Vsaka vlada obljublja, a nobena nič ne izpelje
Država oziroma politiki, ki ob naravnih katastrofah prostovoljne gasilce opisujejo kot nacionalno bogastvo in trosijo najrazličnejše superlative na njihov račun, se ob spreminjanju zakonodaje le redko spomnijo nanje. »Čez dan smo čistili, ponoči pa dežurali. Če se je kakšno drevo zrušilo, smo ga nemudoma odstranili, da so bile ceste ves čas prevozne in se je dalo priti do vsake hiše, saj se nikoli ne ve, kdaj je potrebna urgenca. Aktivnosti še vedno trajajo praktično 24 ur na dan,« pravi poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Gaberke Aleksander Judež, ki je imel v minulih dneh – kot vsi gasilci v državi – polne roke dela. Več na www.dnevnik.si.
Škoda posledic ledenega oklepa naj bi presegla 66 milijonov evrov
Po prvih ocenah posledic ujme, ki je Slovenijo zajela v zadnjih dneh, naj bi bilo škode za več kot 66 milijonov evrov, čeprav se lahko številka še zelo poveča. Železniška proga med Ljubljano in Koprom je zaradi vremenskih ujm praktično uničena, v gozdovih je pravo razdejanje, ogromna škoda pa je nastala tudi na elektrodistribucijskem sistemu. Škoda je izredno velika na infrastrukturi. Na področju državnih cest je po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela za slabih devet milijonov evrov škode, medtem ko je škode na železniški infrastrukturi za 20 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.
Uničeno in poškodovano 300 kilometrov električnega omrežja
Čeprav so bile ekipe Elektro Primorske ves dan na terenu in odpravljale posledice naravne ujme, je bilo na Primorskem in Notranjskem danes še vedno skoraj 7000 gospodinjstev brez električne energije, brez napajanja pa preko 300 transformatorskih postaj. Največ na območju Postojne, Razdrtega, Pivke, Idrijsko – Cerkljanskega, Trnovsko – Banjške planote, Tolmina in Kobarida. Kot so povedali na Elektro Primorska, na tistih območjih, kjer distribucijskega omrežja ni moč sanirati, terenske ekipe nameščajo dizelske agregate. Doslej so priključili že 80 agregatov, največ v postojnski (35) in pivški občini (26). Po prvih ocenah sta sneg in žled poškodovala ali uničila okoli 300 kilometrov električnega omrežja, od tega 170 kilometrov daljnovodov. Za sanacijo bodo potrebovali več kot 12,5 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.
Ledena ujma, zaradi katere so prebivalci na Notranjskem že od petka zjutraj brez električne energije, je zajela tudi druge dele Slovenije. Po celotni Sloveniji je trenutno brez elektrike že okoli 88.000 odjemalcev. Ekipe elektrodistribucijskih podjetij na terenu odpravljajo napake, a sproti prihaja do novih prekinitev. Najprej bodo skušali zagotoviti napajanje za večja urbana središča, na podeželju bodo nekateri lahko odrezani od sveta še teden dni ali več. Po trenutno razpoložljivih podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport bo v ponedeljek zaprtih okoli 75 odstotkov šol, poroča STA. Kot so pojasnili na ministrstvu, gre pri tem za osnovne in srednje šole ter dijaške domove. Ministrstvo jih je namreč pozvalo, naj jih obvestijo, ali bodo ponedeljek imeli pouk. Jutri sicer odpade tudi maturitetni izpit iz materinščine. Več na www.dnevnik.si.
Še vedno težave v prometu in pri oskrbi z elektriko, dodatno škodo lahko povzroči močan veter
Vremenoslovci za danes napovedujejo oblačno vreme, padavine bodo večinoma ponehale. Sredi dneva in popoldne se bo predvsem v severni in zahodni Sloveniji delno zjasnilo. Zaradi podrtih dreves in električnih drogov ter zaradi poledice in zimskih razmer so zaprte številne ceste, motena je oskrba z električno energijo. Zaradi vremenskih razmer je še vedno na številnih območjih države motena oskrba z električno energijo. Po podatkih elektro podjetij je bilo v sredo zvečer skupno brez elektrike še vedno okoli 36.000 odjemalcev. Več na www.dnevnik.si.
V Postojni elektrika morda do nedelje, sunki vetra bi lahko danes povzročili dodatno škodo
Teden dni po tem, ko je Slovenijo obdal leden oklep, se odprava posledic ujme nadaljuje. Na Postojnskem si prizadevajo, da bi odjemalce priključili na elektro omrežje do nedelje, z otoplitvijo pa je prišla tudi nevarnost padanja ledu z objektov in dreves. Brez elektrike je še nekaj deset tisoč odjemalcev. Vremenoslovci opozarjajo na sunke jugozahodnega vetra, ki bi danes ponekod lahko presegali hitrost 70 kilometrov na uro in povzročili dodatno škodo. V Postojni danes pričakujejo še agregate iz Italije, prostovoljci pa bodo danes po mestu raznašali letake z navodili in raznimi nasveti ter informacijami. Vlada je v četrtek civilni zaščiti sklenila nameniti 317.599 evrov prve intervencijske pomoči. Od tega bo 150.000 evrov namenjenih za nakup 40 agregatov, okoli 106.000 evrov za intervencijsko popravilo radijskega sistema ZARE, ostalo pa za 50.000 protipoplavnih vreč in 13 novih mobilnih repetitorjev. Več na www.dnevnik.si.
Vkopavanje daljnovodov bi stalo 15 milijard evrov
Čedalje več je zahtev za vkopavanje električnih napeljav, da se škode ne bi več dogajale. Pri distribucijskih podjetjih se to, zlasti v urbanih okoljih, na daljši rok splača, čeprav je menda šestkrat dražje. Za prenosno omrežje, Eles ima 1845 kilometrov 110-kilovoltnih, 328 kilometrov 220-kilovoltnih in 669 kilometrov 400-kilovoltnih električnih vodov, pa bi vkopavanje in vse dodatne naložbe v nove transformatorske postaje in drugo po analizah stalo 15 milijard evrov. »Ni čudno, da nima tega noben sistemski operater na svetu,« pravi direktor Elesa Aleksander Mervar. Več na www.delo.si.
Vsaka vlada obljublja, a nobena nič ne izpelje
Država oziroma politiki, ki ob naravnih katastrofah prostovoljne gasilce opisujejo kot nacionalno bogastvo in trosijo najrazličnejše superlative na njihov račun, se ob spreminjanju zakonodaje le redko spomnijo nanje. »Čez dan smo čistili, ponoči pa dežurali. Če se je kakšno drevo zrušilo, smo ga nemudoma odstranili, da so bile ceste ves čas prevozne in se je dalo priti do vsake hiše, saj se nikoli ne ve, kdaj je potrebna urgenca. Aktivnosti še vedno trajajo praktično 24 ur na dan,« pravi poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Gaberke Aleksander Judež, ki je imel v minulih dneh – kot vsi gasilci v državi – polne roke dela. Več na www.dnevnik.si.
Prvi dizelski vlak že zapeljal po progi med Ljubljano in Koprom
Zaradi žledoloma na že popravljenih eletričnih omrežjih prihaja do dodatnih okvar. Vse razpoložljive ekipe in tuji izvajalci so na terenu. Po podatkih elektro podjetij je bilo v sredo zvečer skupno brez elektrike še vedno okoli 36.000 odjemalcev. Prvi dizelski vlak pa se je nocoj že uspel prebiti skozi žled. Prvi dizelski vlak je nocoj uspel prebiti žled na progi med Ljubljano in Koprom, je za STA potrdil generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. Obe progi med prestolnico in Obalo sta tako odprti, po besedah Mesa je bilo največ žleda na progi med Pivko in Borovnico. Več na www.dnevnik.si.
Prevoznice za les bodo eno leto potrebne le za gozdove v državni lasti; tisočletna škoda v gozdu
K noveli zakona o gozdovih, ki je danes na odboru DZ za kmetijstvo, ministrstvo predlaga v sprejem dodaten člen, v katerem odpravlja administrativne ovire za hitro sanacijo gozdov. Do konca aprila 2015 bi poenostavili sledljivost gozdno-lesnih sortimentov. Prevoznice bodo po novem do aprila 2015 potrebne le za gozdove v državni lasti. Zaradi lažje sanacije izjemne naravne nesreče ministrstvo predlaga poenostavljeno izkazovanje sledljivosti gozdno-lesnih sortimentov brez prevoznic. Več na www.dnevnik.si.
Bo vlada zamrznila zloglasne prevoznice za les?
Za lastnike gozdov, ki imajo drevje že več dni okovano v debel led, utegne biti novela zakona o gozdovih, o kateri bo odbor državnega zbora za kmetijstvo odločal danes, dodatna ovira pri odpravljanju posledic te naravne katastrofe. Vladajoča koalicija želi z novelo zakona o gozdovih popraviti zgrešeno obliko prevoznic za les, ki jo je uzakonila julija lani, in sicer tako, da tisti, ki iz svojega gozda za lastne potrebe prevažajo manj kot šest kubičnih metrov lesa, tega dokumenta ne bi več potrebovali. Bodo pa morale prevoznice, ki naj bi imele po novem obliko dobavnice, tovor spremljati od gozda do končnega kupca, ne več zgolj do kamionske ceste, kar tihotapci lesa s pridom zlorabljajo. Toda koaliciji je načrte prekrižala ledena ujma, ki bo terjala interventno spravilo poškodovanega lesa iz gozdov, dodatna administracija zaradi prevoznic bi bila zato pri tem velika ovira. Več na www.dnevnik.si.
Pri davku na nepremičnine predvidoma upoštevana večja škoda zaradi naravnih nesreč
Škoda zaradi naravnih nesreč bo predvidoma ena od izjemnih okoliščin, ki bodo podlaga za znižanje vrednosti nepremičnine in s tem nižjo osnovo za nepremičninski davek. V pripravi je tudi rešitev, po kateri bi Gurs v primeru nesreč, ki vplivajo na tržno vrednost večjega števila nepremičnin, spremembo vrednosti ugotavljal sam po uradni dolžnosti. Kot so danes povedali na ministrstvu za finance, je predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin v zaključni fazi usklajevanj, vlada pa naj bi ga potrdila na seji prihodnji teden. Predvideno je, da bo mogoče spremembo vrednosti nepremičnine zaradi posebnih okoliščin uveljaviti že za odmero davka na nepremičnine za letos. Več na www.dnevnik.si.
Narava prehitela izboljšave pri vrednotenju nepremičnin
Vremenska ujma, ki je velik del države okovala z žledom, je prehitela novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Pred prvo odmero davka na nepremičnine namerava ministrstvo za finance v modele množičnega vrednotenja vključiti prav to, kar se državljanom dogaja zdaj: naravne in druge nesreče. Toda zdaj že zamuja. »Predlog novele zakona o množičnem vrednotenju je v sklepni fazi usklajevanj. Pričakujemo, da jo bo vlada obravnavala kmalu,« pojasnjujejo na ministrstvu za finance (MF). Novela je bila od 16. decembra do 27. decembra lani v javni obravnavi, odtlej o načrtovanih popravkih ni novic. Ministrstvo zdaj čaka tudi, kaj bodo o davku na nepremičnine sklenili ustavni sodniki. Pred njimi je tudi zahteva občin za začasno zadržanje zakona. Več na www.delo.si.
Geodetski podatki za manjše tveganje ob poplavah
Primerna baza podatkov nam je omogočila, da smo žled pravočasno napovedali in da za zdaj še ni smrtnih žrtev, čeprav je gozd te dni smrtonosen, je ob začetku projekta posodobitve prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav ugotavljal minister za okolje in kmetijstvo Dejan Židan. Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture ni potrebna zaradi evropskih direktiv, temveč za zaščito prebivalstva, meni minister Židan. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Babič pa je pojasnil, da bo Slovenija s tem projektom dobila sodobno zbirko topografskih podatkov, ki jih bo potem periodično vzdrževala, s katerimi bo možno natančno predvideti poplavna območja. Dolgoročni cilji projekta so lažje upravljanje voda, manjše tveganje in manjši vplivi poplav; hkrati bomo dobili ustrezne sodobne (tridimenzionalne) prostorske podatke. Več na www.delo.si.
Po žledolomu na vrsti vodotoki
Ledeni oklep še ni popustil, zato imajo intervencijske ekipe še vedno polne roke dela s polomljenimi drevesi. Večina ljudi je končno preskrbljena z električno energijo – a brez zamer in slabe volje ni šlo. Čeprav je mraz včeraj nekoliko popustil in je začelo deževati, si intervencijske ekipe v Ljubljani niso oddahnile. Vodja občinskega oddelka za zaščito in reševanje Robert Kus je na poti na Rašico, kamor so včeraj dostavili enega od agregatov, povedal, da žled vztraja in da se še vedno ukvarjajo tako rekoč izključno z odstranjevanjem polomljenih dreves. Intervencij so imeli v primerjavi z minulimi dnevi sicer nekoliko manj, preteklo noč »samo« 40, skupno število od začetka ujme pa se vrti že okoli devetsto. Očitno bodo imeli še nekaj časa polne roke dela. »Čeprav je nekoliko topleje, bo žled predvidoma vztrajal vse do petka, saj se temperature ponoči spustijo pod ničlo,« je pojasnil Kus. Več na www.dnevnik.si.
V Nemčiji je mogoče energetsko izkaznico za stanovanjsko nepremičnino naročiti kar prek spleta, zanjo pa lastnik odšteje največ 70 evrov. Nasprotno se je slovenska oblast izkaznic lotila bolj papeško od papeža, kar je bil glavni razlog za odložilni veto državnih svetnikov. Državni svetniki so se včeraj z vetom uprli novemu energetskemu zakonu, kot ključni razlog za to pa navedli predvsem določila, ki širijo obveznosti izdelave energetske izkaznice prek minimalnih evropskih zahtev. Poleg tega je energetski zakon po njihovem mnenju preobsežen in nepregleden, definicije pojmov in vsebine posameznih členov pa se na več mestih celo ponavljajo. »Energetski zakon ne prinaša poenostavitev, zmanjšanja administracije in ne odpravlja birokratizacije, ampak celo prinaša številne nove ovire,« so opozorili. Več na www.dnevnik.si.
Energetske izkaznice: Vprašanja za nekaj tisoč evrov
Lahko etažnega lastnika stanovanja v bloku, ki ne dopušča izdelave energetske izkaznice za posamezno stanovanje, doleti izbira nekaj tisoč evrov za izkaznico za celoten blok ali 550 evrov kazni? Ministrstvo za infrastrukturo in prostor odgovor prepušča prostemu trgu. Energetskega zakona, ki je javnost razburil predvsem z energetskimi izkaznicami, se bodo danes lotili še državni svetniki. Žugajo mu z odložilnim vetom, ki pa ga lahko poslanci državnega zbora v ponovnem glasovanju izničijo z absolutno večino 46 poslanskih glasov. So pa že sami poslanci vladi oziroma ministrstvu za infrastrukturo in prostor kupili nekaj dodatnega časa, da vsaj na področju energetskih izkaznic odpravi največje pomanjkljivosti. Uzakonili so namreč prehodno obdobje, po katerem bodo morali lastniki za oglaševanje energetske učinkovitosti nepremičnin, ki jih bodo prodajali ali oddajali v najem za najmanj leto dni, poskrbeti šele do konca leta. Sicer jih lahko naslednje leto doleti globa v višini 250 evrov, (dodatnih) 300 evrov pa bodo plačali, če izkaznice ne bodo predložili kupcu oziroma potencialnemu najemniku pred sklenitvijo pogodbe. Več na www.dnevnik.si.
Hecna promocija zelenega turizma
Okoljski minister Dejan Židan je kolesarjem obljubil, da bo iz osnutka zakona o varovanju narave umaknil vprašanje kolesarjenja v naravi. Uredili (in ne prepovedali) naj bi ga v ločeni uredbi. Gorski kolesar Leon Leban je pred štirimi leti napisal gorskokolesarski vodnik po dolini Soče. Zavedal se je problematike in nezaželenosti vožnje s kolesi v naravnem okolju, zato ga je zasnoval kot korak k sožitju in sodelovanju med različnimi uporabniki narave. Po predlogu novele zakona o ohranjanju narave je vodnik grešna literatura in večina tur v njem prepovedanih in kaznivih – če ne vse. Kolesarji so se zato poenotili in ministra Dejana Židana z argumenti prepričali, da bi z zakonom, ki bo ne samo preprečeval vožnjo v naravnem okolju, ampak tudi onemogočal izdajo publikacij na to temo, postali resnično primer »zarukane« države. »Države, ki kot turistično nišo promovira zeleno, naravno, okolju prijazno, čudovito deželo z neizmernimi možnostmi aktivnega preživljanja časa, ob prihodu gosta pa mu ne bomo mogli ničesar ponuditi,« meni Leban. Več na www.dnevnik.si.
Iz novele zakona o ohranjanju narave bodo umaknili kolesarstvo v naravi
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan se je s predstavniki kolesarskih organizacij in društev na današnjem sestanku v Ljubljani dogovoril, da iz osnutka novele zakona o ohranjanju narave v celoti umaknejo kolesarstvo v naravi. Osnutek je v javnosti v minulih dneh sprožil veliko polemik, češ da gre za birokratski nesmisel in pokop turizma. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je javno razpravo o osnutku novele zakona o ohranjanju narave prejšnji teden podaljšalo do 24. februarja, želi s predlogom celovito urediti tudi vožnje z vsemi vozili na motorni in drug lasten pogon ter kolesi v naravnem okolju. Več na www.dnevnik.si.
Kolesarjenje ne bo več prepovedano
Zgražanje kolesarske in turistične javnosti nad osnutkom zakona, ki podaljšuje splošno prepoved kolesarjenja v naravnem okolju, je očitno zaleglo, saj bo ministrstvo za kmetijstvo umaknilo člen o omejevanju vožnje. Področje kolesarjenja bo urejala nova uredba, je napovedal minister za kmetijstvo Dejan Židan. Minister je očitno videl jezo gorskih kolesarjev in turističnih delavcev, zato jih je danes povabil na sestanek. Poudaril je, da je splošna prepoved kolesarjenja v naravnem okolju zastarela: »Kolesarjenje bi dovolili tam, kjer je to mogoče. Jasno bo treba uskladiti varovanje narave ter željo po gibanju in turističnem razvoju,« je po sestanku dejal minister Židan. Več na www.delo.si.
»Komu smo gorski kolesarji trn v peti? Lovcem? Planincem?«
»Nič o gorskem kolesarjenju brez gorskih kolesarjev,« je bilo danes slišati na javni tribuni o osnutku zakona, s katerim bo država urejala vožnjo v naravnem okolju in je pod naslovom Samo brez panike potekala v Slovenj Gradcu. Prišli so gorski kolesarji od blizu in daleč, saj so jih načrtovane spremembe zakonodaje prisilile, da so končno strnili svoje vrste. »Osnutek zakona je slab. Komu smo trn v peti? Lovcem? Planincem? Lastnikom gozdov?« so se spraševali udeleženci javne tribune. Več na www.delo.si.
Ljubljana za južno traso, Ig in Škofljica ostro proti
Prebivalci območij, čez katera je zarisana ena od dveh različic novega 400-kilovoltnega daljnovoda med Beričevim in Divačo, si nad svojimi glavami ne želijo dodatnih električnih vodov. Potem ko so prebivalci Broda ustanovili civilno iniciativo proti severni različici daljnovoda Beričevo-Divača, zametki iniciative nastajajo tudi na območjih, kjer je zarisana južna različica omenjenega daljnovoda. Prebivalci območij s trase južne različice sicer razumejo nasprotovanje prebivalcev Broda in drugih krajev, čez katere je zarisana severna različica, a menijo, da bi bilo najbolj pravično, če bi nov 400-kilovoltni daljnovod šel severno od Ljubljane. Več na www.dnevnik.si.
Na razpis za ureditev Trga republike v Ljubljani prispela ena ponudba
Na razpis ljubljanske občine za obnovo in ureditev Trga republike je prišla ena ponudba, in sicer od družbe KPL-Rast s podizvajalci, ki bi dela opravila za 3,9 milijona evrov z DDV. Začetek ureditve trga je predviden s pričetkom gradbene sezone, so za STA pojasnili na ljubljanski občini in dodali, da bodo dela predvidoma končana do poletja. Ploščad Trga republike bodo z načrtovanimi deli uredili v javni prostor, namenjen različnim vsebinam, z novim tlakovanjem, urbano opremo in zelenjem. Avtomobili na ploščadi po ureditvi ne bodo mogli več parkirati. Koliko bo stala obnova, na Mestni občini Ljubljana (MOL) niso povedali, saj bo vrednost obnove po njihovih navedbah znana po oddaji javnega naročila za izvedbo del. Več na www.dnevnik.si.
Trg republike bo prenovilo podjetje KPL Rast
Kljub pomanjkanju večjih gradbenih projektov se je na razpis za izvajalca prenove Trga republike prijavil le en ponudnik – KPL Rast. Njegova ponudba znatno presega oceno vrednosti del MOL, ki bo tako v proračunu morala zagotoviti dodatna sredstva. KPL Rast bi s podizvajalci obnovo trga izvedel za 3,88 milijona evrov (z DDV). Da je prispela le ena ponudba, je nekoliko presenetljivo, kajti na portalu javnih naročil je bilo glede razpisa veliko zanimanja in vprašanj. Zaradi zahtev interesentov, ki so grozili tudi z revizijskimi zahtevki na razpisno dokumentacijo, je občina nekajkrat spremenila razpisne pogoje, saj so ti po mnenju nekaterih dajali prednost zgolj enemu ponudniku. Več na www.delo.si.
Če ne bo partnerja, bo občina garažno hišo pod tržnico gradila sama
Na Mestni občini Ljubljana upajo, da bodo do poletja zaprosili za gradbeno dovoljenje za gradnjo parkirne hiše pod tržnico in prenovo Mahrove hiše. Od lanske pomladi, ko je ministrstvo za kulturo umaknilo začasno zaščito z območja osrednje ljubljanske tržnice, projekt gradnje podzemne parkirne hiše ni bistveno napredoval. Javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane je septembra lani le opravil predhodne arheološke raziskave omejenega obsega, da bi lahko ovrednotili ohranjenost arheoloških ostalin na Vodnikovem trgu, občina pa zdaj čaka na ugotovitve teh raziskav. Več na www.dnevnik.si.
Plačevanje parkirnine v Ljubljani razširjeno na nova območja
Parkirnino na javnih ljubljanskih parkiriščih bo z današnjim dnem treba plačevati tudi na novo določenih območjih Bežigrada, Šiške, Viča in Rožne doline. Ljubljanski mestni svetniki so decembra potrdili uvedbo treh območij parkiranja, ki bodo nadomestila dosedanji dve. Poleg tega bo treba v ožjem mestnem središču parkirnino plačevati uro dlje. Več na www.dnevnik.si.
Energetika Ljubljana bi podražila ogrevanje v Ljubljani
Energetika Ljubljana, h kateri je od konec januarja uradno pripojena Termoelektrarna-Toplarna Ljubljana (TE-TOL), si želi podražiti daljinsko ogrevanje v Ljubljani. V nasprotnem primeru ne bo zmogla izpeljati investicije v plinsko-parno enoto v TE-TOL, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal prvi mož družbe Samo Lozej. Z daljinskim sistemom se v Ljubljani ogreva 35 odstotkov ljudi oz. okoli 80.000 prebivalcev, cena daljinskega ogrevanja v prestolnici pa je približno za 25 do 30 odstotkov cenejša od drugih večjih sistemov v Sloveniji, je dejal Lozej in dodal, da je cena ogrevanja v Ljubljani vključena v košarico izračuna življenjskih potrebščin. Več na www.dnevnik.si.
Brez povišanja cen ogrevanja ne bo naložb
Energetika Ljubljana želi povišati ceno ogrevanja, sicer ne bo mogla izvesti naložbe v plinsko-parno enoto, ki je ključna, da bo Termoelektrarna Toplarna Ljubljana v prihodnosti izpolnjevala bolj stroge okoljske zahteve. Čeprav ima od januarja Energetiki Ljubljana pripojena družba Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (TE-TOL) vsa potrebna dovoljenja in tudi gradbeno dovoljenje, da del proizvodnje toplote s premogom nadomesti s plinsko-parno enoto, direktor nove skupne družbe Energetika Ljubljana Samo Lozej ni želel napovedovati, kdaj bodo ponovno objavili razpis za dobavo turboagregata in utilizatorja za novo enoto. Več na www.dnevnik.si.
Premalo vzdrževano ljubljansko vodno ožilje
Zadnje poplave po državi napovedujejo, da utegne z njimi imeti težave tudi glavno mesto. Poplavni načrti kažejo, da te ogrožajo skoraj 87000 hektarov in več kot 18.000 prebivalcev Mestne občine Ljubljana. Pri tem igra vlogo tudi zaraščenost vodotokov, za katere na občini ugotavljajo, da država zanje slabo skrbi. Kar enajst odsekov vodotokov je občina očistila na svojo pest, a na MOL poudarjajo, da to ni dovolj. Za vzdrževanje vodotokov po državi je sicer zadolžena Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso), ki upravlja in vzdržuje vodna in priobalna zemljišča. Kot so zapisali na agenciji, so vzdrževalna dela na območju mestne občine del letnih vzdrževalnih del, ki jih izvajajo v skladu z letnim programom na celotnem območju srednje Save. Več na www.delo.si.
Privezi na Špici: Opozorila stroke naletela na gluha ušesa
Ponudbe gradbincev za gradnjo privezov v Gruberjevem kanalu precej presegajo oceno vrednosti projekta občine. Denar za izvedbo še ni, a na MOL s postopki nadaljujejo. Navkljub opozorilom strokovnjakov, da lahko pristani na tej lokacijo še poslabšajo poplavno varnost glavnega mesta. Do roka za oddajo ponudb na javno naročilo za ureditev brežin Gruberjevega kanala s postavitvijo pristanov je prispelo šest ponudb. V službi za razvojne projekte in investicije so vrednost gradbenih del ocenjevali na 2,6 milijona evrov, vrednost celotnega projekta pa na 2,8 milijona evra (z vključenim DDV). Prispele ponudbe pa so precej višje. Več na www.delo.si.
Več sto podrtih dreves v Tivoliju in na Rožniku
Na območju Krajinskega parka Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib, Golovca in Ljubljanskega gradu zaradi polomljenih ali nevarno nagnjenih dreves veljajo izredne razmere. Ker zaradi razsežnosti vremenske ujme še niso odstranili vseh nevarnih dreves, Ljubljančanom svetujejo, naj tja še nekaj dni nikar ne hodijo. Lena Marion, arboristka iz podjetja Tisa, ki ima v MOL koncesijo za vzdrežavnje mestnih dreves, je povedala, da je najhuje na območju Tivolija in Rožnika oziroma v ljubljanskem živalskem vrtu in ob Cesti 27. aprila. Tam skupaj z gasilci, komunalnimi delavci in revirnimi gozdarji odstranjujejo številna visoka drevesa. Več na www.delo.si.
Pet milijonov evrov za prazno tržnico
Povsem nova pokrita jeseniška tržnica je odprta le še ob sobotnih dopoldnevih, pa še to zgolj zunanji del, medtem ko lokali v zaprtem delu ostajajo neoddani in zaprti. Knjigovodsko podjetje A-kont v lasti družine Ivanković, ki mu je občina Jesenice pred letom dni podelila koncesijo za upravljanje tržnice, je od pogodbe odstopilo jeseni, tako da občina zdaj sama upravlja tržnico in z javnim razpisom išče novega koncesionarja. Na informativni sestanek z morebitnimi ponudniki sta prejšnji teden prišla le dva, pa še pri njiju kakšnega močnega in resnega interesa ni bilo. Pa čeprav je v novem razpisu občina občutno znižala letno koncesijo z 28.000 na zgolj 5000 evrov. Zdaj počasi tudi na občini spoznavajo, da večmilijonska naložba v novo tržnico morda le ni bila najbolj smiselna. Več na www.dnevnik.si.
Nad navite cene v središču mesta
Dobrih 60 milijonov evrov je težek proračun celjske občine za letošnje leto. Ob 56,5 milijona evrov prihodkov bo imel proračun dobre štiri milijone evrov primanjkljaja, ki pa ga bodo pokrili iz lanskoletnega presežka in 800.000 evrov posojila. Letos naj bi za naložbe dobili 3,2 milijona evrov državnega denarja. Namenili ga bodo predvsem za obnovo starega mestnega jedra, za obnovo kulturnega doma v Šmartnem v Rožni dolini in med drugim tudi za obnovo nekaterih cestnih odsekov. Več na www.dnevnik.si.
Mladi podjetniki v občinskih prostorih
»Ker se zavedamo, da si v teh kriznih časih niti podjetniki z dobrimi poslovnimi idejami ne morejo privoščiti vložka v nakup potrebne parcele in gradnje poslovnih objektov, jim bomo šli v prihodnje naproti na tak način, da bo v gradnjo objektov v naših treh poslovnih conah vlagala občina in jih pripravljene dajala v najem,« je novo strategijo spodbujanja in razvijanja podjetništva ter posledično odpiranja novih delovnih mest pojasnil brežiški župan Ivan Molan. Več na www.dnevnik.si.
Dom, ki so si ga gradili upokojenci, sameva
Po novembrski selitvi brežiškega doma upokojencev v novo stavbo star objekt kljub večletnemu iskanju nadomestne vsebine sameva. Ministrstvo za socialne zadeve še ni ustreglo zahtevi Brežičanov o brezplačnem prenosu lastništva zgradbe na občino. »Ministrstvo nam je decembra, žal, poslalo predlog pogodbe o prenosu lastništva, ki je za nas povsem nesprejemljiv. Od nas so zahtevali, da obnovimo del zgradbe, ki je predviden za izvajanje dejavnost Varstveno-delovnega centra (VDC), in ga državi v brezplačen najem oddamo za obdobje 25 let,« pravi brežiški župan Ivan Molan. »To bi pomenilo, da prenos praznega objekta na občino ne bi bil več brezplačen, temveč bi šlo za zelo drago investicijo za Brežice. Ministrstvu smo naše pripombe posredovali in čakamo na odgovor.« Samo za ureditev tega dela objekta bi morala občina po Molanovih besedah nameniti od 300.000 do 400.000 evrov, skupaj z upoštevanjem brezplačne najemnine bi jih to stalo 1,3 milijona evrov. Več na www.delo.si.
Krka bo po novem plovna vse leto, a z omejitvami
Okljuk reke Krke slikovito zaznamuje dolenjsko prestolnico, zato ne preseneča, da na zeleno lepotico stavijo tudi turistični ponudniki. Obiskovalci si namreč lahko Novo mesto ogledajo tudi s splava, zaradi varovanja, predvsem prezimujočih ptic, pa plovba po delu reke pozimi ni dovoljena. Dopolnjena uredba zdaj prinaša prehodno obdobje, v katerem bodo omejeno plovbo dovolili. Krka je v Novem mestu plovna od Irče vasi do Seidlovega mosta, prvič je turistični splav na motorni pogon po njej zaplul leta 2006. Trenutno po Krki plujeta dva: Rudolfov splav, ki je v lasti novomeškega Kompasa, in manjši splav Nika, katerega lastnik je Polde Fink. Prvi obiskovalce popelje od Loke do Seidlovega mosta; s splava si lahko ogledajo staro novomeško mestno jedro s slikovitim Bregom. Drugi pluje po vsej trasi, tudi po manj urbanem delu. Več na www.dnevnik.si.
Usoda lesenega mostu preko Krke še ni jasna
Po zboru občanov o usodi dotrajanega lesenega mostu prek reke Krke v Mršeči vasi ni nič bolj jasno, ali bo načrtovani novi most lesen ali betonski. Vodstvo šentjernejske občine je obljubilo, da bo upoštevano mnenje stroke in večine prebivalcev. Za spremljanje načrtovanja in vseh postopkov za novi most so ustanovili odbor, v katerem so predstavniki vseh vasi, ki so najbolj vezane na most. Leseni most v Mršeči vasi je tako dotrajan, da ga mora občina po odločbi inšpektorata za infrastrukturo in prostor do konca prihodnjega tedna opremiti z oznakami o prepovedi uporabe objekta, v enem letu pa odstraniti. Občina Šentjernej že načrtuje nov most, za katerega je v letošnjem proračunu predvidela skoraj 200.000 evrov. Prihodnje leto bo zanj zagotovila 265.000 evrov, kakšnih 100.000 evrov pa v letu 2016. Več na www.delo.si.
Občina jih meče iz »Sokolskega doma«
Novomeška občina je po poročanju Radia Krka »ad hoc obvestila ustvarjalce, ki živijo v prvem narodnem domu na Slovenskem, da jim bo s 17. februarjem odklopila elektriko, tri dni zatem pa zapečatila prostore in izselila avtonomno cono«. Ustvarjalci napovedujejo, da »Sokolskega doma«, kot mu pravijo Novomeščani, ne bodo zapustili. Več na www.delo.si.
Ljutomer ostaja vodja kraka C Pomurskega vodovoda
Ljutomerska županja Olga Karba kljub napovedim ni odstopila od koordinacije kraka C Pomurskega vodovoda, čeprav so občinski svetniki spet zavrnili njen predlog proračuna. Gradnja B kraka pomurskega vodovoda pa se nadaljuje in bo po besedah župana nosilne občine Grad Daniela Kalamarja končana do pomladi 2015. Več na www.delo.si.
Ponudniki za mostova čez Pivko in Socko
Za izgradnjo nadomestnega mostu čez Socko in za rekonstrukcijo mostu čez Pivko je cestna direkcija dobila šestnajst ponudb, ki jih že pregleduje, izvajalcev pa še ne bo mogla izbrati, saj so se – kot vedno – nekateri že pritožili na razpisne pogoje o solidnosti. Direkcija je oba revizijska zahtevka zavrnila in ga odstopila v odločanje Državni revizijski komisiji (DRK). Ne glede na to direkcija nadaljuje s postopkom javnega naročila (odprli in pregledali bodo prispele ponudbe), odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika pa bo sprejela po odločitvi DRK. Več na www.delo.si.
Nova Gorica: Pritožbi ogrozili regijski center za ravnanje z odpadki
Projekt RCERO (Regijski center ravnanja z odpadki) Nova Gorica je ustavljen, saj sta na okoljevarstveno soglasje prispeli dve pritožbi, ki ovirata terminski načrt izvedbe projekta. Ali se bo ta nadaljeval ali dokončno propadel, bo znano prihodnji teden. Vodja projekta RCERO Nova Gorica Mitja Trtnik pravi, da se bodo o usodi projekta prihodnji teden pogovarjali s predstavniki ministrstva za kmetijstvo in okolje. »Preverili bomo, ali bi del projekta lahko izpeljali tudi v letu 2016. Upamo, da nam bo ministrstvo naklonjeno. Več na www.delo.si.
Piran z »urbano«, Koper načrtuje svojo
V Piranu je mogoče od prvega februarja z enotno mestno kartico plačevati vožnje z avtobusi, imetnikom pa nameravajo omogočiti tudi plačevanje parkirnin, najema kolesa, obisk kulturnih ustanov in drugih storitev. Koper bo kljub istemu avtobusnemu prevozniku ponudil svojo kartico. V Piranu priznavajo, da so se pri uvedbi enotne mestne kartice zgledovali po tisti iz Ljubljane in so najprej celo razmišljali, da bi v Piran »preselili« kartico Urbana. Toda zaradi tehničnih ovir so enotno mestno kartico razvili s podjetjem Arriva Dolenjska. Ker piranska občina vsako leto subvencionira (približno 600.000 evrov) in tako spodbuja avtobusni prevoz, stane mesečna vozovnica za piranske občane samo sedem evrov. Novo mestno kartico bodo lahko uporabljali tudi turisti, ki jo bodo polnili in potem z njo ugodnejše plačevali različne stvari. Več na www.delo.si.