Si želimo lepe bulvarje ali visoko kakovost življenja?

Za majhen denar bi pomirili živčne voznike

Na občini preigravajo možnost, da bi Dunajsko cesto od križišča z Vilharjevo do križišča s Topniško preobrazili v petpasovnico. Dodali bi en pas za osebna vozila proti središču mesta, s tem pa bi povečali tudi pretok problematičnega križišča Dunajska-Linhartova. Ker dokončne preobrazbe Dunajske ceste v šestpasovnico, ki je predvidena tudi v občinskem prostorskem načrtu, v kratkem ne gre pričakovati, na Mestni občini Ljubljana (MOL) čedalje glasneje razmišljajo o začasni ureditvi Dunajske ceste s petimi voznimi pasovi od razpadajočega Plečnikovega stadiona do Gospodarskega razstavišča. Koliko bo stala investicija in kdaj bi jo lahko realizirali, na Mestni občini Ljubljana še ne vedo, saj je projekt šele v pripravi. Več na www.dnevnik.si.

Ministra Čufer in Omerzel slabo prebrala zakon

Vlada je po besedah ministra za kmetijstvo Dejana Židana sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. A ministra za finance ter za infrastrukturo in prostor Uroš Čufer in Samo Omerzel o zakonu nista mogla povedati skoraj ničesar (uporabnega). Ministrstvo za finance je zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o množičnem vrednotenju pripravilo zaradi davka na nepremičnine. Več na www.delo.si.

Napaka na napako – nepremičninski davek

Tudi včeraj naval na geodetsko upravo (Gurs) ni pojenjal. Lastniki nepremičnin, ki so v minulih dneh prejeli obvestila s podatki o nepremičninah in informativnim izračunom nepremičninskega davka, še vedno težko pridejo do svojih svetovalcev tako po telefonu kot na samih izpostavah. V Gursu verjamejo, da bo že v prihodnjih dneh bolje, zato lastnike prosijo za nekaj potrpežljivosti. Ob tem so spomnili, da klic na brezplačno telefonsko številko ni namenjen le rezervaciji termina za obisk ene od njihovih pisarn, temveč lahko lastniki naročijo tudi povratni klic geodetskega strokovnjaka in vsaj tiste podatke, za katere ni treba prilagati posebnih dokazil, uredijo iz domačega naslonjača. Tisti lastniki, ki jim je obisk geodetske pisarne, upravne enote ali druge institucije, pri kateri morajo urediti podatke, odveč, lahko za to pooblastijo tudi katero koli drugo osebo. Več na www.dnevnik.si.

Ko garaža postane avtobusna postaja

»Veliko dela je, gneče pa ni, tako da občasno čaka na prostega zaposlenega od tri do deset ljudi. Je pa res, da nam ob tem nenehno zvonijo telefoni in nam zato vseh zadev ne uspe reševati sproti,« pravi vodja celjske območne enote Gursa Damjan Kvas. Vse od petka, ko so ljudje prejeli prva obvestila in informativne izračune davka na nepremičnine, se nanje številni obračajo osebno, še več je tistih, ki se za termin naročijo po telefonu. A tudi slednje ni preprosto, saj moraš biti zelo vztrajen, da nekdo dvigne slušalko. Zaman sta jih skušala priklicati tudi zakonca iz Dobrne, ki kmetujeta na več kot 1200 metrih nadmorske višine. »Pri nas se ne da pridelati skoraj nič, obdavčeni smo pa tako, kot bi imeli njive in travnike nekje na ravnini. To pomeni, da je povsem vseeno, ali imaš njivo na Triglavu ali na morju. Država nas želi povsem izžeti in nič, kar tukaj piše, ne drži, davek pa je absolutno previsok,« sta nam dejala zakonca, ki ob odhodu iz ene od pisarn nista mogla skriti jeze. Več na www.dnevnik.si.

Gurs še naprej zvrača krivdo na lastnike

Obvestila s podatki o nepremičninah in informativnim izračunom nepremičninskega davka, ki jih je geodetska uprava včeraj odposlala še zadnjim od skupno 1,179.902 lastnikov nepremičnin, vse bolj razkrivajo luknjičavost evidenc, na podlagi katerih bo odmerjen nepremičninski davek. Zgodbe lastnikov, ki jih je geodetska uprava (Gurs) obvestila, da stalno prebivajo v že pred leti prodanem gozdu, da mora davek plačati tudi preminuli zakonec, da imajo naenkrat namesto ene kopalnice dve, da bodo plačali trikrat višji davek za prazno stanovanje, pa čeprav v njem stalno prebivajo že 20 let, se iz dneva v dan množijo tudi v našem uredništvu. Več na www.dnevnik.si.

 

Na obisk se je doslej naročilo več kot 11.000 lastnikov nepremičnin; Gurs prosi za strpnost

Za obisk na Geodetski upravi RS (Gurs) se je do torka naročilo 11.390 strank, ki želijo urediti podatke o nepremičninah. Doslej je svoje podatke uredilo 7221 lastnikov, Gurs pa sporoča, da je časa za urejanje podatkov še dovolj, ter prosi za razumevanje in strpnost. Da bi se podatki upoštevali pri letošnji odmeri davka na nepremičnine, jih je treba urediti do 31. marca. Po tem, ko so lastniki prejeli obvestila o informativno izračunanem davku, se je močno povečalo število klicev na brezplačno telefonsko številko 080 22 15, so danes sporočili z Gursa. Več na www.dnevnik.si.

Obdavčitev nepremičnin: spopad obalnih občin z državo

Med državo in nekaterimi občinami je že nekaj časa kratek stik zaradi državne odločitve, da obdavči tudi šole, kulturne, športne objekte, torej stavbe, ki so občinske, vendar zanje skrbi (in zanje plačuje) državni proračun. V piranski občini so se najbolj izpostavili z iskanjem lukenj v zakonu. In jo tudi našli, ker je zakon o graditvi objektov ohlapno napisan in ker javno dobro lahko določita tako država kot tudi občina (le za objekte v državni ali občinski lasti). Javno dobro dobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa občinskega sveta po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Zahtevo za zaznambo v zemljiški knjigo da župan. To so v Piranu storili, saj bi za svoje objekte morali plačati dodaten davek (samo za šolo Cirila Kosmača bi morali na leto plačati 46.000 evrov, za Avditorij približno 32.000 evrov, za zdravstvene domove 25.000, za pomorski muzej 5900 evrov, za pokopališče 4300 evrov itd …). Več na www.delo.si.

Gozdovi in kmetijska zemljišča v lasti države kopnijo

Kljub dobičku, ki ga je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju: sklad) ustvaril v letih 2011 in 2012, kupuje vsako leto manj kmetijskih in gozdnih površin, kar naj bi bilo njegovo temeljno poslanstvo, saj ga dušijo finančne obveznosti do občin, denacionalizacijskih upravičencev, krajinskih parkov, Slovenske odškodninske družbe (Sod), letos ga čaka še dodaten izdatek – okoli dva milijona evrov nepremičninskega davka samo za kmetijska zemljišča in gozdove, ki jih ima v upravljanju (davek na nezazidana stavbna zemljišča in na skladove oziroma državne objekte v ta znesek ni vštet). Več na www.dnevnik.si.

O novi vrednosti nepremičnine bodo odločali geodeti in cenilci

»V predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin so pravzaprav ključna tri področja. Med drugim zelo jasno opredeljujemo, kaj je javno dobro,« je na novinarski konfrenci po seji vlade povedal minister za finance Uroš Čufer. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin je ministrstvo za finance predlagalo zaradi davka na nepremičnine, saj sta zakona neločljivo povezana. Zakon o množičnem vrednotenju namreč predpisuje modele, s katerimi geodetska uprava (Gurs) ugotavlja posplošeno tržno vrednost nepremičnin, ki je osnova za odmero dajatve. Več na www.delo.si.

Vlada predlaga spremembe zakonov za odpravo posledic ledene ujme

Predlog interventnega zakona za odpravo posledic žleda prinaša vrsto ukrepov, s katerimi želi vlada zagotoviti proračunska sredstva ter odpraviti ovire v postopkih, ki bi lahko oteževale izvedbo nujnih ukrepov. Zakon poenostavlja postopke na področju prostorskih in gradbenih ukrepov in prinaša posebno ureditev za določanje katastrskega dohodka. Več na www.dnevnik.si.

Iz programa za razvoj podeželja do 20 milijonov evrov za sanacijo gozdov

Slovenija bo zaradi ujme v program za razvoj podeželja vključila nov ukrep za sanacijo gozdov, za kar naj bi v letih 2014-2020 namenila do 20 milijonov evrov. Poleg tega namerava zaprositi za brezplačno strokovno pomoč EIB za pripravo sanacijskega načrta za gozdarstvo. Slovenija je danes na zasedanju kmetijskih ministrov EU poročala o opustošenju zaradi ledene ujme in hudega žledu, pri čemer je izpostavila preliminarne ocene škode v gozdovih in kmetijstvu. Obenem se je zahvalila članicam, da so se takoj odzvale na prošnjo za pomoč v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito. Več na www.dnevnik.si.

Škode v gozdovih po najnovejših ocenah za 194 milijonov evrov

Ledena ujma iz začetka februarja je v gozdovih naredila za 194 milijonov evrov škode, zahtevala pa je tudi tri smrtne žrtve. Posekati bo treba sedem milijonov kubičnih metrov lesne mase, je danes v Ljubljani poudaril prvi mož Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem. Kar 660 hektarov gozda bo treba posekati popolnoma in tam na novo zasaditi drevje. Po najnovejših ocenah je ujma poleg prometne in energetske infrastrukture poškodovala tudi dobrega pol milijona hektarov gozda. Na zavodu za gozdove ocenjujejo, da bo treba posekati sedem milijonov kubičnih metrov lesne mase, kar je veliko več od prvih približnih ocen, ki so kazale na poškodovanost štirih milijonov kubičnih metrov lesa. Več na www.delo.si.

Bojan Žnidaršič: S trojkami bi se lotil odstranjevanja drevja

Kako bi država lahko organizirala odpravljanje posledic po žledu in kako bi Slovenija lahko porabila lesno biomaso oziroma »odpadek odpadka«, smo povprašali energetskega svetovalca in direktorja Vitre, Centra za uravnotežen razvoj Cerknica, Bojana Žnidaršiča. Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije bo približno (le) dvajset odstotkov lesa od sedmih milijonov kubičnih metrov, kolikor ga bo treba pospraviti iz gozdov, takšnega, ki je višje kakovosti oziroma vrednosti. Nimamo niti dovolj usposobljene delovne sile, ki bi se lahko sama spoprijela z odstranjevanjem poškodovanega lesa iz gozda. Več na www.delo.si.

Družno proti razdejanju žleda

Danes je predvsem po državnih cestah na Notranjskem potekala prostovoljna delovna akcija za odpravo posledic ledene ujme Vsi za enega, eden za vse. Predlagala jo je Luka Koper, podprli pa so jo še MO Koper, Uprava RS za zaščito in reševanje, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za infrastrukturo in prostor, DRSC, DARS, Slovenska vojska in gasilci. V akciji so nameravali očistiti kar največ državnih cest in jih spraviti v normalno stanje. Zato so predvsem odstranjevali veje in drevesna debla ob njih. Na območju Notranjske so očistili približno 30 kilometrov ceste med Postojno, Razdrtim in Senožečami, med Postojno in Predjamskim gradom in med Uncem, Rakekom in Podskrajnikom. Karlo Šturm iz Cestnega podjetja Koper nam je povedal, da je na teh odsekih delalo 25 zaposlenih iz petih gradbenih podjetij: Kemis Logatec, Godina Hrpelje Kozina, Grafist Koper, ISBE Portorož in CPK Koper. Ti so delali s petimi tovornjaki, enim tovornjakom s prikolico in enim bagerjem ter rovokopačem, sodeloval pa je tudi poveljnik regionalnega štaba za civilno zaščito Štefan Majcen. Več na www.delo.si.

Kje bo državni d. o. o. hranil les iz poškodovanih gozdov?

Zaradi posledic ujme bo treba čim prej pospraviti okoli sedem milijonov kubičnih metrov lesa. Vlada naj bi danes sprejela ustrezni interventni zakon in odločala o ustanovitvi državnega podjetja, ki bi odkupovalo in prodajalo les iz poškodovanih gozdov; njegova ustanovitev v strokovnih krogih zbuja številne pomisleke. Po najnovejših ocenah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki še niso dokončne, so led, veter in sneg poškodovali pol milijona hektarjev gozdov ali dobrih 40 odstotkov vseh. Damjan Oražem, vršilec dolžnosti direktorja ZGS, poudarja, da bo treba čim prej pospraviti sedem milijonov kubičnih metrov podrtega ali poškodovanega drevja, kar je skoraj dvakrat toliko, kot ga v Sloveniji posekamo vse leto. Oražem dodaja, da so na 662 hektarjih površin poškodbe tolikšne, da bo treba vse drevje odstraniti in gozd umetno obnoviti, za kar bodo potrebovali okoli dva milijona sadik. Nedavna ujma naj bi samo gozdovom prizadejala približno 194 milijonov evrov škode, od tega petino državi, ki ima v lasti 235.000 hektarjev gozdov, glavnino pa zasebnim lastnikom. Več na www.dnevnik.si.

Za 77 olimpijskih bazenov odpadne embalaže

Na Zbornici komunalnega gospodarstva opozarjajo, da v skladiščih komunalnih podjetij zmanjkuje prostora za nakopičeno odpadno embalažo. Okoljsko ministrstvo zato pozivajo k hitrim ukrepom. A na ministrstvu priznavajo, da jim nove uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo do poletja ne bo uspelo sprejeti. Več na www.dnevnik.si.

 

Niti policisti niti redarji ne morejo ukrepati

Voznikov, ki nedovoljeno parkirajo na zasebnih parkirnih prostorih, ni lahko prepoditi, ker proti njim ne morejo ukrepati niti policisti niti redarji, saj lahko ti nedovoljeno in nepravilno parkiranje sankcionirajo le na javnih površinah. Več na www.dnevnik.si.

Od vstajniških v četrtne skupščine

Mariborska iniciativa, ki po posameznih mestnih četrtih redno organizira skupščine, na katerih občani iščejo rešitve tako za vprašanja bivanjskega vsakdanjika kot za probleme pri vodenju občine, je »navdih« pri samoorganiziranem delovanju v glavnem mestu. Iniciativa za četrtne skupščine Ljubljana je doslej organizirala pet skupščin, tri v središču mesta in dve v Šiški. Kdaj in kje se bodo sestali naslednjič, se dogovorijo na posameznih skupščinah. Zadnjo, na kateri so se pogovarjali predvsem o težavah z upravniki večstanovanjskih objektov, so pripravili v prostorih Stare mestne elektrarne. Sicer imajo, kot pravijo, največ težav pri iskanju prostorov. »Primanjkuje skupnih prostorov, kjer bi se ljudje lahko srečevali, debatirali, se družili in ki ne bi bili komercialno naravnani,« opozarjajo v iniciativi. Dodajajo, da so doslej uporabljali bolj ali manj avtonomne prostore in prostore kulturnih organizacij, ki so bile pripravljene podpreti tovrstna samoorganizirana srečanja. Več na www.delo.si.

MOL: Pospravljali bi na tuji zemlji, na svoji dopuščajo kršitve

Odstranitev oglaševalskih objektov, ki so na zasebnih zemljiščih, je edina pot do začetka urejanja kaosa na področju oglaševanja, trdijo na ljubljanski občini. A tudi na javnih zemljiščih so razmere daleč od urejenih. Popis oglaševalskih objektov, ki ga je naročila MOL, je pokazal, da je 90 odstotkov objektov, ki so postavljeni v okviru partnerstva za Bicikelj, postavljenih v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi in brez soglasja urbanistične stroke, je zatrdil naši vir na občini, ki je hotel ostati neimenovan. Znano je, da je Europlakat leta 2011 v zameno za vzpostavitev in 15-letno upravljanje sistema izposoje koles dobil izključno pravico trženja določenih prostorov za oglaševanje. Po pogodbi je bilo določenih 220 mest za jumbo plakate (ki jih je Europlakat imel že pred podpisom pogodbe) in 140 novih mest za velike svetlobne vitrine. Zadnje so za oglaševalce še posebno zanimive, ker se na njih oglasi izmenjujejo in so osvetljene tudi ponoči. Odlok o oglaševanju njihovo število na območju MOL omejuje na največ 35; iz te kvote pa so izvzete površine, pridobljene v okviru javno-zasebnega partnerstva (Bicikelj). Več na www.delo.si.

 

Poljčani in Založani še naprej kljubujejo štiripasovnici

S širitvijo Zaloške ceste od vzhodne ljubljanske obvoznice do Zadobrovške ceste se zapleta, saj Mestna občina Ljubljana še vedno nima gradbenega dovoljenja. Tamkajšnji prebivalci zagotavljajo, da bodo projekt minirali tako dolgo, dokler župan ne bo upošteval njihovih idejnih rešitev. Čeprav so na Mestni občini Ljubljana še decembra zagotavljali, da se bo širitev Zaloške ceste v štiripasovnico začela takoj po novem letu, gradbenih strojev in delavcev še ni na obzorju. Očitno se zatika z gradbenim dovoljenjem, prav tako še niso pravnomočno potrdili izvajalca, čeprav se že tri mesece šušlja, da bodo krampe in lopate vzeli roke delavci podjetja Javna razsvetljava, ki je oddalo najcenejšo ponudbo. Več na www.dnevnik.si.

Bi avtobusno postajo lahko prevzele kar železnice?

Slovenske železnice in Avtobusna postaja Ljubljana še vedno niso dosegle dogovora o plačilu najemnine za zemljišče, na katerem stoji postaja. Po dolgih letih pravdanja je lani poleti tudi vrhovno sodišče potrdilo, da je zemljišče, na katerem stoji Avtobusna postaja (AP) Ljubljana, last Slovenskih železnic (SŽ). Te zato od AP Ljubljana za uporabo zemljišča zahtevajo plačilo najemnine, a omenjeno podjetje ne želi privoliti v postavljene pogoje. O kakšni najemnini je govor, nam uradno niso želeli povedati ne na železnicah ne na postaji, neuradno pa naj bi šlo za petnajst tisoč evrov na mesec. Več na www.dnevnik.si.

Kmalu razpis za 50 novih vrtičkov v Savljah

Na nekdanjem vojaškem odpadu v Savljah, kjer so že pred leti meščani sami uredili 208 vrtičkov, jih je zdaj za nove najemnike pripravljenih dodatnih 50. Podjetje Lavaco je po naročilu MOL na jugozahodnem delu že postavil ograje med njimi. Na občini smo zvedeli, da bodo že v kratkem objavili razpis za oddajo pred nedavnim urejenih vrtičkov nasproti Glinškove ploščadi, od katerih je vsak v povprečju velik 64 kvadratnih metrov. Nanj se bo lahko prijavil le tisti, ki ima v občini stalno prebivališče, pri čemer bo vsak lahko kandidiral le za enega. Več na www.delo.si.

 

Rcero Ljubljana: Država kliče na pomoč EIB

V projekt nadgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) na Barju bi lahko vstopila tudi Evropska investicijska banka (EIB). Ta je namreč objavila, da bo odločala o sofinanciranju projekta, za katerega je bilo pridobljenih 77,5 milijona evrov evropskih sredstev, katerih črpanje pa je zaradi zamud pri gradnji negotovo. Ali to pomeni, da je del dodeljenih evropskih sredstev že izgubljen, ker projekt zaradi zamud pri pridobivanju gradbenega dovoljenja najverjetneje ne bo končan do konca leta 2015? Nina Sankovič iz javnega podjetja Snaga, ki za MOL kot glavno investitorko in ostale sodelujoče občine vodi projekt, je pojasnila, da EIB ne vstopa v projekt, ker bi bila evropska sredstva ogrožena, temveč ker država ne more zagotoviti svojega deleža kohezijskih sredstev in zato želi najeti posojilo. V Snagi marca pričakujejo obisk predstavnikov EIB, ki naj bi si ogledali Rcero. Več na www.delo.si.

Papir servis se vevškemu obratu noče odpovedati

Papir servis mora v že nekaj časa zaprtem obratu v Vevčah najkasneje do 1. marca odstraniti nezakonito zgrajeno skladišče (nadstrešnico) za predelavo in skladiščenje odpadne embalaže. Če tega ne bo storil, bo gradbena inšpekcija začela postopek izvršbe. To je bistvo pravnomočne inšpekcijske odločbe, ki jo je gradbena inšpektorica Maja Krofl spisala 23. oktobra lani, pravnomočna pa je postala 19. novembra. Ker se direktor Papir servisa Janez Mlakar nanjo ni pritožil, je le še vprašanje, ali bo spoštoval rok, v katerem mora odstraniti nezakonito zgrajeno »nadstrešnico«. Ko smo v torek preverjali, ali 24 metrov dolg, 14 širok in 9,5 visok kovinski objekt še stoji, smo ugotovili, da se njegove demontaže ni lotil še nihče. Več na www.delo.si.

»Mestna družina« se sporni soseski noče odpovedati

Na januarski seji brez obrazložitve umaknjen občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko sosesko Koseze je na veliko presenečenje opozicijskih svetnikov uvrščen na marčevsko sejo. A to ni čudno, saj so njegovi pobudniki Vlado Ilievski, Robert Pešut Magnifico in Peter Selakovič, prijatelji Zorana Jankovića, Ilievski pa celo zet Petra Vilfana. Več na www.delo.si.

Na vrhu Šmarne gore bi se pohodniki najraje zjokali

Srhljiv portret katastrofe in opustošenja je hkrati tudi čudovit primer sodelovanja in medsebojne pomoči. Skupaj so takoj stopili gasilci in planinci, ki imajo Šmarno goro radi. Če je narava v Ljubljani pokazala zobe, se je nad Šmarno goro naravnost razbesnela. Prizori izruvanih drevesnih očakov, polomljenih slokih listavcev, mogočnih korenin, ki štrlijo kvišku, razcefranih debel in odlomljenih delov dreves, ki kot amputirani udi po bitki ležijo raztreseni naokrog, obiskovalca ne morejo pustiti ravnodušnega. Tisti, ki smo se proti najljubšemu ljubljanskem vrhu odpravili v četrtek, smo se počutili kot na pogrebu. Pot čez korenine je bila povsem neprehodna. Romarska pot je od parkirišča do kapelice še vedno podoba popolnega opustošenja. »Ko sem prvič po žledolomu prišla na vznožje, mi je šlo kar na jok,« je še vedno malce pretresena povedala gospa Štefi, ki nam je na vrhu postregla z domačim zeliščnim čajem. »Potem pa sem srečala gospoda, ki me je ves besen napadel, kako da poti še niso počiščene. Pa pol Slovenije takrat še elektrike ni imelo!« je bila šokirana. Domačini svojo rutino pač jemljejo zelo resno. Več na www.dnevnik.si.

 

Dobrodošli v rimski Ljubljani, vabljeni v Emono!

Glavno mesto bo letos in prihodnje leto praznovalo pomembno obletnico, in sicer 2000 let Emone, prve mestne poselitve na tleh sedanje Ljubljane. Mestna občina in zavoda Turizem Ljubljana ter Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) so predstavili načrte ob letu praznovanja. Kar zadeva kulturne dejavnosti in prireditve, bo (nekje je pa že) vsekakor pestro. V vitrini Narodnega muzeja Slovenije so tako brezplačno že na ogled zgodovinska dela in rokopisi o Emoni, ki so izhajala vse od 17. stoletja, s tem pa v muzeju napovedujejo muzejsko razstavo o rimski dobi na slovenskih tleh, ki bo odprta konec maja. Več na www.delo.si.

Dostopni turizem se počasi širi iz prestolnice

Na današnji dan turističnih vodnikov bodo v glavnem mestu tokrat že drugič, izkušeni in licencirani vodniki po ljubljanskih mestnih znamenitostih popeljali ljudi z motnjami v duševnem razvoju, gibalno ovirane, gluhe in naglušne, slepe in slabovidne. Vodenje bo tako kot lani na 21. februar, ki ga je svetovna zveza združenj turističnih vodnikov razglasila za praznik vseh turističnih vodnikov, tudi v Novi Gorici, letos pa še v Slovenskih Konjicah in v ponedeljek v Šentjurju pri Celju. Projekt brezplačnega vodenja za ljudi s posebnimi potrebami pripravljata Združenje turističnih vodnikov Slovenije (ZTVS) pod vodstvom nove predsednice Maje Čampelj in Zavod Premiki, ki razvija tako imenovani dostopni turizem – za invalide in druge ljudi s posebnimi potrebami. Organizatorji si želijo, da bi projekt zaživel še v več mestih in naseljih po Sloveniji; še posebej pa, da bi se pridružili tudi vodniki v manjših krajih in jih predstavili, pravi vodja projekta z ZTVS Dominika Trepel Koritnik. Več na www.delo.si.

Pogajalski maraton končali z dogovorom

Največja naložba po osamosvojitvi v gorenjski prestolnici ni več ogrožena. Zadnja grožnja 40 milijonov evrov vrednim izboljšavam in novogradnjam kanalizacije, čistilne naprave in vodovoda je bila skupina krajanov Špikove ulice na Drulovki pri Kranju. Njim se je na novo načrtovana čistilna naprava namreč močno približala, krajane v KS Orehek – Drulovka pa so nasploh o spremembah pri tem projektu slabo obveščali. Na koncu se je začelo izsiljevanje z zavlačevanji postopkov za pridobivanje gradbenega dovoljenja, ki ga občina nujno potrebuje za čistilno napravo. V nasprotnem bi bila ogrožena evropska sredstva, ki predstavljajo okoli 80 odstotkov vrednosti celotne naložbe. Več na www.dnevnik.si.

Jeseničane bo tržnica še skrbela

Na javni razpis za upravljanje jeseniške tržnice se ni prijavil nihče. Za tržnico so porabili več kot štiri milijone evrov, a bo še naprej odprta le ob sobotah. Občina Jesenice bo »zagotavljala minimalen obseg poslovanja tržnice«, pravi Vera Djurić Drozdek z občine. Znesek letne koncesnine so s 14.000 evrov znižali na zgolj pet tisoč evrov, saj so iz koncesije izločili del tržnice, kjer je urejena plezala stena in jo uporablja plezalo društvo. Vera Djurić Drozdek, vodja občinskega oddelka za gospodarstvo, ocenjuje, da obdobje gospodarske in socialne krize ni spodbudno za podjetnike, precejšnje je tudi tveganje, okoli tržnice se je ustvarila negativna podoba. Domačini tržnice v slabem letu (od konca leta 2012 do lanskega oktobra), kar jo je upravljal Mario Ivanković iz podjetja A-kont, niso vzeli za svojo. Več na www.delo.si.

Šotor za hokej lani nuja, letos breme

Zavod za šport Jesenice že pol leta neuspešno prodaja rabljen montažni šotor, ki so ga lani za 130.000 evrov postavili za potrebe jeseniških hokejistov. Za šotor so takrat podjetju Duol plačali 61.200 evrov, zdaj pa ga prodajajo za enako ceno. Pred dobrim letom dni, v obdobju prenove dvorane Podmežakla, so hokejsko sezono rešili z nakupom šotora. Direktor zavoda za šport Jesenice Zoran Kramar je pojasnil, da so se namesto za najem odločili za nakup, ker so načrtovali, da bodo šotor po koncu uporabe za potrebe hokeja v zimskem obdobju lahko uporabljali tudi drugi športni kolektivi, vendar se je izkazalo, da tega interesa ni. Dodal je še, da so med uporabo šotora ugotovili, da je tako velika dekompresijska dvorana zelo zahteven objekt za obratovanje in vzdrževanje. S prodajajo si bodo povrnili del plačanih sredstev, v primeru najema pa teh sredstev ne bi mogli dobiti, pravi Kramar, ki je prepričan, da bodo šotor prodali: »Če ne letos, pa prihodnje leto.« Na vprašanje, kako danes ocenjujejo smotrnost nakupa namesto najema, pa je dejal, da so na ta način lani rešili problem dejavnosti športov na ledu na Jesenicah. Več na www.delo.si.

Za novo bohinjsko smučišče še enkrat v državni zbor

Če bodo poslanci do pomladi potrdili predlog za spremembo zakona o žičničarstvu, bo načrtovano smučišče 2864 nad Bohinjsko Bistrico do polovice lahko urejeno do konca letošnjega leta. Šele s spremembo bi lahko pridobili služnost tudi na zemljiščih agrarnih skupnosti. Zaradi veljavnih zakonskih določb, ki določajo soglasje vseh članov agrarne skupnosti pri sprejemanju odločitev, je nemogoče doseči soglasje vseh članov (smrt člana agrarne skupnosti, nezaključeni dedni in drugi postopki, neurejeni vpisi v zemljiški knjigi), zato investitor predlaga spremembo zakona o žičničarstvu. Tega so prav na pobudo podjetja 2864 Bohinj enkrat že spremenili z amandmajem, ki investitorjem omogoča, da že s pridobitvijo koncesije države dobi pravico graditi žičniške naprave za prevoz oseb, pri tem pa ga zasebni lastniki zemljišč ne morejo ovirati. Več na www.delo.si.

Občine predlagajo: Po Soči le na svojo odgovornost!

Zakonodaja, ki ureja plovbo po celinskih vodah, je neustavna, trdijo zgornjeposoške občine. Posoške občine so v osnutku odloka predlagale plovbo na svojo odgovornost, vendar se na ministrstvu za infrastrukturo in prostor s tem ne strinjajo. Sedanja zakonodaja o plovbi po celinskih vodah je neskladna s temeljnimi načeli pravnega reda, zlasti z načelom pravne države, in zaradi tega protiustavna, so prepričani v Posočju. »Neustavnost smo opazili na več področjih zakonodaje, v glavnem pa gre za neustavnost v smislu nesorazmernosti,« je dejal Simon Leban, predstojnik medobčinske uprave občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči, ki je v osnutku odloka predvidena kot skrbnik plovbnega območja. Več na www.delo.si.

Črna gradnja: Inšpektor pustil odločbo v predalu

Nakupi nepremičnin zmorejo skrivati številne pasti, četudi podatki v zemljiški knjigi izkazujejo brezhibno stanje. Eno takšno izkušnjo je doživelo pet kupcev stanovanj na elitni lokaciji v središču Maribora. Vse je kazalo, da se bo Mariborčanki Mihaeli Kolarič načrt po menjavi stanovanja izpeljal sanjsko. Nepremičninski agent ji je namreč namignil, da se bo na trgu v kratkem pojavila »ena super zadeva«. In sicer pet stanovanj v prenovljeni vili na elitni lokaciji v Neratovi ulici ob Tomšičevem drevoredu. Več na www.dnevnik.si.

Za drobiž uničujejo kulturno dediščino

Ni potrebno biti ekonomist za ugotovitev, da je podjetje Vinag že zdavnaj zrelo za stečaj. Zavlačevanje tega neizogibnega ukrepa ne škoduje samo upnikom podjetja v lasti Lea Ivanjka, ki jim iz dneva v dan usiha vrednost razpoložljivega premoženja, temveč povzroča tudi nepopravljivo škodo mariborski kulturni dediščini. Več na www.dnevnik.si.

Ljutomer zadržuje državni denar za gradnjo vodovoda

Težave pri gradnji C kraka novega pomurskega vodovoda se stopnjujejo. Glavni izvajalec del, družba Pomgrad, je zaradi dolgov občine Ljutomer ustavil dela. Županja Olga Karba pravi, da Pomgradu ne smejo plačati zaradi zakona o javnih financah, kmetijski minister Dejan Židan pa jo poziva k razumu in dodaja, da naj župani težko pridobljenih sredstev ne uporabljajo kot talca za proračunske debate. Županja Olga Karba je ministru Dejanu Židanu že januarja sporočila, da bo odstopila kot koordinatorica gradnje C kraka vodovoda, če občinski proračun še v tretje ne bo sprejet. Čeprav se je to zgodilo in občina še vedno nima osrednjega finančnega dokumenta, napovedi o odstopu ni uresničila. Več na www.delo.si.

Cinkarna proti zagnanemu okoljevarstveniku

Na tukajšnjem okrožnem sodišču se bo dopoldne začelo sojenje v odškodninski tožbi, s katero Cinkarna Celje od predstavnika Civilnih iniciativ Celja Borisa Šuštarja zahteva 30.000 evrov odškodnine zaradi njegovega javnega nastopanja in izjav o okoljski oporečnosti proizvodnje v Cinkarni. Uprava Cinkarne  s Tomažem Benčino na čelu je predlanskim spomladi Civilnim iniciativam Celja predlagala imenovanje skupne neodvisne strokovne skupine, ki naj bi ugotovila, ali pri proizvodnji titanovega dioksida v okolje uhaja strupeni talij ali ne. Ker pa se niso mogli poenotiti o sestavi komisije, je Cinkarnin poskus pomiritve strasti propadel. Potem je Cinkarna proti Šuštarju vložila odškodninsko tožbo. Več na www.delo.si.

Namesto bazena in doma upokojencev – travnik

Krška občina je prejšnji teden objavila naročilo za odstranitev od leta 1997 prazne stavbe nekdanjega doma upokojencev in razpadlega bazena ob Vipapu. Nova namembnost obeh območij ni znana, saj ju bo občina za zdaj spremenila le v travnik. »Vrednost naložb bo odvisna od prejetih ponudb, a pričakujemo, da se bo vrtela okoli 120.000 evrov,« pravi župan Miran Stanko: »Dela bodo opravljena v tem letu.« Več na www.delo.si.

Bo betonski most zamenjal znamenitega lesenega?

Nobenega dvoma ni več, da so lesenemu mostu čez reko Krko v Mršeči vasi pri Šentjerneju šteti dnevi. Gre sicer za kulturni spomenik lokalnega pomena, ob njem je Josef Ressel preizkušal svoj znameniti ladijski vijak. A most so že večkrat prizadele poplave, leta 2010 so na njem zaradi poškodb prepovedali promet za vozila, težja od petih ton, tudi šolski avtobus. Zdaj je most že tako dotrajan, da ga je treba zapreti in odstraniti, je pred nedavnim odločil okoljski inšpektorat. Tako ga bodo danes zaprli in najkasneje v enem letu tudi porušili. Šentjernejska občina si želi trajne rešitve, zato se nagiba h gradnji betonskega, krajani pa so razdvojeni. Več na www.dnevnik.si.

Deložacije ne bo, občinska uprava se je prenaglila

Deložacije alternativnih umetnikov iz Narodnega doma ne bo, je odločil novomeški župan Alojzij Muhič. Med njegovo bolniško odsotnostjo je namreč občinska uprava sprejela sklep, da se morajo zaradi izjemno slabega stanja Narodnega doma tamkajšnji skvoterji izseliti, napovedali so tudi prekinitev dobave elektrike in vode. Sklep, pod katerega se je podpisala podžupanja Mojca Špec Potočar, pa so se na občini odločili namestiti kar na vrata objekta. Več na www.dnevnik.si.

Vse manj možnosti za novo regijsko odlagališče odpadkov

Ministrstvo za okolje in prostor severnim Primorcem ni dalo nobenega upanja, da bi lahko s kohezijskimi sredstvi sofinancirano gradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki malce zamaknili. Sodobni center za celotno regijo z več kot 100.000 prebivalci je zato pod resnim vprašajem. O odlagališču so severnoprimorski župani v zadnjih nekaj mesecih redno razpravljali, njihova edina možnost za gradnjo so kohezijska sredstva. Same občine si namreč okrog 40 milijonov evrov vredne naložbe ne bi mogle privoščiti. Uporabno dovoljenje za center bi morale dobiti do konca leta 2015, sicer ne bodo upravičene do 25 milijonov evrov iz Evropske unije. A ker so se prebivalci v okolici predvidenega odlagališča pritožili na izdajo okoljevarstvenega soglasja, se je zaustavilo tudi izdajanje gradbenega dovoljenja. Več na www.dnevnik.si.

V Piranu bodo prenovili znameniti carinski pomol

Pirančani upajo, da se pri prenovi carinskega pomola, ki se je začela pred dnevi, ne bo ponovila 15-mesečna zamuda kot pri ribiškemu pristanu. Na občini načrtujejo, da bodo dela končali do konca julija, Peter Bossman pa se bo po prenovi obeh v zgodovino vpisal kot župan, ki je prenovil dobro polovico mestnega pristanišča. Pomol, ki mu Pirančani pravijo carinski (namenjen je predvsem opravljanju mednarodnega prometa), so po informacijah muzejske svetnice Nadje Terčon zgradili leta 1893 in je bil pogoj, da so lahko nekaj let pozneje zasuli notranji piranski mandrač ter ga leta 1896 spremenili v Tartinijev trg. Več na www.delo.si.

Koprski smetarski šok precej manjši kot piranski

Koprčani so v minulih dneh prejeli položnice po novem sistemu obračunavanja odvoza smeti. V mnogih gospodinjstvih so hudi, ker je račun višji. Toda podražitev v Kopru je kljub temu bistveno zmernejša, kot je bila lani v Piranu, ko so v povprečju skoraj podvojili, v številnih primerih pa gospodinjstvom več kot podvojili strošek odvoza smeti. Štiričlanska koprska družina, ki živi v 75 kvadratnih metrov velikem stanovanju, je do konca leta plačala še 18,75 evra na mesec, zdaj pa mora odšteti 23 evrov (ali 22 odstotkov več). Dvočlanski družini v 70 kvadratnih metrov velikem stanovanju se je strošek povišal za manj kot evro na mesec. Enočlanskemu gospodinjstvu pa se je strošek znižal za tri ali štiri evre na mesec. Povprečne podražitve nam Igor Hrvatin, direktor Komunale Koper, ne more izračunati, ker se je spremenil način obračuna. Več na www.delo.si.

Istrani bodo prodajali vinograde in oljčnike

»Kaj bom naredil z vinogradom? Prodal ga bom. In upal, da dobim zanj toliko, za kolikor ga je ocenila Geodetska uprava RS,« nam je včeraj v Kortinah pri Novi vasi dejal obupani Silvo Prodan. Kako ne bi bil, saj bo prisiljen prodati družinsko »srebrnino«, zemljišča, ki jih je družina podedovala in več rodov negovala. Davki so družino Prodan spravili v resno zagato. Še dva od neskončnega števila primerov davčnih absurdov. Zakaj so istrski kmetovalci bolj obdavčeni za svoja zemljišča in kaj to prinaša kulturnikrajini slovenske Istre? Več na www.delo.si.

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri