Mortorož – mehka »teroturistična« akcija
Al’ prav se piše Portorož ali Mortorož? To so se spraševali Portorožani in turisti. Danes ponoči so namreč neznanci prelepili smerokaze Portorož s črko M, na peščeni portoroški plaži pa na nosilce za senčnike pripeli bele deščice in tako čez noč spremenili osrednjo portoroško plažo v pokopališče s kakimi 120 križi. Kasneje je skupina na enega od najbolj branih lokalnih spletnih portalov (Regional Obala) sporočila, da je to izražanje mnenja neodvisne skupine mladih, ki si želi izboljšati okolje, v katerem živi in ustvarja. To naj bi bil projekt, ki odraža vzdušje in dogajanje v Portorožu izven kratke turistične sezone. Več na www.delo.si.
Nepremičninski davek: Zujf vlade Alenke Bratušek?
Naknadno popravljanje nepremičninskega davka spominja na težave pri sprejemanju varčevalnega zakona Zujf. Ta je za vlado Janeza Janše (SDS) pomenil »začetek konca«, medtem ko je koalicija Alenke Bratušek (PS), kljub širokemu nasprotovanju državljanov, dobro leto pred rednimi parlamentarnimi volitvami odločena zaključiti mandat. Vzporednic med obema nepriljubljenima ukrepoma ni malo. Varčevalni zakon, ki ga je pred dvema letoma potrdila prejšnja vlada, je zaradi selektivnih posegov v določene pokojnine odprla pandorino skrinjico ideoloških sporov. Ti so pomenili resen preizkus odnosov med tedanjimi koalicijskimi partnerji in bili tudi eden od povodov za kasnejše proteste in ljudske vstaje. Oba zakona je bilo treba sprejeti po hitrih postopkih, poslanci pa so ju potrjevali na maratonskih nočnih sejah. Tako kot nekatera določila Zujfa je ustavna presoja doletela tudi več delov novega nepremičninskega davka, pri čemer bo hitro uvajanje varčevalnega zakona državo stalo 26,7 milijonov evrov. Več na www.delo.si.
Ustavni sodniki »oželi« davek na nepremičnine
Zakon o davku na nepremičnine je bil danes več kot sedem ur pred ustavnimi sodniki. Tako dolgo je trajala javna obravnava, na kateri so predstavniki več ustanov pojasnjevali, zakaj so zahtevali ustavno presojo, predstavniki vlade in državnega zbora pa, zakaj po njihovi presoji ni utemeljena. »V povezavi z izpodbijanim 5. členom zakona o davku na nepremičnine, ki se nanaša na davčno osnovo, predlagatelji zahtevajo tudi presojo ustavnosti zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin,« je povedala poročevalka »v zadevi št. U-I-313/13«, ustavna sodnica Etelka Korpič Horvat, ki je povzela utemeljitve predlagateljev. Ustavni sodniki so 7. februarja že sporočili, da so do dokončne presoje ustavnosti zadržali izvajanje vseh štirih zakonskih določb, ki urejajo odmero v letu 2014. Vse vloge za oceno ustavnosti je zaradi skupne obravnave združilo. Več na www.delo.si.
Vlada se je včeraj odpovedala razlikovanju med rezidenčnimi in nerezidenčnimi stanovanjskimi nepremičninami in bo državnemu zboru predlagala spremembo zakona o davku na nepremičnine, po kateri bodo vsa stanovanja trajno obdavčena po enotni 0,15-odstotni davčni stopnji. Za eno leto se odpoveduje tudi višjim prilivom od zemljišč za gradnjo stavb, ki jih bo geodetska uprava (Gurs) – če bo državni zbor potrdil tudi spremembo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin – za letos na novo ovrednotila kot stavbna zemljišča. S tem bo mogoče probleme spraviti na obvladljivo raven, je prepričan finančni minister Uroš Čufer. Več na www.dnevnik.si.
Vlada za eno leto omejila cene
Medtem ko vlada odpravlja najbolj očitne težave nepremičninskega davka, skuša umiriti tudi kritike na račun energetskih izkaznic, ki bodo po žepu udarile novograditelje in tiste lastnike, ki bodo svojo nepremičnino prodajali ali jo na novo oddajali v najem. Včeraj je zato z uredbo omejila cene izkaznic za stanovanjske nepremičnine. Kot smo že poročali, bo cena energetske izkaznice za eno- in dvostanovanjske hiše z uporabno površino do 220 kvadratnih metrov lahko znašala največ 170 evrov, za hiše nad 220 kvadratnih metrov pa največ 0,89 evra za kvadratni meter. Najvišja dovoljena cena za večstanovanjske stavbe je odvisna od števila stanovanj v njej, ne bo pa smela izkaznica stati več kot 0,99 evra za kvadratni meter uporabne površine. Te najvišje dovoljene cene vključujejo le stroške, ki so nujno potrebni za izdelavo energetske izkaznice, ne pa tudi DDV ali recimo potnih stroškov izkazničarja in stroškov dodatnega dela zaradi nepopolne dokumentacije. Naj še dodamo, da bodo te omejitve veljale le do konca letošnjega leta, čeprav se bo pravo naročanje izkaznic začelo šele prihodnje leto. Šele od novega leta bo namreč kršiteljem, ki ne bodo imeli energetske izkaznice, grozila tudi denarna kazen.Več na www.dnevnik.si.
Lukšič meni, da je minister Čufer zmotno verjel Gursu
Po mnenju prvaka SD Igorja Lukšiča se izkazuje, da nepremičninski davek ni bila najboljša rešitev. Kot pravi, so se pustili prepričati finančnemu ministru Urošu Čuferju, ki je prevzel odgovornost za zakon, čeprav ima nekako »zaščiten hrbet«. Ministrova politična napaka je bila, da je verjel Gursu, da so evidence urejene, meni Lukšič, piše STA. Lukšič je na današnji novinarski konferenci spomnil, da se je SD zavzemal za uvedbo kriznega davka, a za to ni bilo podpore in je zmagal predlog, da po hitrem postopku pripravijo davek na nepremičnine. Več na www.delo.si.
Nepremičninski davek: Bogovič zaradi težav z nepremičninskim davkom poziva Bratuškovo k odstopu
Vlada je danes predlagala, da se v zakonu o davku na nepremičnine poenoti obravnavo rezidenčnih in nerezidenčnih stanovanj ter jih obdavči z 0,15 odstotka. Glede zemljišč za gradnjo stavb pa bo poskrbela, da se bodo ovrednotila kot stavbna zemljišča. S tem bo mogoče razmere obvladati, je prepričan finančni minister Uroš Čufer. Poudaril je še, da to ne bo imelo nikakršnega vpliva na izplen davka. Več na www.dnevnik.si.
SDS želi prek odbora DZ razveljaviti nepremičninski davek
Poslanska skupina SDS je vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za finance in monetarno politiko, na kateri bi po tako izglasovanem sklepu vladi predlagali razveljavitev zakona o davku na nepremičnine in preklic informativnih izračunov geodetske uprave. Zadolžili bi jo za pripravo izhodišč za prenovo tega področja. Več na www.dnevnik.si.
Vlada določila najvišje cene energetskih izkaznic
Vlada je sprejela uredbo o določitvi najvišjih cen za izdajo energetske izkaznice. V uredbi je predpisana zgornja meja cen energetskih izkaznic, in to tako, da bo cena energetske izkaznice za stavbe, ki imajo uporabno površino do 220 kvadratnih metrov, največ 170 evrov, za stavbe nad 220 kvadratnih metrov pa največ 0,89 evra na kvadratni meter. Več na www.dnevnik.si.
Arso opozarja: Presežene mejne vrednosti prašnih delcev
V Ljubljani, Celju, Trbovljah, Zagorju in Novem mestu je danes velika verjetnost preseganja mejne vrednosti prašnih delcev, ki znaša 50 mikrogramov na kubični meter. Preseganja mejne vrednosti so možna tudi v Mariboru, Murski Soboti, Kranju in Hrastniku, so sporočili iz Agencije RS za okolje (Arso). Arso v sredo ne pričakuje preseganj mejne vrednosti prašnih delcev v Mariboru in Murski Soboti, preseganja pa so možna v Ljubljani, Celju, Kranju, Novem mestu in Zasavju. Predpisana dnevna mejna vrednost koncentracije prašnih delcev je 50 mikrogramov na kubični meter. V koledarskem letu je dovoljeno 35 preseganj mejne vrednosti. Več na www.delo.si.
Na poškodovanih območjih zbirni centri lesa
Državni zbor bo jutri po nujnem postopku obravnaval vladni predlog intervencijskega zakona z ukrepi za odpravo posledic žleda, naravne nesreče, ki je prizadela dobršen del Slovenije med 30. januarjem in 10. februarjem. Predlagane so številne olajšave in poenostavitve postopkov za obnovo gospodarske infrastrukture in gozdov ter za povračilo škode upravičencem. Posledice odprave naravnih nesreč sicer ureja sistemski zakon za to področje, vendar pa ga ta predlagani zakon nadgrajuje z urejanjem nekaterih posebnih vprašanj, ki se nanašajo izključno za primer naravne nesreče, kot je žled. Več na www.delo.si.
Vožnjo v naravi bi nadzirali še lovci, ribiči in taborniki
Skupina, ki jo sestavljajo lovska, planinska in ribiška zveza ter zveza tabornikov, je pozdravila pripravo osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave. Kot so poudarili, se z večino predlaganih rešitev strinjajo, pri čemer je treba z zakonom po njihovem urediti tako vprašanje voženj z motornimi vozili kot kolesi. Prepričani so, da vožnja s kolesi ne more biti obravnavana enako kot vožnja z motornimi vozili, za katere bi uvedli večje omejitve in strožje kazni. Več na www.delo.si.
Gorski kolesarji bi pomagali pri sanaciji gozda
V ospredju današnje prve gorskokolesarske konference, ki jo je organizirala Kolesarska zveza Slovenije v sodelovanju s Kolesarskim klubom Črn trn iz Ajdovščine, je bil sicer predvsem razvoj primerne infrastrukture na tem področju, spregovorili pa so tudi o pobudi za sodelovanje gorskih kolesarjev pri sanaciji nastale škode zaradi žledu v gozdovih. »Ta pobuda je dejansko prišla s terena. Seveda se zavedamo odgovornosti, ki bi jo tovrstno angažiranje prineslo. Toda kolesarji in kolesarke, ki so vajeni gibanja po zahtevnem terenu in so telesno dobro pripravljeni, so prepričani, da bi pobudo ob ustrezni organizaciji in usposabljanju lahko uresničili. Koliko gorskih kolesarjev bi v tej akciji lahko sodelovalo, je zdaj sicer težko reči, dejstvo pa je, da so kolesarski klubi razpršeni po vsej državi in bi lahko sodelovali z upravnimi enotami in regijskimi zavodi za gozdove na svojih območjih. To se v resnici že dogaja, saj je bilo v zadnjih tednih po državi na tem področju veliko aktivnosti, tečejo pa tudi že nekatera usposabljanja,« pravi Milena Černilogar Radež iz Kolesarske zveze Slovenije. Po njenih besedah je gorsko kolesarstvo pri nas prisotno že dve desetletji, v Kolesarski zvezi Slovenije pa se zavzemajo, da bi v naši državi kolo začeli obravnavati kot športni pripomoček, in ne kot prevozno sredstvo. Več na www.delo.si.
Ni prav zaželeno, da bi občani imeli večji vpliv
Statut mestne občine sicer predvideva neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju, vendar po podatkih MOL zbor občanov ni bil sklican niti enkrat. Pobude za ljudsko iniciativo so bile doslej tri, a jih je zavrnil mestni svet. Čeprav je bilo pobud za referendume več, so izpeljali zgolj enega. Zanimivo je, zakaj ljudje ne izkoriščajo možnosti, ki jih imajo na voljo, razmišlja Miro Haček s fakultete za družbene vede, ki med drugim raziskuje lokalno samoupravo. Kot pravi, je sicer vprašanje, koliko bi takšno sodelovanje dejansko vplivalo na odločanje, vseeno pa ga preseneča, da občani denimo ljudske iniciative sploh ne uporabljajo, čeprav bi po statutu MOL najmanj pet odstotkov volivcev tako lahko zahtevalo izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve občinskih organov. »Očitno se ne najde interes, da bi spisali predlog in ga poslali mestnemu svetu. Ta bi namreč po statutu o njem moral odločati,« pojasnjuje Haček. Po drugi strani predlogi, ki prihajajo iz četrtnih skupnosti, velikokrat ostanejo zgolj predlogi, o katerih se ne razpravlja, še manj se jih upošteva. Tudi lokalni referendum se po njegovem uporablja precej slabo. »Še vedno je zasidrano razmišljanje, češ saj imamo izvoljen predstavniški organ v občini, ki odloča, ljudje pa imajo vsaka štiri leta možnost vplivanja, ko grejo na volitve. To sicer drži, vendar bi instrumenti neposredne demokracije in soodločanja lahko pomenili dodano vrednost.« Več na www.delo.si.
Župan zgrešil za več kot 60 mest
Naše glavno mesto je na prejšnji teden objavljeni lestvici mednarodne agencije Mercer o kakovosti življenja v večjih svetovnih mestih zasedlo 76. mesto, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal župan Zoran Janković. Uvrstitve podrobneje ni komentiral, saj v mestni hiši še čakajo, da jim izvajalci raziskave pošljejo podrobnosti o točkovanju; ko jih bodo prejeli, pa bo to z veseljem storil, je napovedal in dodal: »Njihov odgovor je bil, da je Ljubljana stabilna, smo tretji v regiji, za Prago, ki je tri mesta pred nami, in Budimpešto, ki je eno mesto pred nami. Čakamo točkovanje, da bomo videli, pri katerih točkah smo napredovali, pri katerih ostali na istem, pri katerih nazadovali. Pri tem bo zanimivo, na katere točke lahko sami vplivamo, katere pa so vezane na splošno situacijo v državi.« Več na www.delo.si.
Prejšnji teden so izvajalci občine odpravljali posledice žleda v središču mesta, ta teden pa je na vrsti Vič. V urbanem okolju je škoda na drevju ocenjena na 970 tisoč evrov, škode na infrastrukturi pa naj bi bilo za sto tisočakov. Vodja oddelka za gospodarsko dejavnost in promet David Polutnik je pojasnil, da so doslej odpeljali že 12 tisoč kubičnih metrov vejevja in 400 kubičnih metrov hlodovine. Predvidevajo, da bo največ stroškov nastalo zaradi popravila udorov na voziščih in poškodovanih brežin ter zaradi popravil in zamenjav odbojnih ograj. Več na www.delo.si.
Sanacija ljubljanskih ulic in parkov po načrtu, Gradu pa ne
Sanacija žledoloma na osmih območjih v notranjem avtocestnem obroču poteka počasneje od napovedi. Ekipam Snage in Tise gre delo dobro od rok v središču mesta oziroma lahko dostopnih nižinskih predelih Tivolija, slabo vreme z dežjem pa jih je ustavilo pri sanaciji grajskega griča.vOdpravljanje posledic žledoloma, ki se je v ljubljanski občini po sprejetem časovnem načrtu formalno začelo 18. februarja, po besedah enega od operativnih vodij Andreja Svetine dobro in brez večjih zapletov poteka predvsem v središču mesta. Več na www.delo.si.
Sanacija razpadajoče Plečnikove dediščine
Na javni razpis MOL za sanacijo Plečnikovih Šanc na Grajskem griču so se prijavili trije ponudniki. Najugodnejša je bila ponudba Geokopa (328 tisočakov brez davka), 15 oziroma 22 tisočakov pa sta bili dražji ponudbi podjetij NG Nizke gradnje in CVP inženiringa. Pred končnim izborom bodo še pogajanja med relativno izenačenimi ponudniki. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je na poškodbe obzidja in nevarnost za obiskovalce občino opozoril že novembra 2012. Občino in vse odgovorne pa so pozvali, naj nemudoma izvedejo sanacijo poškodovanih delov tega kulturno-zgodovinskega objekta. Več na www.delo.si.
Iz pozabe do odličnih pogojev za rekreacijo meščanov
Konec leta 2011 je ljubljanska mestna občina iskala zasebnega partnerja, ki bi bil pripravljen na njenem 17.500 kvadratnih metrov velikem zemljišču v Savskem naselju prenoviti obstoječo in zgraditi novo športno infrastrukturo. Na razpis je prispela le ponudba podjetja PASAP, ki je imelo takrat park med Kranjčevo ulico in Linhartovo cesto v najemu že več kot leto dni. Da jim ni nihče konkuriral, pa ni bilo presenečenje niti zato, ker so prav oni še v istem letu na občino naslovili promotorsko vlogo in v njej predlagali večjo naložbo, potem ko pred njimi v ta park več desetletij ni nihče vložil skoraj nič. Več na www.dnevnik.si.
Poligon, vadbišče za samozaposlene profesionalce
Na začetku tedna je v mestu zaživel dolgo pričakovani in glede na množičen obisk ob odprtju očitno tudi že nujni kreativni center Poligon. Združeval bo slovenske skupnosti, ki delujejo na področjih kreativnih ekonomij, socialnega podjetništva in kulture. Ogledalo že nekaj časa opazuje ljubljanske in slovenske kreativce, ki so kljub izrednemu potencialu, ki ga premorejo, večinoma prepuščeni sami sebi. Vseeno ne sedijo v kotu in čakajo na boljše čase, ampak se predvsem zadnji dve leti povezujejo, sobivajo, ustvarjajo, si pomagajo, medsebojno svetujejo in predvsem s skupnimi močmi bijejo bitko za preživetje v mestu in državi, ki zanje za zdaj nimata posluha. Več na www.delo.si.
MOL poziva izvajalce avtotaksi dejavnosti, da podajo vlogo in si s tem pridobijo dovoljenje za opravljanje dejavnosti na območju občine. V izdanem dovoljenju za koledarsko leto bo določeno plačilo takse, s čimer bo taksistu dovoljena uporaba rumenih pasov in Slovenske ceste. Spremembe odloka o avtotaksi prevozih so začele veljati prejšnji teden, potem ko jih je januarja potrdil mestni svet. Po novem voznik, ki ne bo imel izpita o poznavanju mestne občine in bo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi, v Ljubljani ne bo mogel opravljati prevozov z avtotaksijem. Voznik bo po opravljenem izpitu prejel avtotaksi izkaznico, svoj avtomobil pa bo moral opremiti z dvema nalepkama; na eni bo napis Taksi LJ in na drugi zaporedna številka vozila. Več na www.delo.si.
Tritonis občino pozval, naj vrne denar
Odvetnica družbe Tritonis Tatjana Medic je Mestni občini Ljubljana poslala poziv, naj v roku osmih dni družbi vrne kupnino in zamudne obresti za parkirišče ob Vojkovi cesti, ki so ga od občine kupili leta 2009. Poziv je utemeljila s pravnomočno sodbo višjega sodišča v Ljubljani, ki je januarja letos razsodilo, da je kupoprodajna pogodba med občino in Tritonisom nična. Družba zahteva nazaj 1,1 milijona evrov kupnine in 481.000 evrov zamudnih obresti. Več na www.dnevnik.si.
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DRK) je zahtevka družbe Map trade iz Slovenske Bistrice za revizijo dveh javnih naročil za izgradnjo nadomestnega mostu čez Socko in za rekonstrukcijo mostu čez Pivko zavrnila kot neutemeljena. Direkcija RS za ceste (DRSC) sedaj pregleduje prispele ponudbe, o izboru izvajalcev del pa se bo odločila sredi marca. Več na www.delo.si.
Pravnomočno gradbeno dovoljenje za novo čistilno napravo v Kranju
Gradbeno dovoljenje za 20 milijonov evrov vredno čistilno napravo Zarica je včeraj postalo pravnomočno, gradnja pa se lahko začne. Domačini iz Špikove ulice na Drulovki pri Kranju ne bodo vztrajali z zahtevo, da pridobijo status stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, je povedala Mendi Kokot iz občine Kranj. S krajani so se predstavniki občine pred dnevi dogovorili o pogojih, ki jih mora izpolniti občina, da bi umaknili svojo zahtevo in s tem omogočili, da gradbeno dovoljenje za osrednji objekt v v okviru projekta Gorki postane pravnomočno. Čistilno napravo mora do konca prihodnjega leta zgraditi na razpisu izbrano češko podjetje OHL ŽS skupaj z Gorenjsko gradbeno družbo. Več na www.delo.si.
Likovni salon bodo spremenili v tržnico
Na Kočevskem spodbujajo kmetijstvo tudi s preureditvijo Likovnega salona v tržnico. S tem bo v središču mesta zagotovljen prostor za prodajo lokalnih kmetijskih izdelkov in pridelkov. Stavba, ki je že bila središče sejemskega življenja na Kočevskem, bo končana do konca maja. Kočevska podžupanja Lili Štefanič je prepričana, da je zdaj na Kočevskem premalo poudarjena lokalna pridelava in predelava kmetijskih pridelkov in izdelkov. Kmetje so nepovezani, v mestu ni tržnice ali prostora, kjer bi se s svojo ponudbo lahko predstavljali. Več na www.delo.si.
Tržnica bo po meri kočevskih arhitektov
V središču Kočevja nameravajo odpreti tržnico, kjer bi prodajali domače pridelke. Občina je v začetku februarja začela obnavljati stavbo v središču, kjer je nekdaj že bila tržnica, za zdaj pa ostaja nerešeno vprašanje, kdo bi bil pripravljen ustanoviti zadrugo. Ta bi namreč združila manjše pridelovalce in predelovalce ter jim omogočila lažjo prodajo hrane oziroma izdelkov. Več na www.dnevnik.si.
Zaprt most čez Krko ujezil opozicijo
Ker je vodstvo šentjernejske občine glede na inšpekcijsko odločbo prejšnji petek zaprlo dotrajan most čez Krko v Mršeči vasi, je šest opozicijskih svetnikov na župana že naslovilo zahtevo za sklic izredne seje občinskega sveta. Minister za kulturo je občini pred kratkim že izdal kulturno-varstveno soglasje za odstranitev mostu, ki ga je novomeška občina pred leti razglasila za spomenik lokalnega pomena, a je objekt tako dotrajan in poškodovan, da ogroža življenje ljudi. Soglasje je gotovo posledica odločbe republiškega inšpektorja za promet, energetiko in prostor, ki je prepovedal uporabo mostu ter z odločbo odredil, da se mora objekt v roku enega leta odstraniti. Most mora biti porušen najpozneje do 21. januarja prihodnje leto. Več na www.delo.si.
HE Brežice: država še ne ve, kje bo vzela
Odstranjevanje zapuščene klavnice pod brežiškim gradom napoveduje marčevski začetek gradnje 291 milijonov evrov vredne HE Brežice. Kljub temu pa država po sedmih letih pisanja dokumentacije še vedno ne ve, kje bo vzela denar za financiranje dobršnega dela 173 milijonov evrov vrednih neenergetskih ureditev. Po odobrenem okoljevarstvenem dovoljenju, ki bo pravnomočno začelo veljati danes, je družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja oddala 17. februarja. Več na www.delo.si.
Revizija projekta Maks: Pod prste bodo gledali Kanglerju in Fištravcu
Razvpiti projekt Mariborskega kulturnega središča (Maks) bo le dobil epilog – objekt seveda ne bo pozidan, zato pa so nadzorniki podjetja ZIM – Zasnove in vodenje investicij, d. o. o., na včerajšnji seji naložili poslovodstvu družbe izvedbo revizije vseh poslov, torej nakupa kot prodaje zemljišča. Pod prste bodo pogledali tako nekdanjemu županu Francu Kanglerju kot tudi aktualnemu Andreju Fištravcu. O tem, kdo sta avtorja zamisli o Maksu, ki naj bi predstavljal osrednje prizorišče izvedbe projekta Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012, ni nobenega dvoma – to sta Franc Kangler in Tomaž Pandur. Pandur se je od EPK in Maksa kmalu distanciral, nekdanji mariborski župan pa je prek družbe ZIM, ki je v 97-odstotni lasti mesta, pri zelo vprašljivem projektu vztrajal. Sporen je bil že nakup zemljišča od Vegrada, saj naj bi bila kupnina v višini 2,2 milijona evrov precej preplačana, še približno dva milijona evrov pa je bilo porabljenih za arhitekturni načrt, pripravo dokumentacije, porušitev nekdanjega objekta tovarne Merinka in izkop gradbene jame. Več na www.delo.si.
Arhitekti zahtevajo strokovne podlage za lokacijo MAKS-a
Strokovni svet Društva arhitektov Maribor (DAM), ki ga sestavljajo Bogdan Reichenberg, Uroš Lobnik, Vojko Pavčič, Bogdan Černe, Matjaž Bertoncelj in Tomaž Kancler, je poslal javno izjavo, v katerem občinsko upravo in župana Andreja Fištravca opozarja na strokovne temelje pri spreminjanju in urejanju javnega prostora. “Po tem, ko so za Evropsko prestolnico kulture EPK 2012, projektom izrednih priložnosti, ostale odpovedane investicije in spomin kulturnega ter družbenega prebujanja, smo v mestu deležni vse več informacij o obetavnih gospodarskih povezavah s tujimi investitorji in posledično novo predvidenih prostorskih intervencijah. Če nameravane novogradnje v poslovno industrijski coni Tezno (TAM) ne zasedajo prvega plana naše pozornosti, pa si to, zaradi sooblikovanja mestne podobe, vsekakor zasluži napovedana izgradnja nove univerze v sedaj že prosluli jami MAKS-a,” so začeli svojo izjavo. Več na www.vecer.com.
Pokrajinski muzej Maribor spet v igri
Sporni rezultati tretjega javnega razpisa za sofinanciranje obnove kulturne infrastrukture, v katerem je ministrstvo za kulturo spremenilo prvotni vrstni red upravičenih do sredstev, bodo morda razveljavljeni. Mestna občina Maribor je namreč uspela s svojo pritožbo na upravno sodišče, kjer so sklep ministrstva odpravili in zadevo vrnili v ponovni postopek. Gre za projekt obnove Pokrajinskega muzeja Maribor oziroma mariborskega gradu, ki je po prvotnem ocenjevanju dobil drugo največje število točk in s tem okoli tri milijone evrov za izpeljavo tretje faze obnove, nato pa je iz seznama sofinanciranih programov izpadel. Več na www.delo.si.
Da bi Cafova postala prijazna ulica
Predvidoma konec leta se bodo zaključila dela v Cafovi ulici 7, kjer od lani poleti gradijo nove prostore za Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem (VSGT) oziroma za tako imenovani Medpodjetniški izobraževalni center (MIC) Akademija kulinarike in turizma. Po novi Medicinski fakulteti bo s tem sicer investicijsko sušen Maribor dobil še eno novo, sodobno šolo. Dotrajana stavba, ki sta jo nekoč uporabljala mariborski davčni urad in društvo ekonomistov, je bila porušena, namesto nje ljubljansko podjetje za visoke gradnje VG5 postavlja objekt v enakih gabaritih.Predvidoma konec leta se bo zaključila gradnja na 4,8 milijona evrov ocenjene Akademije kulinarike in turizma, ki je ta čas eno redkih gradbišč v mestu; ker občina ni izpolnila svojega dela finančnih obveznosti, bi ustanoviteljstvo zdaj v celoti prevzela država. Več na www.vecer.com.
Generalno čiščenje mariborskega mestnega parka po hudem razdejanju, ki ga je povzročil žled, je v predvidenem roku skoraj končano. Občina je namreč napovedala, da bo konec februarja ali v začetku marca zaključena prva faza odstranjevanja posledic žleda – žaganje in odstranjevanje polomljenih vej, uničenih dreves in grmovnic. Po besedah Iztoka Vidmarja, direktorja vrtnarskega podjetja Moga, ki je prevzelo ta opravila, bo delo zaključeno v dveh do treh dneh. Več na www.vecer.com.
Županja Karba odstopila kot vodja gradnje vodovoda
Čeprav so svetniki po četrti obravnavi danes sprejeli osnutek občinskega proračuna, s katerim je županja Olga Karba pogojevala nadaljnjo vodenje gradnje C kraka v sistemu novega Pomurskega vodovoda, je županja nepreklicno odstopila kot koordinatorka. Denar, ki bi ga že prejšnji teden morala nakazati izvajalcem, bo v ponedeljek vrnila v državno blagajno. Po drugi zavrnitvi osnutka proračuna je Olga Karba ministra za kmetijstvo Dejana Židana obvestila, da bo odstopila kot koordinatorka malo manj kot 50 milijonov evrov vrednega projekta, če proračun v tretje ne bo sprejet. Več na www.delo.si.
Panonski svetilnik bodo znižali na »približno 45 metrov«
Razgledni stolp v Lendavskih goricah ne bo visok 60 metrov, kot so najprej načrtovali. Koliko natančno bo merila popravljena različica, na lendavski občini še ne vedo, župan Anton Balažek pa pravi, da približno 45 metrov. Jeklena konstrukcija bo stala poldrugi milijon evrov, pol milijona bo zagotovila občina, za razliko imajo odobrena evropska sredstva. Takoj ko je novembra lani ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo občini Lendava za gradnjo razglednega stolpa na turistični cesti Lendavske gorice odobrilo malo manj kot milijon evrov iz regionalnih razvojnih programov za obdobje 2013–2014, so se oglasili nasprotniki panonskega svetilnika iz jekla, ki ga namerava občina postaviti že jeseni letos. Več na www.delo.si.
Pločevino iz mesta v parkirno hišo
Glede na ugotovitve prometne študije bodo morali v Slovenj Gradcu do leta 2030 zagotoviti 265 dodatnih parkirnih mest ter za dve tretjini zmanjšati število avtomobilov v mestnem središču. Primanjkljaj nameravajo nadomestiti z gradnjo parkirne hiše v javno-zasebnem partnerstvu, a se zatika pri lastništvu zemljišča. Prometna študija, ki jo je izdelala družba PNZ, predvideva, da bi na Glavnem trgu, ki je hkrati tudi glavno mestno parkirišče, ukinili dve tretjini parkirnih mest in več prostora namenili pešcem in javnim prireditvam. Po mnenju pripravljavcev študije bi bilo to bolj združljivo s prostorom v srednjeveškem mestnem središču. Izračunali so, da bo v prihodnjih 15 letih v središču mesta treba zagotoviti še najmanj 265 parkirnih mest, kar bi najlaže storili z gradnjo parkirne hiše zunaj mestnega središča. Več na www.delo.si.
Pirančani zahtevajo tišje mesto
Svetniki bodo danes razpravljali o hrupu iz gostinskih lokalov, nezadovoljni občani in podjetniki pa obljubljajo vročo sejo. »V portoroški krajevni skupnosti smo že zbrali podpise, in če župan ne naredi reda, v KS ne bomo več dajali soglasja za podaljšan obratovalni čas,« je bil odločen predsednik sveta KS Portorož Slavko Ivančič. Nezadovoljni piranski občani so že lani brez uspeha opozarjali gostince, občinske redarje, policijo in inšpektorje ter pisali peticije. Župan je lani le delno izpolnil obljubo in samo enkrat naročil merjenje hrupa v nočnih urah. Meritve pooblaščenega zavoda so potrdile kršitve, občina je kršilce prijavila, vendar je problem v zimskih mesecih utonil v pozabo. Več na www.delo.si.
Ponudniki v starem mestnem jedru Kopra se bodo odločneje zoperstavili konkurenci velikih nakupovalnih centrov, ki poleg krize resno načenjajo njihov obstoj. S turistično organizacijo mestne občine Koper so zasnovali posebno kartico za promocijo mestnega jedra. Zaživela bo aprila, njena dodana vrednost pa bo, da ne bo namenjena le turistom, temveč tudi domačinom, pravi Ingrid Celestina, predstavnica Zavoda Koper Otok, ki združuje več kot 40 ponudnikov v starem mestnem jedru. »Ponujala bo ogled znamenitosti ter ugodnosti in doživetja. Kakšne, bo prepuščeno iznajdljivosti in samoiniciativnosti ponudnikov. Ne bo šlo samo za klasičen popust, temveč sklop izvirnih ukrepov, ki bi pripomogli k temu, da bi ljudje z veseljem prišli v središče mesta,« poudarja Celestinova, sicer vodja znane koprske knjigarne Libris. Več na www.dnevnik.si.
Gradnja po treh letih zapletov
Po dvajsetih letih priprav in načrtovanj ter nekoč že začete gradnje naj bi do konca leta v neposredni bližini središča Nove Gorice le zgradili varstveno-delovni center (VDC). Nedavno je namreč mestna občina Nova Gorica objavila razpis za izbiro izvajalca in kot pravi župan Matej Arčon, naj bi gradnja, seveda če ne bo pritožb, stekla čez približno en mesec. Več na www.dnevnik.si.