Naravi se je treba umakniti

Naravi se je treba kdaj tudi umakniti

Strokovnjaki se strinjajo, da se je z območij, kjer “narava gospodari po svoje”, najbolj smiselno umakniti. Novi občinski prostorski načrti naj bi škodljivemu umeščanju objektov naredili konec, z dragimi protipoplavnimi ukrepi pa plačujemo predvsem grehe “zelo sproščene urbanizacije” zadnjih 50 let. Zadnje večje poplave na Planinskem polju so še ena lekcija iz poplavne (ne)varnosti tako za lastnike objektov na problematičnih območjih kot tudi za tamkajšnje občine in državo. »V naravi ni katastrof. V naravi so samo pojavi, ki učinkujejo v večjem ali manjšem obsegu. Človek lahko to do neke mere modificira, v osnovi pa ne more nič, torej je najbolje, da se umakne. Sonaravno življenje upošteva ravno to dejstvo.« Tako geolog, dr. France Šušteršič, upokojeni profesor na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti, sicer domačin iz Laz in zelo dober poznavalec Planinskega polja, odgovarja na vprašanje, kaj bi se končno morali naučiti iz petdeset- ali stoletnih poplav, ki bodo zaradi pod nebnih sprememb v prihodnje zagotovo še pogostejše in obsežnejše. Več na www.dnevnik.si.

Odstranjevanje drevja v državnih gozdovih za nepooblaščene osebe kaznivo

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS opozarja, da je v državnih gozdovih kljub trenutnim izrednim razmeram zaradi nedavnega žledoloma vsako odstranjevanje drevja s strani za to nepooblaščenih oseb kaznivo. Odstranjevanje drevja je za neusposobljene osebe tudi nevarno, so zapisali v sporočilu za javnost. Sklad kot upravljavec gozdov v lasti države opozarja, da je odstranjevanje drevja iz gozdov (pobiranje vej …) za neusposobljene osebe še vedno nevarno, zato ta dela opravljajo izključno strokovno usposobljeni delavci. Več na www.delo.si.

Brezposelni na delo v poškodovane gozdove

Na Zavodu RS za zaposlovanje menijo, da bi pri sanaciji škode, ki jo je ledena ujma povzročila v slovenskih gozdovih, lahko prek javnih del pomagali tudi brezposelni. S Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna se tako že dogovarjajo o vključevanju brezposelnih v izobraževanje v programu gozdarski sekač. Republiški zavod za zaposlovanje je v ta namen pripravil predstavitve programa pa tudi pogoje za vstop vanj. Izobraževanje oziroma usposabljanje bo trajalo dva tedna oziroma 80 ur, vključeni pa bodo opravljali pretežno terensko delo, večinoma na območju Primorske, Notranjske, Dolenjske pa tudi drugod. Prve brezposelne bodo v program napotili že prihodnje dni, pridružilo naj bi se mu najmanj 300 ljudi. Več na www.delo.si.

Lastniki nepremičnin morda dobijo nove izračune

Podatke o nepremičninah je treba urediti v predpisanem roku, torej do 31. marca, vztraja vlada. To je poslancem državnega zbora včeraj zagotovila premierka Alenka Bratušek: »Moja zaveza pa je, da ljudje ne bodo dobili odločb, dokler podatki ne bodo urejeni.« »Vrste na geodetskih upravah in upravnih enotah nam je uspelo praktično ukiniti,« je Alenka Bratušek povedala o hitrem odzivu lastnikov nepremičnin na popravke v zakonu o davku na nepremičnine, ki jih je vlada napovedala pretekli četrtek. Zatrdila je, da bo davčna uprava odmerne odločbe o davku na nepremičnine izdala šele, ko bodo evidence o njih prečiščene. Več na www.delo.si.

Nepremičninski davek: Spremenjenih že več kot pol milijona podatkov

Kljub drugačnim napovedim vlada včeraj ni sprejemala vsebinskih odločitev glede nepremičninskega davka. Vrste pred geodetskimi pisarnami se medtem ne skrajšujejo. Vlada včeraj ni odločala o spremembah zakona o davku na nepremičnine, saj bo vse napovedane ukrepe uveljavila prek novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je že v parlamentarni proceduri. Tako se je vlada po besedah njenega tiskovnega predstavnika Boštjana Lajovica odločila prav zato, ker je zakon o množičnem vrednotenju že odprt in tako predstavlja najhitrejšo možnost za uresničitev obljubljenih sprememb glede rezidenčnosti in zemljišč za gradnjo. Več na www.dnevnik.si.

Bratuškova: Če nepremičninskega davka ne uveljavimo, proč vržemo 20 milijonov evrov

Odločb o davku na nepremičnine ne bo, dokler podatki v največji možni meri ne bodo urejeni, je danes v DZ dejala premierka Alenka Bratušek. Izrazila je upanje, da jim bo to uspelo v zastavljenih rokih, in napovedala, da bodo, če bo treba, pred odmero še enkrat poslali informativne izračune. Velika večina težav lastnikov nepremičnin, okoli 80 odstotkov, se je nanašala na spreminjanje podatkov o prebivališču in osebni služnosti, da bi plačali davek po nižji stopnji, je v odgovoru na poslanska vprašanja dejala Bratuškova. Z izenačitvijo obdavčitve stanovanj glede na rezidenčnost pričakuje, da teh težav ne bo več, kar da dokazuje tudi manjši obisk v geodetskih pisarnah in upravnih enotah. Več na www.dnevnik.si.

Nepremičninski davek: Brezplodni naval na osebno služnost

Decembra lani in v letošnjem januarju je osebno služnost na nepremičnini prijavilo več kot 5000 oseb, kar je skoraj desetkrat več kot po navadi. Njihov trud in stroški so bili nepotrebni, saj bodo po četrtkovi odločitvi vsa stanovanja enako obdavčena. Na vrhovnem sodišču so povedali, da se je število predlogov sprememb v zemljiški knjigi zaradi vpisov služnosti v zadnjih mesecih močno povečalo. Medtem ko jih je bilo prej v povprečju na mesec okoli 300, se je lani decembra njihovo število povečalo na 2125, januarja letos pa celo na 3063 (podatkov za februar še nimajo). Število vpisanih pravic se je s prav tako povprečnih 300 na mesec v januarju zvišalo na 1900. Več na www.dnevnik.si.

Država bi se rada znebila gradu v Gradcu

Ministrstvo za kulturo želi propadajoči grad Gradac brezplačno prenesti v last in posest metliški občini. Vodstvo občine nameri ne nasprotuje, saj pravijo, da bi bili boljši lastniki od države, vendar državi postavljajo pogoje. Skladno z zakonom o lastninjenju kulturnih spomenikov je tudi ta belokrajinski grad leta 1999 prešel v last države, ko je bil tudi razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Lastnici je v vseh teh letih uspelo zamenjati le streho, medtem ko zidovje in park propadata. Več na www.delo.si.

Širitev Dunajske ceste bi pomenila korak nazaj

Velik del stroke meni, da je zamisel Mestne občine Ljubljana o širitvi Dunajske ceste v petpasovnico plod starega, preživetega razmišljanja. V mestni hiši se strinjajo, da širitev danes še ni nujno potrebna, vendar so prepričani, da se ji najpozneje ob gradnji nove prometne glave ne bomo mogli izogniti. Na Mestni občini Ljubljana bi radi del Dunajske ceste razširili v petpasovnico, s čimer bi med drugim bržkone radi pomirili mestne voznike, ki so jim lani pošteno zagrenili življenje. A v društvu za sonaraven razvoj Focus opozarjajo, da bi po zaprtju dela Slovenske ceste, uvedbi rumenih pasov in vrsti drugih ukrepov, ki vodijo k trajnostnemu načinu premikanja, širitev Dunajske ceste za osebna vozila izničila vsa dosedanja prizadevanja mestne občine za zmanjšanje negativnih vplivov prometa. Več na www.dnevnik.si.

Skopi podatki o učinkih zapore Slovenske ceste

Skoraj pol leta po uvedbi največjih sprememb prometnega režima na občini nimajo celostne analize o učinkih zapore Slovenske ceste in uvedbe rumenih pasov na delih Dunajske in Celovške ceste. S spremembami prometnih ureditev na teh treh zelo pomembnih odsekih (22. septembra so zaprli Slovensko cesto in uvedli rumene pasove na Celovški, nekaj dni pozneje pa so jih zarisali še na Dunajski) so na MOL hoteli pokazati, da se zavzemajo za pešce, kolesarje in javni prevoz. Cilj je bil, da bi se ljudje čim bolj od avtomobilov preusmerili k drugim načinom mobilnosti. Spremembe večjega prometnega kolapsa niso povzročile, na občini pa so doslej predstavili le podatke o precej nižjih koncentracijah črnega ogljika v ozračju ob Slovenski cesti. Več na www.delo.si.

Špica: Občina še brez denarja za nove pristane

Začetka druge faze urejanja Špice, ki zajema gradnjo pristanov v Gruberjevem prekopu, v kratkem ni mogoče pričakovati. Občina se je namreč znova neuspešno potegovala za evropska sredstva, zato je izvedba projekta še negotova. Vloga MOL za 1,45 milijona evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj za projekt Ljubljana za zeleno mobilnost je bila še tretjič zavrnjena. Kot so pojasnili v mestni službi za razvojne projekte in investicije, se na odločitev ministrstva o zavrnitvi vloge ne bodo pritožili. Naj spomnimo, občina je lani proti ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zaradi zavrnitve projekta vložila tožbo, a jo je kasneje umaknila in se s projektom prijavila na nov razpis. Več na www.delo.si.

Plečnikov stadion končno prekrivajo

Delavci podjetja Proming International so v petek začeli prekrivati del strehe stebriščne lope na Plečnikovem stadionu, ki jo je v lanskem avgustovskem neurju močno poškodoval veter. Delo naj bi bilo končano do srede marca oziroma mesec dni kasneje od načrtovanega. Maja Štefula iz podjetja BŠP, katerega glavni družbenik je Joc Pečečnik, manjšinska pa MOL in Olimpijski komite Slovenije, je sredi januarja zagotavljala, da bodo sanacijo strehe in dela poškodovanega Plečnikovega obzidja končali do srede februarja. Več na www.delo.si.

Plečnikov stadion_prenova

Kamere v mestu: nuja ali nebodigatreba?

V večjih križiščih, podhodih, ob potopnih stebričkih in zapornicah ter na parkiriščih je skupno postavljenih 175 občinskih kamer, ki jih, kot pravijo na MOL, uporabljajo za nadzor prometa. Poleg tega jih je na desetih mestih – v upravnih zgradbah in občinskih prostorih – vgrajenih še 49. V uradu informacijske pooblaščenke pojasnjujejo, da število kamer ne pove veliko. Več na www.delo.si.

Z območja Ljubljane odpeljali več tisoč kubičnih metrov vejevja

V okviru sanacije škode po vremenski ujmi so na območju ljubljanske občine doslej odstranili 13.500 kubičnih metrov vejevja in 500 kubičnih metrov hlodovine, hlodi v gozdovih pa na odvoz še čakajo. Na delu je osem ekip, ki so trenutno na območju Viča, Murgel in Šiške, nato pa sledi Bežigrad. Središče mesta je že očiščeno. Park Tivoli bodo ekipe očistile ta teden, večina poti na Grajski grič pa je z izjemo Študentske poti že urejenih, je po pisanju STA povedal vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet David Polutnik. Po njegovih besedah so ekipe začele sproščati tudi poti na Rožniku. Več na www.delo.si.

Podrta drevesa2

Nekatere poti na Šmarno goro bodo zaprte

V prihodnjih tednih bodo lastniki gozdov na Šmarni gori začeli intenzivno odstranjevati drevje, poškodovano zaradi nedavnih ujm, so opozorili v Gostilni Ledinek na Šmarni gori. Zaradi sanacije bodo nekatere poti zaprte, zato obiskovalce prosijo, naj bodo potrpežljivi in se izogibajo območjem, kjer bodo potekala dela. Na profilu gostilne na facebooku so zapisali, da so se z lastniki gozdov na Šmarni gori dogovorili o obveščanju obiskovalcev gore o lokaciji sanacijskih del, zaprtih poteh in preusmeritvah. Obiskovalce prosijo, naj bodo pozorni in naj pred vzponi poiščejo informacije na njihovih straneh na spletu ali na facebooku. Več na www.delo.si.

Saveljski vrtički: “Kako naj izberem? Tega ni mogoče deliti!”

Nasproti Glinškove ploščadi je po novem kar 258 občinskih vrtičkov. Z razpisom za oddajo 50 novih vrtičkov naj bi na občini razveselili nove vrtičkarje, medtem pa so precej nezadovoljni tisti, ki na tem območju vrtnarijo tudi več kot 20 let. Sicer z zamudo, vendar vseeno še pravočasno pred vrtičarsko sezono je podjetje Lavaco, ki ga je izbrala občina, levo ob glavnem vhodu v saveljsko vrtičkarsko območje uredilo 50 novih vrtičkov. Ti so veliki okoli 60 kvadratnih metrov, med seboj so ločeni z ograjo in na njih bodo novi najemniki preprosto začeli vrtnariti, čeprav je bil tu nekoč vojaški odpad. Delavci so namreč zamenjali slabo zemljo, hkrati pa opravili tudi analizo zemljine. Več na www.dnevnik.si.

Pet ponudb za novi most

Pridobivanje soglasij za gradnjo na vodnem zemljišču je v primeru gradnje nove Ribje brvi v Stari Ljubljani trajalo malce dlje, kot so pričakovali na ljubljanski mestni občini. Tako so izvajalca del namesto konec lanskega leta začeli iskati konec januarja, včeraj pa so odprli prispele ponudbe. Vseh pet ponudnikov je svoj predlog oddalo pravočasno, med njimi pa je najugodnejšo ponudbo pripravilo štajersko podjetje Markomark, v katerem bi dela opravili za 654.991 evrov. Takoj za njimi je primorsko podjetje Makro 5 gradnje, katerega dela bi bila približno 16.000 evrov dražja, med njimi in drugimi tremi ponudniki pa je precejšen razkorak. Gorenjska gradbena družba je oddala ponudbo v vrednosti 962.358 evrov, podjetji CVP inženiring in Map-trade pa bi novo Ribjo brv po zamisli arhitektov pod vodstvom Petra Gabrijelčiča zgradili za nekaj več kot milijon evrov. Po razpisu bo izbrani izvajalec moral dela opraviti v štirih mesecih. Več na www.dnevnik.si.

Ribja brv2

Več gostov, manj vodenih ogledov mesta

V javnem zavodu Turizem Ljubljana so lani našteli rekordno število gostov, prišlo jih je 500.540, kar je 9,6 odstotka več kot leto prej. Za 10,7 odstotka več, 942.345, je bilo tudi prenočitev, kažejo najnovejši podatki statističnega urada. Glede na to, da je 95,5 odstotka gostov v Ljubljani tujcev, se nam kriza niti ne pozna, številke komentira direktorica Barbara Vajda. Kljub temu pa lani po številu obiskovalcev v turističnih informativnih centrih (TIC) niso dosegli rekorda: obiskalo jih je 271.536 gostov, ki so želeli dodatne informacije ali storitve, kar je za 3 odstotke manj kot predlanskim; zmanjšanje pripisujejo drugi obliki iskanja turističnih informacij, zlasti po spletu. Za 4,7 odstotka manj je bilo tudi skupin, ki so naročile voden ogled mesta (1536). Razlog je po mnenju zavoda vodenje na črno, torej brez licenciranih vodnikov, ki ga je vse več in proti temu nimajo nobenih možnosti ukrepanja, piše v letnem poročilu, ki ga bo mestni svet sprejemal 10. marca. Več na www.delo.si.

Bodo v Ljubljani trte obrodile in dale vince nam sladko?

V Javnem zavodu Ljubljanski grad poudarjajo, da želijo z zasaditvijo vinograda obnoviti tradicijo, saj naj bi zgodovinski viri dokazovali, da je na območju grajskega hriba vinograd nekoč že obstajal. Strokovnjaki pa opozarjajo, da ljubljansko podnebje za resnejše vinarske ambicije nikakor ni primerno. Ideja o zasaditvi ljubljanskega grajskega hriba z vinsko trto ni od včeraj, a tokrat gre, kot kaže, zares. V Javnem zavodu Ljubljanski grad naj bi v sodelovanju s Častivrednim vinskim konventom sv. Urbana iz Ljubljane že čez dve leti zasadili prve trte na jugozahodni legi grajskega hriba, torej na območju Šanc. Pred tem bo treba spremeniti občinski prostorski načrt, ki predvideva prekvalifikacijo gozdnih zemljišč v kmetijska. Uradna pobuda je bila podana že pred skoraj enim letom. Več na www.dnevnik.si.

Prestolnica v sedmih letih počrpala le slabo tretjino

Mestna občina Ljubljana je v zadnjih sedmih letih počrpala slabih 37,5 milijona evrov sredstev iz Evropske unije, čeprav naj bi Bruselj zagotovil kar 120,6 milijona evrov. Vzrokov za tako realizacijo je več, opozarjajo na občini. Od leta 2007 do konca lanskega leta so Mestna občina Ljubljana in njeni javni zavodi oziroma javna podjetja za evropska sredstva prijavili 62 projektov, ki jih morajo končati do konca leta 2015. Celotna vrednost teh projektov znaša kar 227,9 milijona evrov, pri čemer naj bi Bruselj dodal 120,6 milijona evrov. V sedmih letih pa je mestni občini, zavodom in podjetjem uspelo počrpati le slabih 37,5 milijona evrov evropskih sredstev, kar predstavlja približno 31 odstotkov. Občina je v tem času za izvedbo istih projektov vložila že 56,1 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.

Občina Tritonisu (še) ni nakazala 1,55 milijona evrov

MOL podjetju Tritonis klub pisni zahtevi njegovega direktorja Damjana Bremca še ni vrnila dobrega milijona in 70 tisočakov kupnine in 481 tisočakov zamudnih obresti, kolikor bi mu morala nakazati iz naslova nične pogodbe o nakupu parcel ob Vojkovi cesti. Direktor Tritonisa, ki je 24. februarja občini poslal dopis, s katerim od nje zahteva, da mu takoj (v osmih dneh od prejema obvestila) vrne kupnino in zamudne obresti, je izjemno razočaran, da župan Zoran Janković tega noče storiti. Menil je namreč, da bo na podlagi pravnomočne sodbe višjega sodišča v gospodarskem sporu med PNZ in MOL občini jasno, da mora tisto, kar je prejela na podlagi nične pogodbe iz leta 2009, nemudoma vrniti. Ker od takrat tečejo tudi zamudne obresti, je bil prepričan, da bo »davkoplačevalcem« skušala prihraniti več deset evrov dnevnih obresti, ne pa da bo zavlačevala vračilo nezakonito pridobljene kupnine. Zahtevek za revizijo sodbe na vrhovnem sodišču namreč ne zadrži izvršbe, saj gre za uporabo izrednega pravnega sredstva. Več na www.delo.si.

Hiša na Gornjem trgu še naprej v sodnih mlinih

Predlog občine, naj okrajno sodišče začne postopek za vpis etažne lastnine po istoimenskem zakonu za hišo na Gornjem trgu 13, kjer ima občina eno stanovanje, je večinske lastnike, družini Roškar in Bokal, tako razburil, da od sodišča zahtevajo, naj zavrne uvedbo postopka. Več na www.delo.si.

Nad glavo nočejo električnih žic

Prebivalci škofljiške in iške občine ter ljubljanske četrtne skupnosti Polje protestirajo proti gradnji dvosistemskega 400-kilovoltnega (kV) daljnovoda Beričevo–Divača. V civilni iniciativi (CI) Elesovi nameri nasprotujejo, saj bi bilo samo v naselju Lavrica pod žicami najmanj 16 stanovanjskih hiš. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pripravlja državni prostorski načrt (DPN) za prehod iz 220 kV omrežja na 400 kV od Beričevega do Divače. V postopku priprave DPN bodo proučili dve možni trasi: severno in južno. Če bodo določili kot najbolj primerno severno traso, potem bodo sedanjii 220 kV daljnovod nadomestili z močnejšim. V primeru, da se bo kot bolj primerna izkazala južna trasa, pa nameravajo poleg sedanjega 400 kV daljnovoda postaviti še 2 x 400 kV. Več na www.delo.si.

Ljudem beton, v veter pa milijon

Potovanje od Kranja do Šenčurja in naprej proti Brniku številnim voznikom vsak dan dviga tlak. Prezasedene ceste, reke pločevine, zastoji so stalnica, bodoča severna obvoznica Kranja pa naj bi to spremenila. A več kot 40 let stari načrti predvidevajo betonske stebre in cesto nad glavami ljudi, ki živijo ob »pljučih Kranja«. Več na www.dnevnik.si.

Primskovljani bi izvzeli traso severne obvoznice

Približno 200 krajanov Primskovega skrbi gradnja kranjske severne obvoznice, toda učinkovite rešitve ureditve prometa na vzhodnih kranjskih vpadnicah, kjer se vsak dan od krožišča Kranj vzhod do Mercatorja vijejo nepregledne kolone, očitno še nekaj let ne bo. Lani nastala Civilna iniciativa Severna obvoznica Kranj je po besedah predstavnika Petra Ceferina imela s pristojnimi na občini že več pogovorov o umestitvi obvoznice v občinski prostorski načrt (OPN), pred kratkim pa so bili obveščeni, da je OPN, ki ga na občini pripravljajo od leta 2007, v zaključni fazi in da ga ni mogoče več spreminjati. Spremeniti ga bo mogoče šele po sprejetju. Več na www.delo.si.

Lastniki zemljišč bodo plačevali davek namesto Romov

Ker so si nekateri Romi postavili bivanjske objekte na zasebnih zemljiščih, za katera bodo morali nepremičninski davek plačevati lastniki zemljišč, je Regijska civilna iniciativa za reševanje romske problematike iz novomeške Bučne vasi (CI) na vrhovno državno tožilstvo vložila tožbo proti vladi Republike Slovenije. Vladi očitajo izrabo uradnega položaja in hujšo kršitev pravic drugega ter nevestno delo v službi. Kakor je za Delo povedal člani CI Silvo Mesojedec, že več let opozarjajo vse pristojne vladne službe na protipravno zasedena zemljišča, na katerih so si Romi nezakonito postavili objekte, država pa njihove lastnine do zdaj ni zaščitila. V preteklosti je bila proti takratnemu okoljskemu ministru Karlu Erjavcu že podana ovadba zaradi nevestnega dela, a se ni zgodilo nič. Lastniki zemljišč so pristojne vladne službe opozarjali na anomalijo, ki jo bo morebitni nepremičninski zakon prinesel, a so naleteli na gluha ušesa. Več na www.delo.si.

Romsok naselje_Bučna vas

Na zemljiščih stojijo nelegalna romska naselja, lastniki pa bodo plačali nepremičninski davek

Dolenjska Regijska civilna iniciativa (RCI) za reševanje romske problematike je državnemu tožilstvu poslala ovadbo zaradi suma, da je vlada pri uvajanju nepremičninskega davka izrabila svoj uradni položaj. Vlado hkrati obtožujejo nevestnega dela in hujše kršitve pravic drugih, napovedali so tudi različne oblike javnega pritiska. Predsednik RCI Silvo Mesojedec je na današnji novinarski konferenci v Novem mestu pojasnil, da so lastniki parcel, na katerih stojijo nelegalno zgrajena dolenjska in belokranjska romska naselja, dobili informativne izračune, ki od njih terjajo po njihovi oceni neprimerno visoko plačilo davka za zemljišča, ki so degradirana in ki jih ne morejo uporabljati. Več na www.dnevnik.si.

Črne gradnje na tujem zemljišču

Nekateri lastniki zemljišč so ob informativnih izračunih geodetske uprave presenečeno ugotovili, da so jim pripisali lastništvo romskih črnih gradenj. Pristojni mirijo, da je treba le posredovati ustrezne informacije. Nekatere krajane novomeške Bučne vasi je pred dnevi razburil informativni izračun geodetske uprave (Gurs), ki jim je pripisal lastništvo črnih gradenj na območju romskega naselja Brezje. Gre za nelegalne stavbe, ki so jih na njihovih zemljiščih zgradili Romi in so bile kot nerezidenčne obdavčene celo po 1,5-odstotni stopnji. Vlada je medtem sicer napovedala, da bodo vsa stanovanja obdavčena po nižji, 0,15-odstotni stopnji, vendar je krajane jezilo predvsem dejstvo, da bi morali plačati davek za črne gradnje na svojih zemljiščih, zaradi česar so grozili tudi s protestnimi akcijami. Več na www.dnevnik.si.

Manever ministrstva za infrastrukturo s prenapihnjenim balonom HE na srednji Savi

Projekt hidroelektrarn na srednji Savi (HE) se je z vladnim sklepom o umestitivi prvih treh objektov v prostor, HE Suhadol, Trbovlje in Renke, vrednih 400 milijonov, pomaknil korak naprej. Neodvisno od njega nastaja državni prostorski načrt (DPN) za več kot sto milijonov evrov vredno prometnico G2 Hrastnik-Zidani Most, brez katere dostop do gradbišč HE ne bo mogoč. A brez zapletov ne gre ne pri energetski ne pri prometni infrastrukturi. HE na srednji Savi, od Ježice do Suhadola, bodo v prostor umeščene z dvema DPN: prvi se nanaša na prve tri v nizu desetih HE, drugi na litijski in ljubljanski odsek. Vlada je pristojnim ministrstvom včeraj naložila, da gradiva za pripravo DPN obravnavajo prednostno in takoj aktivno poiščejo optimalne rešitve. Več na www.delo.si.

Mestna politika občine Ljutomer ogroža vodovod

Petdeset milijonski projekt Evropske unije, države in v manjši meri tudi osmih občin na desnem bregu Mure še vedno ostaja talec mestne politike občine Ljutomer. Farso v kraku C nastajajočega pomurskega vodovoda resorni minister Dejan Židan od daleč, kot pravi, vidi takole: »Iz Ljubljane ta neobičajni zaplet izgleda tako, kot da nekdo, ki ima na razpolago nek denar, tega ne želi izkoristiti.« Ljutomerska županja Olga Karba je tudi na včerajšnji izredni seji mestnim svetnikom sporočila, da izvajalcem, ki trenutno še delajo na kraku C, denarja pred sprejetjem proračuna ne bo nakazala: »Za ceno tega projekta ne bom kazensko odgovarjala.« Več na www.delo.si.

Upanje za Rimski vrelec ugaša

Zdraviliško-rehabilitacijski center na Rimskem vrelcu bi moral biti že odprt, a je razpadajoči stari hotel še vedno nedotaknjen. Zamuda bo ruskega lastnika odslej stala 9600 evrov na mesec, če objekta ne odpre do avgusta, pa Rimski vrelec preide nazaj v last občine. Župan kljub vsemu še ne izključuje podaljšanja tega roka. Občina Ravne bo še v tem tednu lastniku Rimskega vrelca Musi Abidovu izdala zahtevek za plačilo 9600 evrov pogodbene kazni za prejšnji mesec, saj načrtovanega rehabilitacijskega centra ni odprl do dogovorjenega roka − 1. januarja 2014. Po pogodbi bo moral do avgusta občini vsak mesec plačevati po 9600 evrov, če pa svojih načrtov ne uresniči niti do takrat, bo Rimski vrelec prešel nazaj v last občine. Župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen je pojasnil, da so se z Abidovom in njegovo zastopnico nazadnje sestali januarja, ko so »zatrjevali, da je vse v redu, da delajo in da bodo dali vlogo za podaljšanje roka za dokončanje«. Od takrat se ni zgodilo nič, Abidov pa tudi ni ne pisno ne ustno prosil za podaljšanje roka. Več na www.delo.si.

Z novim zakonom do še večje agonije

Vse, kar je aktualna vlada v povezavi z državno kobilarno zmogla narediti v enem letu, je priprava sporne novele zakona o Kobilarni Lipica, ki jo je državni zbor z 48 glasovi za in enim proti potrdil včeraj. Vizije, kaj z Lipico, še vedno ni. »Komisija za nadzor javnih financ ter odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje pozivata vlado, da do konca februarja 2013 pripravi in posreduje v obravnavo odboru dolgoročno strategijo razvoja Kobilarne Lipica tako z vidika izvajanja javne službe kot tržne (turistične) dejavnosti ter načrt aktivnosti za implementacijo te strategije in potrebne spremembe zakonodaje.« Pod tak sklep sta se 8. novembra 2012 podpisala Alenka Bratušek in Dejan Židan. Takrat še v vlogi predsednice državnozborske komisije za nadzor javnih financ oziroma predsednika odbora za kmetijstvo. To nalogo sta Bratuškova in Židan naložila vladi Janeza Janše, ki pa se je dva meseca kasneje zaradi znanega poročila protikorupcijske komisije sesula, torej bi jo morala opraviti sama; Alenka Bratušek v funkciji nove premierke in Dejan Židan v funkciji novega kmetijskega ministra, pristojnega za Lipico. A je nista. Več na www.dnevnik.si.

V popotresni obnovi posoške občine kreditirajo državo

Če ministrstvo za kmetijstvo in okolje ne bo zagotovilo vsaj minimalnega dodatka k že tako povsem okleščenemu proračunu popotresne obnove zgornjega Posočja, bo morala državna tehnična pisarna zapreti vsaj 17 od 37 odprtih gradbišč. Letos pa bodo občine celo kreditirale državo za dela na objektih, ki so v njihovi lasti. Letos bo minilo že desetletje od zadnjega potresa, za zdaj pa je jasno zgolj to, da se obnova, ki jo je obljubila država, ne bo končala leta 2016. Čeprav je bil načrt zaključka obnove potrjen lani, je pozneje vlada z rebalansom proračuna predvidenih 5,5 milijona evrov skrčila na 1,4 milijona. V četrtek so župani Idrije, Tolmina, Kobarida in Bovca na terenu ves dan prepričevali odposlance kmetijskega ministrstva, naj vendarle dodajo vsaj 700.000 do 800.000 evrov, da bodo lahko nadaljevali dela na vseh odprtih gradbiščih. Več na www.delo.si.

Postojna: uredba o Počku je napad na občino

Na občini Postojna ponavljajo, da bodo uredbo o Počku poslali v ustavno presojo, v Pivki opozarjajo, da je državni prostorski načrt (DPN) invaliden, ker ne določa odškodnine za lastnike zemljišč v varnostni coni. Vedeli so, a vseeno niso verjeli, bi lahko povzeli današnji odziv občin Postojna in Pivka na sprejetje uredbe o prostorski ureditvi na vojaških vadiščih Poček in Bač v sredo. Kajti čeprav je ministrstvo za obrambo (Mors) jeseni napovedovalo sprejetje uredbe, je bilo to za občinski vodstvi v Postojni in Pivki precejšnje presenečenje. Da gre za popolno ignoranco zahtev lokalnega prebivalstva, so za Delo ocenili v civilni iniciativi Pivška kotlina brez streljanja. Več na www.delo.si.

Drugi tir: omilitveni ukrepi za dolino Glinščice

Potem ko je Agencija RS za okolje izdala delno okoljevarstveno soglasje za drugi tir, je postalo jasno, da je na poti do popolnega soglasja še dogovor med državo in občino Hrpelje – Kozina glede izravnalnih ukrepov. Država je občini predlagala spremembo odloka, s katerim je občina leta 1992 razglasila območje Beke in soteske Glinščica za krajinski park. Na območju parka je prepovedana gradnja, prav čez to dolino pa bi morala država zgraditi viadukt čez dolino Glinščice. Zato bi morali v občinskem svetu sprejeti spremembo odloka, s katero bi ta del parka izvzeli iz omejitvenih ukrepov. Hkrati je država zaradi krnitve narave predvidela izravnalne ukrepe. Ti predvidevajo ureditev informacijskega centra, ureditev označevalnih pešpoti ter predstavitev in publiciranje krajinskega parka. Če občina odloka ne bi hotela spremeniti, lahko sotesko Glinščice po svoji meri zavaruje država s posebnim aktom in pri tem dopusti izjemo za gradnjo in vzdrževanje viadukta s progo. V državni adiminsitraciji niso naklonjeni takemu reševanju problemov, temveč želijo z lokalno skupnostjo doseči sporazum. Več na www.delo.si.

Na Obali tudi s popusti ne prodajo skoraj nič

Medtem ko je Gurs marsikomu v državi postavil pravljično visoke cene nepremičnin, se slovenski nepremičninski trg vede popolnoma drugače. Niti najbolj prestižnih nepremičnin ni mogoče prodati po vsaj približno ustreznih vrednostih. Tipičen primer je Kempinski Palace. Za njegovo prenovo je Istrabenz Turizem leta 2008 namenil približno sto milijonov evrov, leta 2010 ga je začel prodajati, upajoč na nekaj več kot 70 milijonov evrov. Po štirih letih v Portorožu in medijih kroži še vedno »pravljični« domnevni znesek 40 milijonov evrov, nekateri kupci pa so ponujali pičlih 15 milijonov evrov. A resnih kupcev sploh ni. Portoroški hotelirji se zelo hudujejo nad državo, ki je za vse Istrabenzove hotele naračunala za približno 1,1 milijona evrov davkov, iz česar bi lahko sklepali, da so po Gursovih vrednotenjih ti hoteli na trgu vredni 147 milijonov evrov. Več na www.delo.si.

Lepša Izola s siromašnejšo blagajno

Tudi v izolski občini želi župan v volilnem letu pokazati čimveč novih pridobitev. Tako temeljito prenavljajo eno najpomembnejših mestnih ulic Sončno nabrežje, to je ulico, ki poteka ob morju mimo občinske stavbe do ribiškega pristana. Zaradi gradbenih posegov v ribiškem pristanišču in na bližnjem obmorskem sprehajališču je bila obnova ceste in infrastrukture na Sončnem nabrežju nujna. Prenovili bodo kanalizacijo, vodovod in javno razsvetljavo, rekonstuirali vozno površino, vzdolž hiš bodo tlakovali sprehajališče in površino namenili samo pešcem. Nekaj več bo tudi zelenja. Celotna površina bo višja in na ta način zavarovana pred vplivom visokih plim. Od hiš čez cesto do obmorskega sprehajališča bodo speljani privzdignjeni prehodi za pešce, ki bodo umirjali promet. Po Sončnem nabrežju je namreč dovoljena hitrost le deset kilometrov na uro. Več na www.delo.si.

S križark z dvigalom na Titov trg

Prihodnji ponedeljek bodo delavci koprskega Grafista začeli urejati del Pristaniške ulice, Kopališkega nabrežja, postavili bodo tudi dvigalo, ki bo peljalo z območja potniškega terminala ob Bastionu na razgledno ploščad pred občinsko palačo. Naložba bo stala nekaj manj kot dva milijona evrov, dokončati jo morajo do 1. julija. Koprski župan Boris Popovič se je odločil urediti območje med potniškim terminalom in poslovno stavbo Uprave RS za pomorstvo. Izvajalci bodo najprej ukinili približno 20 parkirnih mest ob parku na Ukmarjevem trgu in povečali zelenico ter polepšali park ob kipu Ikarus Jakova Brdarja. Več na www.delo.si.

Skozi predor Markovec prihodnje leto

Predor Markovec bo dograjen še letos, vožnja skozenj pa bo mogoča prihodnje leto. Državna revizijska komisija je namreč kot neutemeljeno zavrnila pritožbo ptujskega Tenzorja in ljubljanskega GVO na izbiro v javnem naročilu za izvedbo elektro in strojne opreme predora med Koprom in Izolo. S takšno odločitvijo Državne revizijske komisije je postopek oddaje del elektro in strojne opreme v predoru pravnomočno zaključen. V Družbi za avtoceste RS (Dars) predvidevajo, da bodo prihodnji mesec sklenili pogodbo s konzorcijem, v katerem so Iskra sistemi, Riko, IMP, Javna razsvetljava in Traffic Design, ki bodo predvidoma do konca oktobra za malo manj kot 12 milijonov evrov opravili delo. Za primerjavo: elektro in strojna oprema skoraj pol krajšega predora Šentvid je leta 2008 stala 16,1 milijona evrov. Več na www.delo.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri