine. Naslednji termin, v katerem bodo brezplačno pokazali, kje in kako lahko pregledate podatke in oddate popravke, bo samo še v ponedeljek, 17. marca, ob 10. uri v Knjižnici Otona Zupančiča. »S seboj prinesite kodo za spreminjanje podatkov,« opozarjajo in zainteresirane prosijo, da se čim prej prijavijo na elektronskem naslovu ssu@mklj.si ali na telefonski številki 01 600 13 22. Več na www.dnevnik.si.

Lastniki nepremičnin bodo prejeli nove informativne izračune

Geodetska uprava RS (Gurs) namerava lastnikom nepremičnin poslati nove informativne izračune nepremičninskega davka, je danes na seji odbora DZ za finance povedala poslanka PS Aleksandra Osterman. Poudarila je, da se vlada trudi odpraviti kaos, ki so jo povzročili prvi izračuni, a ta je posledica neurejenega sistema že od prej. Več na www.dnevnik.si.

Obnova mostov se bo zavlekla v turistično sezono

Javni razpis za gospodarsko pomembna in dotrajana mostova v Prestranku in pri Skrlinovem gradu, kjer promet že dva meseca poteka izmenično enosmerno, še ni zaključen. Avtoprevozniki, ki trenutno pred semaforji na mostovih čakajo tudi po celo uro, opozarjajo, da se bodo čakalne dobe v času turistične sezone še podaljšale. Več na www.dnevnik.si.

MOL: Novi davek bo hud udarec za mestni proračun

Občina, ki ima v lasti skoraj 40.000 objektov, te dni še prejema informativne izračune Geodetske uprave o višini davka, ki ga bodo morali plačati, če bo obveljal. Natančnih izračunov še ni, bo pa po grobih ocenah zadal precejšnjo luknjo v mestni proračun. Na občini še nimajo natančnih ocen, koliko davka bodo za vrsto nepremičnin, ki jih imajo v lasti, morali plačati, če ustavno sodišče ne bo preprečilo izvajanja zakona. »Informativne izračune prejemamo te dni, a še zdaleč nismo dobili vseh,« pravijo. Ko jih bodo, bodo lahko opravili potrebne analize. Več na www.delo.si.

Zavrnili so vse ponudbe za širitev v štiripasovnico

Čeprav so na Mestni občini Ljubljana (MOL) za gradbeno dovoljenje za razširitev Zaloške ceste s pripadajočo komunalno infrastrukturo zaprosili že pred skoraj enim letom, jim ga upravna enota še vedno ni izdala. Še več: čeprav so še tik pred novim letom vehementno napovedovali začetek gradbenih del od vzhodne ljubljanske obvoznice do Zadobrovške ceste, so javni razpis za izvajalca del prekinili, ker ne vedo, kdaj bodo dobili gradbeno dovoljenje. Več na www.dnevnik.si.

Parkirišče na Trgu republike od sobote zaprto

Danes se bo avtomobilska pločevina – predvidoma za vedno – poslovila s Trga republike. Od jutri bo namreč parkirišče zaprto, v ponedeljek pa bodo že začeli pripravljalna dela za obnovo trga. Prenova trga po prvotnih načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja bo trajala do konca septembra. Od začetka aprila bo oviran tudi promet na Šubičevi ulici. Po prenovi bo ploščad v celoti zaprta za motorni promet in bo postala osrednji mestni in državni trg, so napovedali na občini. Obnova ploščadi bo tekla sočasno s prenovo konstrukcije podzemne garažne hiše. Dela se bodo izvajala usklajeno, po segmentnih poljih, od južnega dela trga proti Šubičevi. Več na www.delo.si.

V soboto slovo od parkirišča

Od sobote naprej parkiranje na Trgu republike ne bo več mogoče, saj bosta Mestna občina Ljubljana in lastnica garaže pod trgom družba BSL v ponedeljek končno začeli prenavljati ploščad trga. Na občini so voznike opozorili še, da bo promet v Šubičevi ulici od začetka aprila oviran. Prenova naj bi se zaključila konec letošnjega septembra. Več na www.dnevnik.si.

MOL objavila razpis za obnovo kopališča Kolezija

Ljubljanska mestna občina je objavila javno naročilo za gradbena dela in montažo bazenske tehnike za projekt kopališča Kolezija. Ponudbe bodo zbirali do 18. aprila, občina pa ima za novo podobo kopališča, ki na obnovo čaka že več let, v letošnjem proračunu predvidenih 3,7 milijona evrov. V okviru projekta kopališča Kolezija je predvidena gradnja novega zunanjega olimpijskega bazena, kletne etaže s parkirnimi prostori ter skladiščnim delom, vstopnega objekta s prostori za gostinski lokal, center dobrega počutja in servisnimi prostori ter gradnja novih otroških zunanjih bazenov in ploščadi ob bazenu, piše v razpisni dokumentaciji. Več na www.delo.si.

Projekcija Kolezije_Ljubljana

Prenova najstarejšega kopališča še nikoli tako blizu

Služba za javna naročila Mestne občine Ljubljana je objavila razpis za prenovo najstarejšega ljubljanskega kopališča – Kolezije. Občina bo ponudbe zbirala do 18. aprila, nato pa bo izbrala najboljšega ponudnika, ki bo v sklopu prenove zgradil nov zunanji olimpijski in otroške bazene ter ploščad ob bazenih, kletno etažo s parkirnimi površinami in skladiščnimi prostori, vstopni objekt z gostinskim lokalom in velnes. Ocenjena vrednost celotnega projekta znaša kar 15,2 milijona evrov, za letošnje leto pa ima občina v proračunu zagotovljenih nekaj manj kot 3,7 milijona. Več na www.dnevnik.si.

Zaradi napake ob evropska sredstva

Zaradi napake v prijavi na javni razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je Mestna občina Ljubljana ostala brez evropskih sredstev za ureditev Gruberjevega prekopa. Zdaj upajo, da bodo denar dobili na naslednjem razpisu. edtem ko na mestnem oddelku za javna naročila izbirajo izvajalca, ki bo uredil brežine Gruberjevega prekopa in zgradil priveze za rečna plovila, je ljubljanska občina prejela slabo novico. V prijavi na razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je občina napravila napako pri podatku o amortizaciji. Ta napaka je občino stala kar 1,45 milijona evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj, ki si jih je projekt prislužil na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Več na www.dnevnik.si.

Gruberjev prekop_ljubljana

Obnova bo morala počakati na novega lastnika

Hotel Bellevue bo moral še nekaj časa počakati na prenovo, saj se želi trenutni lastnik, jordanski državni sklad, umakniti iz te naložbe. Jordanci novega lastnika že pospešeno iščejo. Več na www.dnevnik.si.

Stopnišče pod Tivolskim gradom bodo prenovili

Javni zavod Turizem Ljubljana je izdelal projekt za sanacijo stopnišča pod Tivolskim gradom. Pred dobrima dvema tednoma ga je predal mestnemu oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, ki bo predvidoma še ta mesec izpeljal javni razpis za izvedbo del. Direktorica Turizma Ljubljana Barbara Vajda je poudarila, da bo podoba stopnišča, do katerega vodi Jakopičevo sprehajališče, ostala nespremenjena. Projekt obsega statično sanacijo celotnega stopnišča, zamenjavo dotrajane kamnite obloge, obnovo stopniščne ograje in štirih kipov – litoželeznih psov brez jezika, ki jih je leta 1864 ustvaril kipar Anton Dominik von Fernkorn. Urbana legenda pravi, da je umetnik storil samomor, ko je ugotovil, da je živalim pozabil narediti jezike. Več na www.delo.si.

Magnifico in Ilievski bosta lahko kljub nasprotovanjem kmalu zidala

Kljub kopici pomislekov, da stanovanjska soseska v Kosezah ni bila zasnovana strokovno, in obtožbam mestne opozicije, da želi župan s to sosesko “nagraditi” svoje tesne sodelavce oziroma podpornike, je večina v mestnem svetu potrdila dopolnjeni osnutek za občinski podrobni prostorski načrt za del Kosez. o je mestna uprava z januarske seje mestnega sveta umaknila dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko sosesko Koseze, so na oddelku za urejanje prostora kot razlog za to potezo navedli dejstvo, da odbor za urejanje prostora in urbanizem ni dal soglasja k navedenemu dokumentu. Do marčevske seje je občina dopolnjeni osnutek popravila, a odbor ponovno ni bil zadovoljen z njim in ga še enkrat ni potrdil. Kar pa tokrat ni bil več razlog za njegov umik z dnevnega reda včerajšnje seje. Več na www.dnevnik.si.

Stanovanjska soseska v Kosezah_Ljubljana

Preoptimističen načrt čiščenja Gradu po žledu

Sanacija območij v mestni občini, ki jih je prizadel žled, se bo vlekla bistveno dlje, kot smo predvidevali. Ozka grla so namreč število usposobljenih obrezovalcev poškodovanega drevja, razpoložljiva mehanizacija in tudi organizacija dela. To se najbolj vidi na Ljubljanskem gradu.nOb ogledu terena v sredo dopoldne smo namreč ugotovili, da ne drži navedba na občinski spletni strani, da je bilo odstranjeno drevje na vseh poteh, razen na Študentski poti. Štorov, vej, nalomljenih in visečih dreves je veliko povsod po Gradu, na gozdnih in travniških površinah, pa tudi na vseh uradnih in neuradnih poteh. Več na www.delo.si.

Žled v Ljubljani povzročil za štiri milijone evrov škode

V okviru sanacije škode po vremenski ujmi se dela na območju Ljubljane ta teden nadaljujejo v Šiški in na Rudniku. Z območja Ljubljane so doslej odpeljali 15.000 kubičnih metrov vejevja in 750 kubičnih metrov hlodovine. Ocena škode zaradi žledoloma in snega je z ocene nekaj več kot milijon evrov narasla na okoli štiri milijone evrov. Področje središča mesta, Viča, Trnovega in Murgel so sodelujoči v akcijah sanacije že očistili, odstranili pa so tudi drevje s poti na Rožniku, Golovcu in Ljubljanskem gradu z izjemo Študentske poti, je na novinarski konferenci ljubljanskega župana Zorana Jankovića povedal vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik. Pojasnil je, da bodo dela prihodnji teden začeli tudi v Mostah. Več na www.delo.si.

Lj grad_žled

»Zeleni nadzor« bi po vzoru Dunaja uvedli tudi v Ljubljani

V avstrijski prestolnici so pred šestimi leti uvedli okoljske nadzornike, ki prebivalce opozarjajo in kaznujejo zaradi onesnaževanja okolja. Predlog o tem, kako idejo o »zelenem nadzoru« vpeljati v našem glavnem mestu, so pripravili tudi na mestni občini, kjer pa še proučujejo dejanske možnosti za njeno uresničitev. Na Dunaju danes deluje štiristo okoljskih nadzornikov (50 za polni delovni čas, drugi pa to vlogo prostovoljno opravljajo poleg drugih obveznosti v mestni upravi), ki nadzirajo neprimerno onesnaževanje mesta. Gre predvsem za puščanje pasjih iztrebkov, odmetavanje cigaretnih ogorkov in smeti, nelegalno odlaganje kosovnih odpadkov. Od februarja 2008, ko so nadzorniki začeli delovati, se je količina nezakonito odloženih kosovnih odpadkov zmanjšala za 41 odstotkov, število zapuščenih nakupovalnih vozičkov za 45 odstotkov, količina odvrženih cigaretnih ogorkov za 31 odstotkov, pa tudi lastniki štirinožcev bistveno bolj vestno pospravljajo iztrebke. Kršiteljem namreč grozi denarna kazen 36 evrov. Več na www.delo.si.

Boj za lastništvo brez konca in kraja

Stanovalci mnogo ljubljanskih večstanovanjskih hiš, zgrajenih v prejšnjem stoletju, se pritožujejo, da se vpis etažne lastnine vleče celo več let. Za to krivijo počasna sodišča, nepremičninarje, ki da so se nezakonito polastili njihovih funkcionalnih površin, le redko sebe. Primer hiše na Beethovnovi 7 je v tem pogledu nekaj posebnega. Več na www.delo.si.

»Popotresna Ljubljana je bila urbani sladkorček«

Med ljubitelji zgodovine glavnega mesta je nedavno zbudila precej pozornosti facebook stran Stare fotografije in razglednice Ljubljane. Za profilom, na katerem obiskovalci objavljajo nove in stare fotografije mesta, pa tudi razglednice iz preteklih časov, stoji Martin Rotovnik, entuziast, ki pravi, da ga arhitektura in zgodovina mesta zanimata že od malih nog, razglednice pa so ga pritegnile šele nedavno. Več na www.delo.si.

Iniciativa: cona v Stražišču je ekološka bomba

Še pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Ekorel za napravo, ki bo predelovala zaoljene vode in mulj, krajani Stražišča zahtevajo, da se v industrijski coni Laze uredi kanalizacija. Če bo Agencija RS za okolje (Arso) izdala dovoljenje, krajani, ki so zbrali že skoraj tisoč podpisov, grozijo z zaporo ceste. Čisto okolje je naša pravica, je na sestanku na sedežu krajevne skupnosti Stražišče poudarilo več govornikov. Med več kot 300 navzočimi, ki so si najprej zgroženi ogledali posnetke katastrofalnih razmer blizu cone, pa je bilo slišati negodovanje, ko je spregovoril župan Mohor Bogataj. Več na www.delo.si.

Tudi na posestvu Brdo hitijo z odpravljanjem posledic žledoloma

Žledolom je tudi na gozdovih posestva Brdo povzročil veliko škode. Poškodovana drevesa so večinoma mlajša, medtem ko posebna oziroma zelo stara drevesa niso poškodovana. Višja strokovna sodelavka iz tajništva JGZ Brdo Eva Kalan je pojasnila, da so takoj, ko so to dopuščale razmere, lotili odstranjevanja lesa okrog zunanje ograje in popravila ograje, nato so omogočili prehodnost po vseh cestah. Več na www.delo.si.

Zelena zima je zadnje opozorilo za Cerkno

Najslabša zima na Smučarskem centru Cerkno je upravljavca prisilila, da bo do jeseni pripravil načrte za deset milijonov evrov vredno naložbo v termalni turizem. S komaj dobro polovico obratovalnih dni glede na pretekle sezone bo Smučarski center Cerkno imel najslabšo zimo v 32 letih obstoja. Dolga leta izgub so upravljavca Hotel Cerkno stisnile v kot, zato mora do jeseni najti rešitev za preoblikovanje dejavnosti, kjer smučarija ne bo imela več glavne vloge. Več na www.delo.si.

FOTO: Fištravec že sprejel kuvajtskega poslovneža

Mariborski župan Andrej Fištravec je danes sprejel kuvajtskega poslovneža Hilala Arnaouta. Arnaout, 53-letni kuvajtski investitor, je kupil gradbeno luknjo propadlega projekta MAKS in bi naj tam zgradil mednarodno univerzo. Fištravec in Arnaout se bosta pogovorila o izvedbi gradnje zasebne mednarodne univerze, v petek pa bosta rezultate pogovorov predstavila javnosti. Javnost bo verjetno najbolj zanimalo, koliko novih delovnih mest bo ponudil projekt in katera podjetja bodo pri gradnji sodelovala. Več na www.vecer.com.

O obnovi cest, vandalizmu, energetskih izkaznicah …

Danes ob 18. uri se na Lackovi cesti 43 znova zberejo prebivalci mariborske četrti Radvanje. Osrednja tema bo vzdrževanje in obnova komunalne infrastrukture v letošnjem letu, zato so na zbor povabili tudi predstavnike občinskega urada za komunalo, promet in prostor in direktorja javnega podjetja Nigrad. Spregovoril bodo tudi o zaključku udarniške akcije, v kateri so ob krožišču Streliške in Lackove ceste sami naredili pešpot, da bodo lahko učenci Osnovne šole Ludvika Pliberška varno hodili v šolo, ponovno bodo obravnavali tudi zahtevo po odstranitvi daljnovodnega stebra z dvorišča te šole. Več na www.vecer.com.

Na keltiki kmalu več semaforjev kot ovinkov

Na 30 kilometrih med Tolminom in Cerknim je trenutno kar osem enosmernih zapor glavne ceste med zgornjim Posočjem in prestolnico. Direkcija za ceste mora denar za gradnjo porabiti do konca prihodnjega leta, zato z deli ne bo odlašala. Potem ko so se lani dela začela z enoletno zamudo na prvem odseku, so se pred kratkim začela tudi na najožjih delih Keltike. Uporabnikom osrednje prometne žile med osrednjo Slovenijo in severozahodom se še dolgo ne bo smelo muditi, saj se lahko potovalni čas med Želinom in Bačo pri Modreju ob napovedanih popolnih zaporah podaljša za tretjino ali celo več. Na direkciji navajajo, da morajo evropski denar iz sklada za regionalni razvoj porabiti najpozneje prihodnje leto, zato gradnje ni mogoče preložiti: »Prav tako ni mogoče izvesti obvozov, saj bližnje obvozne ceste nimajo primernih tehničnih elementov.« Več na www.delo.si.

Keltika

Poljšaku ovadba SDS zaradi RCERO Nova Gorica

»To je čisto politikanstvo in mogoče tudi predvolilna taktika,« se je na novico, da ga je SDS kazensko ovadila, včeraj odzval ajdovski župan Marjan Poljšak. Poudarja, da se je za očitno sporni podpis aneksa odločil zaradi časovne stiske, a da na ta račun ni nastala nikakršna škoda. »Mogoče je bil na ta račun le kdo moralno prizadet,« pravi župan. Naj spomnimo, da je župan Poljšak julija lani podpisal aneks št. 3 k sporazumu o sodelovanju pri pripravi in izvedbi nadgradnje pogodbe za regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Nova Gorica. Gre za dopolnitev dokumenta, ki so ga župani severnoprimorskih občin podpisali zaradi odločitve idrijske občine, da v projektu ne sodeluje več kot sofinancerka in lastnica načrtovane infrastrukture, zaradi česar je bilo treba spremeniti občinske deleže v projektu. Več na www.delo.si.

Na Bevkovem trgu se dviga prah

Središče Nove Gorice je zadnje mesece eno samo gradbišče. Ob urejanju Gradnikove ulice in trga za občinsko stavbo se največ prahu tako ali drugače dviga na Bevkovem trgu. Ta je bil včeraj, na vrhuncu del, en sam labirint s slepimi ulicami. Ravno ko je trgovka v eni izmed prodajaln s čevlji pripovedovala o hrupu in težavah strank, da sploh pridejo do njih, je v trgovino vstopila starejša gospa in prosila, naj ji vendarle nekdo razloži, kako naj pride do lekarne. Že lep čas išče in noge jo bolijo. Več na www.dnevnik.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri