Kaj se zgodi, ko se Urbactov projekt zaključi? Katere konkretne rezultate je mogoče pričakovati po treh letih izmenjav in učenja na evropski ravni? Se akcijski plani, ki jih mesta razvijejo, dejansko uresničujejo ali končajo v predalih? Melody Houk, vodja projektov in kapitalizacije pri Urbact II, odgovarja na ta vprašanja.
Program Urbact II si predvsem prizadeva podpirati evropska mesta pri razvijanju celostnih akcijskih načrtov za trajnostni urbani razvoj. Nadnacionalno povezovanje mestom, ki se spopadajo s podobnimi izzivi, omogoča deljenje izkušenj in praks, da se eno od drugega učijo, kako izboljšati lokalne politike. Toda Urbact ne zagotavlja sredstev niti za financiranje pilotnih projektov niti lokalnih akcijskih načrtov, ki nastanejo pri vseh projektnih partnerjih.
Čeprav je bilo to zastavljeno že na začetku, se podporniki programa pogosto sprašujejo o njegovih zmožnostih za spodbujanje celostnega trajnostnega urbanega razvoja: kaj se zgodi z lokalnimi akcijskimi načrti, ko so dokončani in je mreženje po treh letih nadnacionalnega sodelovanja zaključeno?
Dobra novica: mestom uspe zagotoviti financiranje in izvesti načrtovano!
Večina Urbactovih lokalnih akcijskih načrtov doseže stopnjo implementacije
Mesta, ki so se pridružila programu Urbact II z letom 2008, so se srečala z novim okvirjem. Poleg vključevanja v nadnacionalna omrežja so morali učenje, ki je potekalo na nadnacionalnih seminarjih, in lekcije iz teh izmenjav vključiti v celostne lokalne akcijske načrte in tako izboljšati lokalne politike in prakse. Vprašanje dejanskega vpliva na lokalne politike in prakse se je pogosto porajalo, ker so mesta predvidevala težave pri zagotavljanju financiranja.
Glede na nedavno izvedeno študijo o lokalnih akcijskih načrtih, v katero je bilo vključenih 180 partnerjev iz omrežij prvega razpisa, velika večina mest lokalne akcijske načrte uresniči. V spletnem vprašalniku, izvedenem eno leto po koncu mreženja, 90 % mest trdi, da so dejansko uresničili svoj lokalni akcijski načrt. Tretjina od teh zatrjuje, da so uresničili več kot 50 % ukrepov, ki so si jih zastavili v akcijskem načrtu.
To je zelo dober rezultat glede na dejstvo, da ni nobene institucionalne povezave med lokalnimi akcijskimi načrti, ki jih pripravijo partnerji, vključeni v Urbactova omrežja, in strukturnimi fondi, ki so na voljo v operativnih programih (zlasti Evropskega sklada za regionalni razvoj). Medtem ko v nekaterih primerih posebni fondi za urbani razvoj v operativnih programih sploh niso bili določeni, pa so bili v drugih primerih ti fondi rezervirani, še preden so bili lokalni akcijski načrti leta 2011 dokončani. Partnerji so se tako borili najti poti do financiranja in uresničitve načrtov, ko so se finančna sredstva vztrajno redčila.
Spletna anketa kaže na izjemno pozitivne razglede za prihodnja leta, saj je 72 % respondentov, ki so že uresničili nekatere ukrepe, prepričanih, da bodo v prihodnosti popolnoma uresničili lokalni akcijski načrt. Pozitivne trende potrjuje anketa, ki je bila izvedena spomladi 2013 med partnerji drugega vala omrežij. Samo tri mesece potem ko so zaključili aktivnosti in dokončali svoje lokalne akcijske načrte, 75 % od vseh 90 partnerjev poroča, da so že začeli uresničevati svoje akcijske načrte.
Večina lokalnih akcijskih načrtov črpa iz lokalnih in nacionalnih finančnih shem
Uresničevanje Urbactovih akcijskih načrtov je najpogosteje financirano z lokalnimi in regionalnimi sredstvi. Mesta uporabljajo tudi strukturni sklade: 25 % respondentov poroča o porabi strukturnih sredstev pri uresničevanju akcijskih načrtov, z veliko premočjo ESRR – Evropskega sklada za regionalni razvoj (ki ga omenja 22 % vprašanih, samo 3 % pa poročajo o porabi sredstev iz ESS – Evropskega socialnega sklada). Gre torej za izjemni dosežek glede na to, da so bili lokalni akcijski načrti dokončani leta 2011, ko je bila večina operativnih programov že zasedena in je ostalo le še malo sredstev.
Smiselno je poudariti tudi, da so v več kot 50 % primerov ESRR uporabljali za podporo projektom za lokalni gospodarski razvoj in z zaposlovanjem povezanimi ukrepi. Samo v nekaj primerih, vsi v državah EU12, je bil ESRR uporabljen za financiranje večjih instrastrukturnih naložb. Pri črpanju sredstev iz Evropskega socialnega sklada je zanimivo, da samo 3 % partnerskih mest poročajo o zagotavljanju sredstev iz tega sklada, čeprav je tretjina mest iz omrežij prvega razpisa poudarjala socialna vprašanja. Zanimivo je tudi, da so tista mesta, ki so za uresničevanje akcijskih načrtov zagotovila financiranje iz ESS, zagotovila tudi sredstva iz ESRR.
Skupno so partnerji omrežij prvega razpisa (2008–2011) počrpali več kot 150 milijonov evrov za projekte trajnostnega urbanega razvoja. Medtem ko to vključuje tudi obsežni regeneracijski projekt v Bialystoku na Poljskem, kjer so za postavitev znanstvenega parka pridobili 40 milijonov sredstev, ne vključuje pa sredstev tistih mest, ki v anketi niso sodelovala, tako da je globalna slika dejansko širša.
To so zelo spodbudni rezultati v času, ko se pripravljamo na naslednjo generacijo Urbactovega programa!
Melody Houk, vodja projektov in kapitalizacije Urbact II
Za več informacij o lokalnih akcijskih načrtih v prvem krogu Urbactovih omrežij:
Rezultati Urbactovih projektov – Urbactova spletna stran
Implementacija Urbactovih lokalnih akcijskih načrtov – Urbactova spletna stran
