Ljubljana se je na pobudo spletne strani Shareable pridružila petinpetdesetim mestom po svetu pri družnemu kartiranju praks souporabe. V oktobru smo se zbrali na t.i. »Map Jam«-u in v prostorih Inštituta za politike prostora v prijetnem vzdušju tri ure kartirali vse tovrstne vsebine v Ljubljani. Od projekta lahko pričakujemo globalni zemljevid praks souporabe, zaenkrat pa si lahko ogledate izdelane karte vseh udeleženih mest. Tako se je Ljubljana pridružila »Sharing Cities Network«, novoustanovljeni mreži za spodbujanje praks souporabe v mestih s pomočjo lokalnih partnerjev.
Precejšen del našega druženja smo namenili razpravi o tem, kaj kartirati. Zedinili smo se, da naj bi šlo za skupinske aktivnosti z značajem solidarnostne, varčne uporabe, souporabe ali začasne uporabe stvari, znanja, informacij ali prostorov. Kartirane lokacije so pogosto javno dostopne, ne pa vedno. Lahko gre deloma za komercialno dejavnost, vendar naj ta ne bi bila v ospredju. V večini primerov zato primanjkuje finančnih sredstev za njihovo oglaševanje, kar je bil deloma tudi razlog za našo akcijo. Z dogodkom smo želeli zbrati in kartirati prakse souporabe, da bi razširili glas o vseh, ki že obstajajo v Ljubljani, s tem pa tudi spodbudili uporabo sedanjih in nastanek novih tovrstnih praks. Ker smo bili omejeni s časom, pa tudi z informacijami, smo prepričani, da je naša karta pomanjkljiva. Zato vas vabimo, da nam pišete na ipop@ipop.si, in nas spomnite na vse primere, ki smo jih izpustili.
Zaradi potrebe po interdisciplinarnosti se meja med strokovnjaki in laiki briše tudi v urejanju prostora. Z možnostjo »crowdsourcing«-a se vedno bolj uveljavlja participatorni način uporabe geografskih informacijskih sistemov z zbiranjem podatkov s pomočjo odprtokodnih programov in ljudi kot njihovih uporabnikov. Zbrani podatki se ponekod že uporabljajo za uveljavljanje interesov skupin na lokalni ravni. Številni primeri množičnega kartiranja so na voljo na spletni strani »The Commons Atlas«. Zbrane vsebine so zelo raznolike, od lokacij protestov v Ameriki do kulturne dediščine avtohtonega ljudstva Surui v Braziliji, klimatskih sprememb, možnosti nabiranja užitnih sadežev v mestu ali posedanja v New Yorku. Podobni projekti se v zadnjem času kar vrstijo. Prednosti t.i. participatorne uporabe GIS-ov pridejo zlasti do izraza ob naravnih katastrofah, kjer so prizadeta velika območja in je potrebno hitro delovanje. Z množičnim kartiranjem ob nedavni naravni katastrofi na Filipinih je več kot sedemsto prostovoljcev po svetu s svojih domov s pomočjo odprtokodnega programa OpenStreetMap kartiralo iz satelitskih fotografij, posnetih po tajfunu. Na pobudo prostovoljne skupine Humanitarian OpenStreetMap Team (HOT) so posodabljali karte tako, da so odražale škodo, ki jo je povzročilo neurje, ter tako pomagali reševalcem na terenu.
Čeprav poznamo pojem skupnih dobrin že od Rimljanov dalje, pa v zadnjih letih prihaja do pomembnih sprememb. Predvsem po izbruhu velike globalne krize v letu 2008, deloma pa že prej, so se v svetu pojavile nove ekonomske oblike, ki nakazujejo drugačno smer v prihodnost. Souporaba avtomobilov in koles. Couchsurfing, Airbnb. Nove oblike zadrug. Trgovine z rabljenimi predmeti. Popravljalnice. Kooperative hrane. Nove oblike finančnih izposoj, kot so Kiva in LendingClub. Skupine, ki se zavzemajo za prost dostop do informacij. Odprt dostop do znanja. Pravična trgovina. P2P sistemi. Sodelo. Množično sofinanciranje (angl. crowdfunding) in crowdsourcing. Wikipedia. Kickstarter in Indiegogo. S skupnim imenom lahko te hitro porajajoče in raznolike oblike poimenujemo skupnostna ekonomija (pojavljajo se tudi izrazi ekonomija delitve, socialna ali družbena ekonomija) (Jurančič Šribar, L, 2013). Nove oblike se pojavljajo s takšno hitrostjo, da se ne uspemo niti dogovoriti o njihovem prevodu v slovenski jezik. V širšem smislu pa lahko morda celo govorimo o novem družbeno-ekonomskem principu – o medsebojni delitvi. »Gre torej za ekonomijo, ki jo ustvarjamo skupaj in za našo skupnost.« (Jurančič Šribar, L, 2013). V anglosaksonskih deželah se naštete dejavnosti pojavljajo pod imeni »sharing economy«, »cooperative economy« in »social economy«. Val je zajel tudi Slovenijo, kjer prav tako zaznavamo nove oblike delovanja skupnosti. Odpirajo se centri ponovne uporabe, trgovine z rabljenim predmeti, računalniški centri, ki se zavzemajo za prost dostop do informacij, znanja in programske opreme, odprto internetno omrežje, lokacije za izmenjavo semen, igrač, pridelkov, sistemi izposoje koles, združevanje umetnikov, skupne uporabe avtomobilov, heklabi in različne nove oblike zadrug. Na nekaterih področjih celo prednjačimo, saj je na primer spletni portal za brezplačne izobraževalne vsebine VideoLectures.net danes največji tovrstni portal na svetu. Kljub temu, da takšne prakse niso novost (zadruge na primer poznamo že dolgo, skupno uporabo avtomobilov v obliki avtoštopa prav tako), pa so »nove informacijske in komunikacijske tehnologije omogočile večji razmah, boljšo organiziranost in zato izjemno povečan obseg novih oblik proizvodnje, potrošnje in distribucije dobrin. Opažamo premik od načela individualne potrošnje k načelu sodelovalne ali skupnostne potrošnje, kjer eno dobrino lahko uporablja oziroma si jo deli več ljudi, kar omogoča tako finančne prihranke kot varčnejšo porabo virov in s tem vplivov na okolje. K spremembam je nedvomno pripomogel tudi čas krize, ki je z odvečnim časom in težkimi razmerami spodbudil k razmisleku in prisilil k delovanju posameznikov v družbi.« (Kralj, 2011)
Upajmo, da se bo družno kartiranje, ki se je začelo v Ljubljani, okrepili in razširilo. Rok Kralj je zapisal v svojem delu Ekonomija delitve: »Vseh dobrin nam ni potrebno imeti (v lasti); poiščemo jih takrat, ko jih zares potrebujemo. Bistveno je, da imamo vedno dostop do njih. To nam omogočajo nove informacijsko-komunikacijske tehnologije in nova socialno-ekonomska omrežja. Dobrine pa, ki so ključnega pomena za zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb, morajo biti vedno dostopne vsem ljudem na planetu. To je pot do pravične in trajnostne družbe.«
Ob letu osorej torej.
Viri in literatura:
Hern, A., 2013. Online volunteers map Philippines after typhoon Haiyan. theguardian.com. Dostopno na: http://www.theguardian.com/technology/2013/nov/15/online-volunteers-map-philippines-after-typhoon-haiyan [pridobljeno 11. 2. 2014].
Jurančič Šribar, L., 2013. SOCIALNA EKONOMIJA. »Prilagojena podjetja, za nas, neprilagojene ljudi«. CNVOS.info. Dostopno na: http://www.cnvos.info/index/article/id/7403/cid/221 [pridobljeno 11. 2. 2014].
Kralj, R., 2011. Ekonomija delitve, pot do pravične in trajnostne družbe. e-knjiga. Kamnik: samozaložba. Dostopno na: http://www.epf.uni-mb.si/knjiznica/Eknjige/Ekonomija delitve.pdf [pridobljeno 11. 2. 2014].
Mapping for Change. Dostopno na: http://www.mappingforchange.org.uk/ [pridobljeno 11. 2. 2014].
