Uveljavljanje posebnih okoliščin ne bo zastonj
Geodetska uprava bo v primeru večjih naravnih in drugih nesreč, med katere spada tudi žled, sama spremenila vrednosti nepremičnin. Za uveljavitev preostalih posebnih okoliščin pa bodo morali lastniki nepremičnin najeti cenilca, predvideva predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Geodetska uprava (Gurs) bo danes razkrila podrobnosti glede obvestil in informacijskih izračunov davka na nepremičnine, ki naj bi jih v naslednjih dneh prejeli lastniki nepremičnin. Ustavno sodišče je namreč prejšnji teden odločilo, da lahko vlada nadaljuje priprave na davek. Do razsodbe o ustavnosti nepremičninskega zakona je prepovedalo le izdajanje odločb o odmeri davka. Več na www.dnevnik.si.
Omerzel: Ujma na infrastrukturi povzročila za 120 milijonov evrov škode
Škoda, ki jo je na infrastrukturi – na električnem omrežju, železnici in cestah – povzročila ledena ujma, znaša 120 milijonov evrov, je na odboru DZ za infrastrukturo in prostor dejal resorni minister Samo Omerzel. Več kot polovica je odpade na elektrodistribucijska podjetja. Kot je razvidno iz gradiva ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki ga je na seji odbora danes predstavil minister, je sistemski operater prenosnega elektroenergetskega sistema Eles zabeležil za 12 milijonov evrov škode, elektrodistribucijska podjetja pa za 63,5 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.
Ministrstvo ustavlja poplavne ukrepe
Ob koncu januarja se je ustavilo 8 gradbišč v porečju Savinje, kjer Nivo Eko izvaja 45,5 milijona evrov vredne protipoplavne ukrepe. Navodilo o ustavitvi je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), ki ima odobrenih 38,2 milijona kohezijskih sredstev, ki jih izdatneje še niti ni začelo črpati. Dela na prvi etapi povečanja poplavne varnosti v porečju Savinje na območju občin Luče, Celje, Vojnik in Laško je MKO predlani oddalo družbi Nivo Eko. S tem so bila zaključena desetletje dolga prizadevanja Mestne občine Celje (MOC), med katerimi je občina prevzela tudi pripravo projektov. Predlani je Nivo Eko odprl prva gradbišča. Končal je prestavitev zavoja Savinje pod Laškim, povišal brežino med celjskim Bregom in Tremarjemi in na Ložnici, zgradil most na Ostrožnem in reguliral Podsevčnico na Lopati pri Celju. Toda 21 mesecev po začetku del zamude na drugih deloviščih znašajo do 8 mesecev. Čeprav je rok za dokončanje del julij 2014, je povrhu 30. januarja MKO še ustavilo dela na 8 gradbiščih. Več na www.delo.si.
Židan po poti sporne Černačeve uredbe
Po sporni Černačevi uredbi zdaj še ministrstvo za kmetijstvo in prostor pod vodstvom Dejana Židana predlaga, da bi preproste in nezahtevne kmetijske objekte lahko po mili volji gradili tudi na varovanih oziroma drugih kmetijskih zemljiščih. Prostorska stroka je ogorčena. Obetajoč začetek celovite prenove prostorske in gradbene zakonodaje, ki se je je ministrstvo za infrastrukturo in prostor lotilo skupaj s široko zainteresirano javnostjo, že ruši ministrstvo za kmetijstvo in prostor (MKO) pod vodstvom Dejana Židana. Glede na predlagano novelo zakona o kmetijskih zemljiščih namerava lastnikom dovoliti, da brez spremembe namembnosti, torej brez kakršnega koli dovoljenja, na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih po želji gradijo enostavne objekte, na drugih kmetijskih zemljiščih pa lahko postavljajo tudi nezahtevne. Več na www.dnevnik.si.
Prvi odzivi lastnikov nepremičnin na Gursove izračune davka
Prvi lastniki nepremičnin so po pošti že prejeli obvestila Geodetske uprave RS (Gurs) s podatki o nepremičninah in informativno izračunanem davku. Na Gursu ugotavljajo: »Po prvih odzivih lastnikov je največ vprašanj in neurejenih podatkov na področju prijave prebivališča na številko stanovanja.« Pojasnjujejo, da je stanovanje rezidenčno – to je pogoj, da je davčna stopnja za stanovanjsko nepremičnino 0,15 odstotka – če ima davčni zavezanec stalno prebivališče prijavljeno na naslovu in številki stanovanja, ki sta izpisana na informativnem obvestilu. Če to ni tako, je na informativnem izračunu izpisana številka stanovanja in določena davčna stopnja 0,50 (03), prejemnik obvestila pa meni, da bi morala biti davčna stopnja 0,15 (01), mora preveriti prijavo stalnega prebivališča na številko stanovanja na upravni enoti.Več na www.delo.si.
Država se je spomnila na svoja zemljišča
Država namerava s pogodbo prenesti romska zemljišča v Dobruški vasi na škocjansko občino, toda zemljiškoknjižni lastnik zemljišč je Kmetijska zadruga Krka, ki poslu nasprotuje. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je pripravil tripartitno pogodbo o prenosu treh zemljišč v romskem naselju Dobruška vas v katastrski občini Dobrava s skupno površino malo več kot hektar na škocjansko občino. V naravi so to zemljišča romskega naselja, ki je postavljeno brez upravnih dovoljenj, v podrobnem prostorskem načrtu iz leta 2007 pa del bodoče gospodarske cone. Več na www.delo.si.
Država bo za Dobruško vas “občina”
Razmere v romskem naselju v Dobruški vasi, eni največjih humanitarnih katastrof v državi, bo kmalu interventno uredila država. Pri tem naj bi odvzela pristojnosti občini Škocjan, ki, kot ugotavljajo tudi v kabinetu predsednice vlade, pri urejanju razmer ne sodeluje.Vlada utegne kmalu prvič uporabiti peti člen zakona o Romih, ki omogoča, da država poseže v urejanje razmer v romskih naseljih, kadar občine tega ne storijo. Po naših informacijah naj bi takšno ukrepanje vladi predlagal urad za narodnosti, ker na občini Škocjan že daljši čas odlašajo z ureditvijo vodovodne napeljave v romskem naselju v Dobruški vasi. Na uradu govorijo o »nakopičenih težavah«: poleg katastrofalnih humanitarnih razmer v enem najbolj odrinjenih naselij v državi, o katerem je bila leta 2011 obveščena celo generalna skupščina Združenih narodov, zdaj romskim barakam grozi rušenje. Do leta 2016 naj bi namreč na njihovem mestu zrasla obrtna cona. Bagri so začeli zemljišče v okolici naselja prekopavati že pred nekaj meseci. Več na www.dnevnik.si.
Skoraj polovica planinskih poti poškodovana ali neprehodna
Planinska zveza Slovenije opozarja na hude posledice žledoloma za planinske poti. Kot so zapisali, so vremenske razmere v minulih dneh botrovale žledu in predvsem na območju Julijskih Alp tudi velikim količinam novozapadlega snega, v gozdovih in drugih območjih je bila zaradi žledoloma in snegoloma velika količina podrtega drevja. Predsednik PZS Bojan Rotovnik je o škodi na planinskih dejal da »Po prvih pridobljenih podatkih v Planinski zvezi Slovenije ocenjujemo, da je zaradi posledic žledoloma in snegoloma poškodovanih ali neprehodnih okoli 40 % planinskih poti izven visokogorja, kar pomeni, da je to daleč največja škoda, ki so jo kdaj koli zaradi naravnih nesreč utrpele planinske poti v več kot 120-letni zgodovini planinske organizacije.« Več na www.delo.si.
Od vstajniških v četrtne skupščine
Mariborska iniciativa, ki po posameznih mestnih četrtih redno organizira skupščine, na katerih občani iščejo rešitve tako za vprašanja bivanjskega vsakdanjika kot za probleme pri vodenju občine, je »navdih« pri samoorganiziranem delovanju v glavnem mestu. Iniciativa za četrtne skupščine Ljubljana je doslej organizirala pet skupščin, tri v središču mesta in dve v Šiški. Kdaj in kje se bodo sestali naslednjič, se dogovorijo na posameznih skupščinah. Zadnjo, na kateri so se pogovarjali predvsem o težavah z upravniki večstanovanjskih objektov, so pripravili v prostorih Stare mestne elektrarne. Več na www.delo.si.
Nujnim posegom zdaj sledi temeljita sanacija
Začetek akcije odstranjevanja in odvoza v žledu polomljenega drevja v središču mesta, ob glavnih vpadnicah, po javnih parkih, okoli šol in vrtcev je na ožjem območju občine predviden 17. februarja, v drugih, bolj obrobnih delih mesta, pa teden dni pozneje. To je bistvo občinskega sanacijskega načrta, pripravljenega skupaj s pogodbenimi izvajalci, ki sicer že od začetka prejšnjega tedna prednostno odstranjujejo nevarno drevje, polomljene in viseče veje, da bi zagotovili prevoznost cest in prehodnost pločnikov. Na Večni poti in Brdnikovi so večino vejevja odpeljali, še nekaj težje dostopnih visečih dreves bodo odstranili predvidoma do petka. Zatem se bodo lotili podrtega drevja na Poti za Brdom, kjer pa bodo morali izvesti dvodnevno popolno zaporo ceste.Več na www.delo.si.
Pomoč na poti do neprofitnega stanovanja
Občine, ki ne zmorejo povečati sklada neprofitnih stanovanj, morajo upravičencem zagotavljati subvencijo tržne najemnine. In v zadnjih letih gre zanje vedno večji delež občinskega proračuna – lani se je ta znesek v Ljubljani celo podvojil. Več na www.dnevnik.si.
Trigranit se odpoveduje Emoniki
»Menim, da gre za pritisk na državo,« je generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes komentiral zahtevo za razdrtje pogodbe o gradnji potniškega centra Emonika, ki jo je na dunajsko arbitrarno sodišče vložil Trigranit. O umiku Trigranita iz projekta Emonika (pogodbo s Slovenskimi železnicami je podpisal 2007., ko so napovedovali, da bo center zgrajen v treh letih) se je ugibalo že nekajkrat, najglasneje predlanskim, ko je to madžarsko-kanadsko podjetje umaknilo vlogo za gradbeno dovoljenje in gradnjo potniškega centra Ljubljana zaradi spremenjenih okoliščin in neugodnih gospodarskih razmer začelo pogojevati z večmilijonsko državno pomočjo. Pred tedni pa je Trigranit po poročanju Financ na arbitrarno sodišče na Dunaju vložil zahtevo za razdrtje pogodbe. Več na www.delo.si.
Umik, ki diši po taktičnem manevru
Družba Trigranit naj bi ustavila projekt Emonika, ki bi Ljubljani prinesel novo avtobusno in železniško postajo. Čeprav je družba že vložila zahtevo za razdrtje pogodbe, na Slovenskih železnicah pričakujejo nadaljnja pogajanja, saj zadnji manever Trigranita ocenjujejo kot pritisk na državo. Več na www.dnevnik.si.
Še en projekt, ki vztraja v občinskem proračunu, je urejanje športnega parka ob Savi. Letos naj bi izpeljali še drugo fazo projekta in dokončno zastavili možnost, da se poti ob Savi pridružijo še sosednje občine in tudi države. Idilične zelenice z urejenimi potmi, prostori za piknik, konjske ograde, otroško igrišče in mala živalska farma v okviru rekreacijskega in izobraževalnega centra ob Savi so bili leta 2012 ene večjih pridobitev v prestolnici. Občani so novo območje za sprostitev med Savo in Tomačevim, ki so ga prej zavzemali odpadki in nelegalne barake, nemudoma sprejeli, občinarji pa so že takrat napovedovali, da ta projekt še ni končan. Okoli 145 kvadratnih metrov velik park bodo letos še povečali, ga nadgradili in nadaljevali prizadevanja, da s potjo povežejo vsaj slovenske občine od izvira Save do državne meje. Več na www.dnevnik.si.
Vas sredi mesta naj bi začeli opremljati spomladi
Če gre verjeti napovedim javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija (VO-KA), bodo spomladi začeli Rakovo jelšo opremljati s kanalizacijskim omrežjem, gradbena dela prve etape pa naj bi končali septembra. Kdaj se bo začela gradnja druge etape in čistilne naprave, pa nihče ne upa napovedati. Ob pogledu na nekatere dele Ljubljane naključni obiskovalec kaj lahko pomisli, da je prišel v odročno vas in ne v »najlepše mesto na svetu«, saj so ljudje še vedno brez ene osnovnih civilizacijskih pridobitev – kanalizacije. Eden takšnih primerov je Rakova jelša, ki jo je mestna občina z legalizacijo črnih gradenj začela urejati leta 2009. Pred nekaj več kot letom dni so na začasno čistilno napravo priključili nekaj hiš ob glavni ulici, a lanskoletne napovedi župana Zorana Jankovića o dokončanju gradnje komunalne infrastrukture in plinovoda so se še enkrat več izjalovile. Več na www.dnevnik.si.
Novi center medgeneracijskega učenja v Ljubljani
V glavnem mestu nastaja še en medgeneracijski center: center medgeneracijskega učenja v okviru javnega zavoda Ceneta Štuparja, centra za izobraževanje Ljubljana (CILJ) na Linhartovi 13. Včeraj so v mestni hiši podpisali sporazume s tridesetimi partnerskimi organizacijami. To bo – poleg centra »Na Triglav spreminjat svet! Simbioza medgeneracijskega centra«, ki je septembra lani nastal v sodelovanju z zavodom Ypsilon, projektom Simbioza, Zavarovalnico Triglav in podporo še nekaterih podjetij – drugi takšen center v Ljubljani.Več na www.delo.si.
Janković: Očitki o fiktivnosti pogodb za Stožice nesmiselni
Ljubljanski župan Zoran Janković je danes znova zatrdil, da so bile vse pogodbe za najem parkirišč in prostorov v športnem centru Stožice zakonite in dobre za Mestno občino Ljubljana. Poudaril je, da je za domnevno ovadbo zoper njega in njegove nekdanje sodelavce izvedel iz medijev, očitke o fiktivnosti pogodb pa je označil za nesmiselne. Janković je na današnji novinarski konferenci o odpravi posledic žledoloma dejal, da bo imel, če bo prišel na sodišče, končno možnost, da dokaže, da so bili vsi posli, povezani s Stožicami, zakoniti. Več na www.delo.si.
Meščani počasi, a zanesljivo izgubljamo povezanost z naravo
Vreme nenehno zahaja v mimobežne pogovore, tokrat pa smo ga vrinili še v pogovor z meteorologinjo Tanjo Cegnar. Pa ne samo zato, ker o njem poklicno premišljuje, temveč tudi ve, zakaj je zima s svojim ledenim plaščem te dni še prav posebej neizogibno spreminjala našo krajino.Več na www.delo.si.
Prešernov gaj je še vedno slovenski izziv
Natančno dve desetletji minevata od pobude že pokojnega umetnika in kamnoseka Borisa Udovča iz Nakla, ki je želel iz Prešernovega gaja v Kranju napraviti stičišče poti vseh Slovencev, ki bi s tem sledili Prešernovemu izročilu. V teh dneh lahko v avli kranjske občine najdete zanimive in nove zamisli o tem, kaj narediti s Prešernovim gajem. Več na www.dnevnik.si.
Kostanjevico na Krki od poplavne katastrofe ločilo pet centimetrov
»Če bi bila Krka zgolj 5 centimetrov višja, bi prišla v spodnje etaže hiš na kostanjeviškem otoku. K sreči je sedaj že začela upadati,« nam je danes nekaj po osmi uri zjutraj dejal domačin Boris Skušek. Najhujše napovedi agencije za okolje s sredinega jutra, da se Kostanjevici na Krki obeta povodenj podobna katastrofi leta 2010, se k sreči niso uresničile. Morda tudi zaradi sredinega sneženja, ki je upočasnilo naraščanje reke. Pretok Krke v Podbočju je danes zjutraj dosegel vrednost 353 kubičnih metrov na sekundo, kar je za okoli 100 kubičnih metrov na sekundo manj, kot je znašal leta 2010.Več na www.delo.si.
Eko krog: Dovoljenje za Lafarge je dovoljenje za ubijanje
Zasavski okoljski aktivisti Eko kroga bodo jutri v slogu agenta 007 Jamesa Bonda novinarjem razkrili Lafargevo »dovoljenje za ubijanje«. Tako so poimenovali okoljsko dovoljenje, ki ga je trboveljski Lafarge Cement kot zadnji okoljski zavezanec v državi pred slabim mesecem dobil od Agencije republike Slovenije za okolje (Arso). Z njim država francoski multinacionalki dovoljuje proizvodne zmogljivosti, posledica katerih bodo po opozorilih Eko kroga sedemtonske emisije benzena na leto. Kljub temu, da z januarskim okoljskim dovoljenjem Arso Lafargeu ni dovolil tudi sosežiga, v Eko krogu opozarjajo, da je dovoljenje sramota za državo in za institucijo, ki ga je izdala. »Arso je po postopku za stare naprave tudi tokrat izdal dovoljenje vsem napravam tovarne Lafarge hkrati.« S tem je ponovil napako, ki jo je kot takšno enkrat že prepoznalo tudi upravno sodišče in leta 2011 Lafargeu okoljsko dovoljenje tudi razveljavilo. LC je tedaj dokazano obratoval nezakonito – ali torej nezakonito obratuje tudi zdaj? Več na www.delo.si.
Občina Trbovlje in država v škodo zdravja Zasavcev
Na okoljsko dovoljenje za Lafarge Cement sta po podatkih Agencije RS za okolje v roku prispeli dve pritožbi: Uroša Macerla ter organizacij Focus in Pic. Iz Trbovelj ni bilo nobene. Župan Vili Treven kljub opozorilom Civilne iniciative za prihodnost Trbovelj ni zahteval zaostritve mejnih vrednosti, ne odvzema dovoljenja Lafargu za petrolkoks, niti poostrenega nadzora nad tovarno, torej tistega, kar bi v okviru pristojnosti lahko. Nasprotno. Več na www.delo.si.
V Trbovljah: “Gremo mi na svoje”
Mladinski center Trbovlje in stanovanjsko podjetje Spekter sta se dogovorila, da bosta s skupnimi močmi mladim Trboveljčanom omogočila lažjo oziroma bistveno cenejšo pot do najemniških stanovanj. Mladi Trboveljčani, stari do 30 let, bodo lahko še letos prišli do stanovanj bistveno ugodneje, če bodo le pripravljeni tudi sami kaj prispevati k njihovi obnovi. Mladinski center Trbovlje (MCT) in stanovanjsko podjetje Spekter sta se namreč dogovorila, da jim bo Spekter odstopil stanovanja, starejša od 60 let, ki so v tako slabem stanju, da jih ne smejo oddajati na razpisu za neprofitna stanovanja. Takšnih stanovanj ima Spekter več kot 200, letos pa naj bi jih MCT mladim s posebnim razpisom oddal vsaj pet, je povedala Karmen Murn, direktorica MCT, kjer so projekt poimenovali Gremo mi po svoje. Več na www.dnevnik.si.
Fištravcu bi po pomoti skoraj kupili limuzino
Mestne svetnike v sredo čaka druga obravnava letošnjega proračuna mariborske občine, vrednega 119 milijonov evrov. V njem je zbodla postavka za nakup avtomobila višjega cenovnega razreda za 40.000 evrov, ki jo je župan Andrej Fištravec označil za napako. Več na www.delo.si.
Strupe stare Cinkarne bi spet zakopali
Minister Dejan Židan lahko staro Cinkarno in Bukovžlak razglasi za degradirano območje, s čimer bi se Slovenija poskušala izogniti kaznim evropske komisije (EK). Hkrati pa na ministrstvu ne vedo, da se je Cinkarna Celje pred dvanajstimi leti obvezala sodelovati pri saniranju stare Cinkarne. EK je januarja zaradi odlagališč nevarnih odpadkov v stari Cinkarni in Bukovžlaku napovedala stopnjevanje ukrepov proti Sloveniji in tožbo na Sodišču EU. Že lani je Inštitut za okolje in prostor Celje (IOP) dokončal podlage za vladno uredbo o okoljski sanaciji Celjske kotline, ki nastaja na pobudo ministra Dejana Židana. A že pred sprejetjem uredbe Židan lahko izda odredbo o razvrstitvi območij Celjske kotline glede na onesnaženost tal, kar je že predlani zaman predlagala Mestna občina Celje (MOC). Po sprejetju uredbe bi onesnaženo zemljo sredi stare Cinkarne na gradbišču Gaberje jug lahko nasuli v izkopane jarke in je ne bi bilo treba čistiti ali odvažati v tujino. Več na www.dnevnik.si.
Prvi resni interesenti za golf igrišče in dvorec Jelše
V šmarski občini se je zadnja leta zvrstilo že najmanj petdeset potencialnih kupcev zemljišč za golf v Jelšingradu in dvorca Jelše. Po besedah župana Jožeta Čakša sta se zdaj prvič pojavila resna tuja vlagatelja, tako da je občina vnesla prodajo zemljišč v letošnji proračun. Kdo sta potencialna kupca iz tujine Jože Čakš ni želel razkriti, ker da bi s tem lahko ogrozil posel. Po naših informacijah je prvi interesent Express Airways Group iz Düsseldorfa, ki med drugim kupuje letališča, drugega pa zastopa mariborsko posredniško podjetje. Več na www.dnevnik.si.
Žled uničil 42 odstotkov koroškega gozda
Po prvih ocenah koroških gozdarjev je žled polomil 25.000 hektarov gozdov po Koroškem, izsekati pa bodo morali več kot 55.000 kubičnih metrov lesa. Največ podrtega drevja je v višinskem pasu med 400 in 600 metri nadmorske višine, najslabše pa jo je odnesla občina Radlje, kjer je škoda v gozdovih največja. Količino poškodovanega drevja bodo lahko natančno ocenili šele, ko bodo razmere gozdarjem dopuščale podrobneje pregledati revirje, že zdaj pa je jasno, da je pred gozdnimi delavci in lastniki gozdov veliko dela – izsekati bodo morali najmanj 55.000 kubičnih metrov lesa. Od slabih 60.000 hektarov gozdov je žled na Koroškem poškodoval 25.000 hektarov ali skoraj 42 odstotkov vsega gozda v regiji. Lomilo je tako listavce kot iglavce – posamezne veje, cele krošnje, pri smrekah tudi vrhove, prevračalo je tudi cela drevesa s koreninami vred. Poškodb je več na območjih, ki so bila pred pojavom žleda zasnežena, saj so bila drevesa že obtežena s snegom, ko se je na njih začel nabirati še led. Več na www.delo.si.
Za Partizanko bodo iskali partnerja
Partizanski dom na Kopah, s katerim upravlja občinski zavod Spotur, se sooča s podobnimi težavami kot dom v Fiesi – kljub odlični turistični lokaciji zaradi zastarelosti ni donosen. Za uspešnejše trženje bi potreboval večjo investicijo, ki pa je lastnica občina ne zmore. Občina je dom v upravljanje Spoturu dodelila pred štirimi leti, ko zanj po odpovedi slovenjgraškega hotelirja, družbe Vabo, niso mogli najti novega najemnika. »Partizanka je bila takrat v katastrofalnem stanju, zato smo obnovili najnujnejše, da smo sploh lahko odprli,« je povedal direktor Spotura Tilen Klugler. Občina je v prenovo skupnih kopalnic, podov in beljenje vložila 20.000 evrov, od takrat Spotur opravlja le še nujno vzdrževanje. Več na www.delo.si.
Senožečani o vetrnicah na referendumu
Volivci Krajevne skupnosti Senožeče se bodo o umestitvi vetrnic na svojem območju opredeljevali na krajevnem posvetovalnem referendumu 25. maja. V Krajevni skupnosti (KS) Senožeče s približno 1200 prebivalci, od tega 730 volivci, so se odločili, da bodo na dan volitev za Evropski parlament organizirali posvetovalni referendum o postavitvi vetrnic. Poleg sedanje vetrnice podjetja AAE Energija bodo verjetno postavljene še tri. Podjetje Vepa proučuje možnosti za postavitev do 40 stebrov, Agrarna skupnost (AS) Gabrče pa je skupaj s podjetjema Amicus in Auster na občino konec lanskega leta oddala pobudo za postavitev do osem vetrnic na območju Zajčice in Gavg med avtocesto in Gabrčami. Več na www.delo.si.
Arčon: »Združevanje je dolgotrajen proces«
»Pričakovanja pred desetletjem so bila seveda velika, a proces združevanja obeh mest je dolgotrajen, delovati pa mora na povezovanju ljudi in institucij,« je ob včerajšnjem praznovanju desetletja padca dela ograje med obema Goricama izpostavil novogoriški župan Matej Arčon, ki je z goriškim kolegom Ettorejem Romolijem odstranil še del ograje na nekdanjem prehodu na Erjavčevi ulici. 12. februarja 2004 sta tedanji novogoriški župan Mirko Brulc in župan sosednje Gorice Vittorio Brancati pri železniški postaji na meji med obema Goricama skupaj odstranila del mejne ograje in tako omogočila začetek gradnje skupnega čezmejnega trga, na katerem je 30. aprila 2004 potekala osrednja slovesnost ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Več na www.delo.si.
Župani bliže soglasju za avtocesto do Jelšan
Župani občin, skozi katere je načrtovana avtocesta med Jelšanami in primorsko avtocesto, so naklonjeni različici s priključkom pri Razdrtem. Izognila bi se namreč Škocjanskim jamam in infrastrukturno že obremenjeni Divači, pa tudi krajem in poljem v Postojnski kotlini. Hrvatov potek avtoceste ne zanima toliko kot to, da bi bila čimprej zgrajena. Glede na velika razhajanja v stališčih občin o različicah poteka bodoče avtoceste in ker so se je poleti 2012, ko je ministrstvo za kmetijstvo in okolje predstavilo mogoče koridorje s trasami avtocestnega kraka, otepali tako na Pivškem kot Divaškem, je bilo današnje soglasje županov občin Divača in Pivka o mogoči trasi avtoceste nekoliko presenetljivo. Več na www.delo.si.
Je minister Omerzel res obljubljal prodajo Luke Koper?
Minister Samo Omerzel in ministrstvo za infrastrukturo včeraj ni odgovorilo na naše poizvedovanje, ali je tujim veleposlanikom lani res obljubil do konca leta 2013 začetek postopkov za možno prodajo Luke Koper. Ko je sindikat žerjavistov izvedel za to, se je takoj odzval in že razmišlja, da bi sklicali tiskovno konferenco. »Država se nenehno zadolžuje in iz različnih virov slišimo, da državni predstavniki obljubljajo kreditodajalcem vse mogoče. Po izjavi nizozemskega veleposlanika v Luki Koper pa nas je resno zaskrbelo, da bi pristanišče res prodali,« je povedal Mladen Jovičič. Več na www.delo.si.
Eden od pomenljivih učinkov in kazalnikov krize je visok odstotek mladih med 24. in 34. letom, ki še vedno živi doma. Taka statistika je dramatična. Na vrhu seznama tistih, ki živijo pri starših, so Slovaki, Bolgari, Grki in Italijani. Več kot polovica mladih v četverici naštetih evropskih držav ostaja tudi po odraslosti v gospodinjstvih s starši, podobno statistiko ima tudi Italija. Na visoko osmo mesto se je uvrstila Slovenija, kjer je lani skupaj s starši živelo več kot 43 odstotkov populacije, stare od 24 do 34 let. Naraščajoče trende je mogoče opaziti že od začetka krize, čeprav je treba upoštevati, da ekonomski dejavnik ni edini, ki vpliva na to, kdaj mladi odidejo na svoje. Več na www.delo.si.