Kolesarjenje v naravi prepovedano?

Bo izdajanje vodnikov za kolesarjenje v naravi nezakonito?

Osnutek novele zakona o ohranjanju narave zdaj na novo ureja tudi vožnjo s kolesom v naravi. Ne tako, kot bi si želeli gorski kolesarji, saj jih še vedno enači z vozniki motornih vozil, nalaga jim strožje kazni in prepoveduje tiskanje knjig in vodnikov o kolesarjenju v naravi. Več na www.dnevnik.si.

»Prepoved tiskanja kolesarskih vodnikov je fašizem«

Čeprav so razprave o zakonski sprejemljivosti gorskega kolesarstva v naravnem okolju pri nas že polnoletne, je osnutek popravljenega zakona o ohranjanju narave, ki ga je po več kot treh letih »dela« pripravilo ministrstvo za okolje, enak dosedanji preživeti uredbi: prepoved kolesarjenja ostaja splošna, zato vožnja zunaj prometnic ni dovoljena. Več na www.delo.si.

»Zaradi promocije Slovenije mi grozi kazen 150.000 evrov«

Immich je postal celo slovenski turistični ambasador, toda osnutek novega zakona o ohranjanju narave njegovo dejavnost (mtb-slowenien.de) prepoveduje. Ste si predstavljali, da boste zaradi izdanega gorskokolesarskega vodnika lahko nekoč celo označeni za kriminalca? Položaj je bil enako problematičen tudi leta 2008 zaradi prepovedi vožnje v naravnem okolju, ki velja še danes. Zato smo se povezali z Jankom Humarjem iz LTO Sotočje, ki nam je pomagal narediti ture bolj ali manj uradne. Več na www.delo.si.

Odmevi gorskih kolesarjev: »Še naprej bomo v ilegali!«

Osnutek zakona o ohranjanju narave, ki vsebuje popolno prepoved kolesarjenja zunaj prometnic, je očitno vroča tema. Prispevek tolminskega dopisnika Blaža Močnika je zaplul po družbenih omrežjih, obenem pa se je rekordno število bralk in bralcev odzvalo na naše včerajšnje opoldansko vprašanje. Nekaj njihovih vznemirjenih izjav: »Skopati planinsko pot je ok, s kolesom se peljati po njej, pa ni?« »Bomo morda celo potrebovali vinjete?« Več na www.delo.si.

Minister Židan vabi gorske kolesarje na sestanek

Slovenska gorskokolesarska in turistična javnost osnutek zakona o ohranjanju narave označuje za prelomni trenutek za prihodnost te dejavnosti. Potem ko je ministrstvu za kmetijstvo in okolje tri leta dajala pripombe na zastarelo uredbo, je po začetku javne razprave sledil oster odziv in mobilizacija vrst. »Ministrstvu smo pripombe zavili celo v pravniški jezik, da bi vse skupaj potekalo čim bolj gladko, toda upoštevalo ni ničesar, le predvidene kazni so višje,« je poudaril predsednik Kolesarske mreže Slovenije Matej Obu. Gorski kolesarji resorja očitno niso prepričali, da jih ni mogoče enačiti s tistimi, ki se v naravno okolje podajajo z vozili na motorni pogon, zato v osnutku zakona tudi zanje ostaja zapisana splošna prepoved vožnje zunaj urejenih prometnic. Ministrstvo želi z osnutkom zgolj premakniti zadevo z mrtve točke, na kateri je obtičalo leta 2011, so poudarili. Več na www.delo.si.

Tujci nas vidijo v lepši podobi, kot se vidimo sami

Slovenija se je v zadnjem letu večkrat znašla na seznamih najbolj priljubljenih turističnih dežel na svetu. Turistični delavci menijo, da je to sicer pozitivno, ni pa dovolj. Naša prepoznavnost je po njihovem še vedno zelo skromna, zato vlado pozivajo, naj nameni več denarja za stalno turistično promocijo. Slovenija ali njeni posamezni kraji so se v zadnjem obdobju znašli na vrhu najrazličnejših spletnih anket, ki kažejo na njihovo priljubljenost med tujimi turisti. Rough Guide, ki izdaja vodnike za popotnike, je našo državo te dni uvrstil med pet najbolj zaželenih v tem letu (poleg Čila, Malezije, Pakistana in Walesa), ameriški spletni portal za turizem Matador med deset držav na svetu, ki naj bi si jih turisti letos ogledali (od evropskih držav je na tem seznamu le še Norveška). Več na www.dnevnik.si.

Vlada zaradi davka širi register nepremičnin

Vlada Alenke Bratušek je danes na dopisni seji sprejela uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o podatkih o lastnostih nepremičnin v registru nepremičnin. Zaradi davka na nepremičnine, ki velja od 1. januarja 2014, bo namreč geodetska uprava v register nepremičnin vključila nove skupine podatkov, ki bodo vplivale tudi na davčno stopnjo in določitev zavezanca. Več na www.delo.si.

Nepremičnine: Umikanje podatkov izpred oči javnosti

Ministrstvo za infrastrukturo bi pred javnostjo skrilo podatke o posplošeni tržni vrednosti posebnih nepremičnin, kot so elektrarne, letališča in Luka Koper. Informacijska pooblaščenka in finančno ministrstvo temu nasprotujeta. Vlada bo jutri najverjetneje sprejela novelo uredbe o podatkih, ki jih mora geodetska uprava (Gurs) voditi v registru nepremičnin. Konec meseca namreč poteče rok, do katerega mora staro uredbo prilagoditi letos uveljavljenemu zakonu o obdavčitvi nepremičnin, ki za potrebe davka v register uvaja 16 novih podatkov. Več na www.dnevnik.si.

Na poškodovanih mostovih brez večjih zastojev

Vozniki osebnih avtomobilov so se danes, 27. januarja, v pričakovanju prometnega kolapsa v jutranji konici izognili mostu v Mednem. Tu je od sobote postavljen semafor in promet po njem poteka izmenično enosmerno. Vozniki osebnih avtomobilov so danes zjutraj iskali obvozne ceste, med njimi je bila zelo oblegana lokalna cesta Preska-Seničica-Stanežiče. Več na www.delo.si.

Jezni na državo se znašajo nad semaforji

Potem ko je Direkcija RS za ceste izpolnila obljubo in pred 14 dnevi omejila promet na enajstih mostovih po vsej državi – minuli konec tedna pa še na štirih gospodarsko najbolj pomembnih –, so za zdaj še neznani storilci že dvakrat izrazili svoje nestrinjanje z varnostnim ukrepom. Vandalom, ki so poškodovali prometno signalizacijo, je zdaj za petami policija. Več na www.dnevnik.si.

Vozniki (še) mirni, gospodarstveniki živčni

Večjih zastojev na štirih dotrajanih mostovih po državi, na katerih je morala Direkcija RS za ceste uvesti izmenični enosmerni promet, kljub katastrofičnim napovedim na prvi delovni dan ni bilo. Vozniki, občani in podjetniki so v strahu pričakovali, kaj bodo prinesle delne zapore mostov v Prestranku, Mednem, Arji vasi in na Vidmu. Po prvem delovnem dnevu lahko lažje zadihajo, saj je promet – tudi zaradi dobrega dela policistov – tekel razmeroma tekoče. V Mednem včeraj zjutraj večje gneče ni bilo, promet je tekel celo bolj tekoče kot pred delno zaporo in vzpostavitvijo izmeničnega prometa v eno smer. »Še prejšnji teden so se kolone tod mimo vlekle po polžje, gneča je bila vse do vrha medvoškega klanca. Morda so ljudje našli kakšne druge obvoze,« je razmišljal eden od voznikov. Več na www.dnevnik.si.

Policija preprečila prometne zastoje na Zasavki

Danes zjutraj sta policista bežigrajske policijske postaje usmerjala promet na glavni zasavski cesti na Vidmu, kjer so cestarji čez dotrajan most v soboto uvedli enosmerni izmenični promet. Prebivalci dolske občine so s strahom pričakovali današnje jutro. Prepričani so namreč bili, da se bodo kolone vozil iz litijske občine in iz Zasavja, ki se po državni cesti Litija – Ljubljana vozijo v jutranji prometni konici v Ljubljano, zaradi zastojev začeli posluževati njihovih občinskih cest. Do tega ni prišlo, saj sta policista dobro opravila svoje delo in dajala prednost voznikom iz Zasavja, tako da je promet potekal nemoteno. Več na www.delo.si.

Medvoščani pričakujejo v ponedeljek prometni kolaps

Danes bodo koncesionarji vzdrževanja državnih cest na štirih dotrajanih premostitvenih objektih v Skrlinovem Gradu, Prestranku, Vidmu in Mednem postavili izmenično enosmerni promet. Medvoščani in Škofjeločani, ki so se že zdaj v prometnih konicah le težko prebijali proti Ljubljani in iz nje, se bojijo prometnega kolapsa. Več na www.delo.si.

Odslej polovične zapore na štirih mostovih

Delavci novomeškega podjetja CGP so dopoldan uvedli enosmerni izmenični promet na mostu čez Mlinski potok na glavni zasavski cesti Ljubljana – Litija na Vidmu v dolski občini. Koncesionarji rednega vzdrževanja državnih cest so s postavitvijo prometne signalizacije danes uvedli izmenično enosmerni promet še na treh statično problematičnih premostitvenih objektih oziroma mostovih: Prestranek (cesta Postojna – Pivka), Socka (Arja vas – Velenje) in Medno (Medvode – Ljubljana). Na mostu Socka so postavili še prometni znak, ki tovornjakom prepoveduje vožnje, če skupna teža presega 30 ton. Več na www.delo.si.

Nakupovalno središče pomembnejše od mestnega

Več tisoč dogodkov, ki so jih lani organizirali v mestnem središču, je obiskalo »skoraj milijon ljudi«, pravijo na MOL. Največje nakupovalno središče pa obišče kar 21 milijonov ljudi na leto. Po besedah prostorskega sociologa Matjaža Uršiča je BTC postal pomembnejši prostor od mestnega središča. Če je bilo mestno središče nekoč ključni prostor preživljanja prostega časa, je danes to vlogo prevzel nakupovalni center BTC City, pravi sociolog s fakultete za družbene vede in avtor knjige Urbani prostori potrošnje. Če sta oba dela mesta še pred desetimi leti tekmovala za pridobivanje istih kupcev, mali trgovci v središču mesta zaradi visokih najemnin ter pomanjkanja kritične mase in parkirnih mest ne morejo več konkurirati. Mestno središče se, kot ugotavlja Uršič, zdaj usmerja predvsem v privabljanje turistov, nova napetost pa po njegovem nastaja, ker to počne tudi BTC, denimo z gradnjo hotelov. »Gre sicer za prikrito tekmovanje z roko v roki. Mestna občina ima namreč od obeh koristi.« Več na www.delo.si.

Partnerstvo Šmartinska že dve leti zamrznjeno

Projekt Partnerstvo Šmartinska, ki obsega 228 hektarov veliko območje in je največji urbanistični načrt v državi, je po spodbudnem začetku povsem zastal. Namesto novogradenj nas na posamezne načrtovane projekte spominjajo le ograjena zemljišča in gradbene jame. Med zadnjimi uresničenimi projekti sta tako le hotel Plaza in Kristalna palača v BTC (oba odprta že skoraj dve leti), povsod drugod pa so tako občina kot zasebni lastniki zemljišč povsem ustavili svoje investicijske namere. Več na www.delo.si.

Šmartinska_Ljubljana

Aneks na aneks – soseska

Potem ko je republiški stanovanjski sklad sklenil aneks s Strabagom, je zdaj še Imosu priznal dodatna dela. Republiški stanovanjski sklad je januarja letos sklenil aneks za dodatna dela v delu stanovanjske soseske Zeleni gaj na Brdu, ki ga dokončuje Imos. Z aneksom je stanovanjski sklad Imosu priznal za dobrih 130.000 evrov dodatnih stroškov. Spomnimo, gradbena pogodba med Imosom in stanovanjskim skladom je znašala 7,9 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljana: Četrt milijona na leto za avtomobile uradnikov

Občina je objavila javni razpis za poslovni najem 51 novih službenih vozil, ki jih bodo najeli za prihodnjih pet let. Poslovni najem paketa 54 vozil, ki jih imajo trenutno v uporabi, se izteče junija letos. Iztek sedanjega poslovnega najema vozil je po pojasnilih sekretariata mestne uprave tudi razlog za objavo novega razpisa. Ta predvideva, da bo poslovni najem med drugim vključeval stroške registracije, vzdrževanja, vsa mehanska popravila, menjave in skladiščenje pnevmatik, po potrebi uporabo nadomestnih vozil, tehnični pregled, zavarovanje, vinjete in druge cestnine ter zeleno karto. Najemajo različna vozila, poleg osebnih tudi dve terenski in dve enoprostorni ter eno dostavno. Več na www.delo.si.

Začetek gradnje kopališča Kolezija se znova odmika

Prihodnji teden se izteče rok za oddajo ponudb na razpis za rušitvena dela na kopališču Kolezija, občina pa tik pred zdajci hiti popravljati razpisno dokumentacijo. Odmika se tudi začetek gradnje, saj razpis za gradbena dela sploh še ni objavljen. Prenova propadajočega kopališča Kolezija je projekt, za katerega že od leta 2008 vsako leto napovedujejo, da se bo »letos končno začel«, pa so se napovedi vsakič znova izkazale za zgrešene. Potem ko je občina konec lanskega oktobra naposled pridobila gradbeno dovoljenje in je to postalo tudi pravnomočno, je vendarle kazalo, da je zapletov pri tem projektu konec. Župan Zoran Janković je napovedal, da bo razpis za gradbinca objavljen že novembra, gradnja pa da se bo začela po novem letu. Več na www.delo.si.

Do uresničitve sanj telovadcev z evropskim denarjem

Včeraj so na ljubljanski mestni občini končno dočakali objavo obljubljenega razpisa, na katerem si želijo zagotoviti evropska sredstva za Nacionalni gimnastični center. Če bodo uspešni, naj bi se gradnja začela in tudi končala do konca letošnjega leta. Več na www.dnevnik.si.

Kmalu na avtobus z virtualno urbano

V Javnem holdingu Ljubljana (JHL) testirajo aplikacijo, ki na mobilnih telefonih nadomešča urbano. Tako imenovana virtualna urbana bo po napovedih direktorice holdinga Zdenke Grozde uporabnikom dostopna marca. Čeprav virtualne urbane uporabniki LPP še ne morejo preizkusiti, je aplikacija že dobila priznanje na svetovni konferenci o prevozih in plačilnih sistemih v Londonu v kategoriji najuspešnejših plačilnih sistemov na mobilnih telefonih, je na današnjinovinarski konferenci župana povedala Grozdetova. Več na www.delo.si.

Bo zmeda z deževnico priročna za povišanje cen?

V Vo-Ka še vedno ne vedo, kolikšni bodo novi zneski na položnicah, čeprav bodo že čez dva meseca primorani ločeno zaračunavati odvajanje deževnice. Po doslej obdelanih podatkih pa že vedo, da bodo deževnico zaračunavali lastnikom 53 odstotkov objektov, medtem ko jih ima slaba polovica deževnico speljano v ponikalnico, zato jim stroška ne bodo naprtili. Najkasneje konec marca bodo morala komunalna podjetja začeti zaračunavati odvajanje komunalne vode ločeno od deževnice, kar jim nalaga pred enim letom sprejeta uredba. A nove metodologije, po kateri se bodo obračunavale storitve, v ljubljanskem javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka) še nimajo. Več na www.dnevnik.si.

Svarijo pred pristanom v razbremenilnem kanalu

Ker je bil Gruberjev prekop zgrajen zato, da Ljubljanici pomaga odvajati visoke vode, nekateri strokovnjaki svarijo pred gradnjo pristana za rečna plovila, ki bi zmanjšal pretočnost tega kanala. Mestna občina Ljubljana bo v začetku februarja odpirala ponudbe za ureditev pristanov za ladjice v Gruberjevem prekopu. A skupina štirih strokovnjakov s fakultete za gradbeništvo in geodezijo je občino pozvala, naj ustavi postopke za gradnjo v prekopu, saj da privezi plovil v ta kanal sodijo ravno toliko, kot »otroška igrišča sodijo na avtocesto«. Več na www.dnevnik.si.

Od sobote še več plačljivega parkiranja

Prvega februarja bo na območjih Bežigrada, Rožne doline, Viča (Kolezije) in Šiške začelo delovati 67 na novo postavljenih parkomatov. Območja plačljivega parkiranja se bodo tako precej razširila. Novi parkomati so za Bežigradom na območjih Kardeljeve ploščadi, Perčičeve in Kržičeve ulice, na Linhartovi med Dunajsko in Vojkovo, na začetku Vojkove ter za Gospodarskim razstaviščem. Na območju Viča so nove parkomate postavili med Mencingerjevo, Zabašnikovo, Valjavčevo in Riharjevo ulico. V Rožni dolini so na območju RD3 postavili 15 novih parkomatov. V Šiški pa je 17 novih parkomatov med Celovško cesto, Ulico Milana Majcna, Rusko ter Polakovo ulico. Več na www.delo.si.

Parkiranje časovno omejeno na treh parkiriščih

Javna parkirišča s časovno omejenim parkiranjem so tudi v Mengšu označili z modro barvo; na srečo še pred včerajšnjim obilnim sneženjem, ki oznake vneto in vztrajno prekriva. V modre cone so za zdaj vključili tri javna parkirišča, in sicer javno parkirišče pri VVZ Gobica, kjer je poslej parkiranje vzdolž Šolske ceste med 7. in 16. uro omejeno na največ 30 minut. Na parkirišču pri Pošti Mengeš na Trdinovem trgu je med 8. in 18. uro parkiranje omejeno na največ 60 minut, parkirišče pri Kulturnem domu Mengeš pa je na največ 60 minut omejeno med 8. in 17. uro. Ob sobotah, nedeljah in praznikih omejitve ne veljajo. Več na www.dnevnik.si.

Morda le do olimpijskega bazena

V Kamniku bodo ob sprejemu proračuna za 2014 po hitrem postopku odločali tudi o ustanovitvi proračunskih skladov za ureditev prostorov gorskih reševalcev in gradnjo pokritega bazena. Kamniški svetniki se bodo na februarski seji po obravnavi proračuna po hitrem postopku lotili še ustanovitve dveh proračunskih skladov, ki sta z njim tesno povezana. Prvi sklad bo namenjen ureditvi prostorov Gorske reševalne službe – GRS Kamnik, drugi pa gradnji pokritega bazena. Oba objekta si v Kamniku že dogo želijo, na gradnjo pokritega olimpijskega bazena se, denimo, pripravljajo že več kot desetletje. Več na www.dnevnik.si.

Čistilna naprava sprla Kranj, Šenčur in Medvode

Občini Kranj in Šenčur od občine Medvode zahtevata 463.667,64 evra s pripadajočimi obrestmi, ker občina Medvode v Smledniku ne bo uredila čistilne naprave in je s tem enostransko izstopila iz projekta Gorki. To je tudi najvišji tožbeni zahtevek, katerega ima trenutno odprtega Mestna občina (MO) Kranj. Občina Medvode je sredi marca 2011 z izgovorom, da čistilna naprava v Smledniku ne bi dobila evropskih sredstev, odstopila od projekta Gorki (Gorenjska komunalna infrastruktura). Tako si je nakopala tožbo Kranjčanov, ki pravno vodijo postopke, in občine Šenčur, ki je le 14 dni pred odpovedjo sprejela občinski prostorski načrt. Več na www.delo.si.

Kanin še vedno ponuja kopico vprašanj in nič odgovorov

Tudi leto dni po nesreči gondol na krožnokabinski žičnici zdaj že propadlega kaninskega smučišča ni znano, kaj je bil vzrok strmoglavljenja dveh kabin. To načenja najmanj vprašanje kredibilnosti nekdanjega upravljavca smučišča in s tem tudi preostale slovenske žičničarske stroke. Več na www.delo.si.

TNP ni rezervat za Indijance

Zakon o TNP utegne doživeti novo seciranje. Poslanci vseh barv so ga pred tremi leti in pol podprli brez glasu proti, zdaj terjajo vnovične spremembe, ker naj bi omejitve, ki veljajo v parku, dušile Bohinjce in ker država nima denarja za to, kar je z zakonom o TNP predpisala, da bo tam sofinancirala. »Triglavski narodni park (TNP) nima vizije, strategije in ne denarja,« je ob nedavni razpravi o TNP v državnozborskem odboru za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ocenila poslanka Nove Slovenije Iva Dimic ter skupaj z drugimi člani odbora izglasovala predlog vladi, naj v štirih mesecih razmisli o morebitni vnovični spremembi zakona o edinem narodnem parku v državi, čeprav so od njegove zadnje posodobitve minila šele tri leta in pol in so predlagane zakonske spremembe junija 2010 doživele soglasno podporo (71 : 0) poslancev prav vseh političnih barv. Več na www.dnevnik.si.

Županov lokal je spet črna gradnja

Gostinski objekt na obali Bohinjskega jezera je črna gradnja, je v novem postopku ugotovila gradbena inšpekcija, ki je prejšnji teden izdala dve inšpekcijski odločbi. Lokal je bil rekonstruiran nelegalno, ugotavlja inšpekcija. »Zaradi nelegalne rekonstrukcije gostinskega paviljona in gradnje objektov ter nelegalne rekonstrukcije strehe okrepčevalnice in gradnje prizidka« je gradbena inšpekcija izdala novi inšpekcijski odločbi. Dosedanji najemnik lokala bohinjski župan Franc Kramar oziroma njegova žena Aleksandra Kramar sta zaradi inšpekcijske odločbe iz leta 2011 lani že podrla leseni objekt ob gostinskem lokalu, s čimer je bil ta inšpekcijski postopek končan. Več na www.delo.si.

Skozi razpoke že gledali nebo

Šeškov dom, v katerem je oktobra 1943 zasedal zbor odposlancev slovenskega naroda, nezadržno propada. Vogal stavbe se podira, s strehe in oken pa močno zamaka, zaradi česar je ogrožena množica eksponatov. V stavbi ima namreč od leta 1963 svoje prostore muzej. »Konec poletja smo skozi razpoke v zidu depoja že lahko videli nebo,« opisuje postopno podiranje dela stavbe Vesna Jerbič Perko, direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje, ki poudarja, da je obnova Šeškovega doma nujna. Podirajoči se vogal, ki so ga k stavbi prizidali petnajst let po njenem odprtju, namreč ni edina težava: streha je v zelo slabem stanju, okna puščajo, oder komajda zdrži težo nastopajočih, stavbe pa zaradi slabe izolacije nikakor ne morejo segreti. »Ker okna in streha ne tesnijo, so stene vlažne. Vlažne stene pa ogrožajo slike, pohištvo in vse druge shranjene predmete,« pojasnjuje Jerbič-Perkova in dodaja, da ob večjih nalivih voda pronica tudi v dvorano. Več na www.dnevnik.si.

Sevničani bi se po Savi vozili s skuterji

Predlog uredbe o motorni plovbi po akumulaciji hidroelektrarne (HE) Boštanj, ki jo država sprejema že sedem let, je za ljudi ob Savi nesprejemljiv. Na sevniški občini menijo, da se za predlaganimi omejitvami skriva neupravičen strah pred negativnimi učinki plovbe na naravo in so pisce uredbe povabili na sestanek. »Domačini živeči ob Savi si želijo sonaravno urejeno okolje, ne pa grobih omejitev. So zelo pripravljeni upoštevati druge akterje ob reki, ribiče, rekreativce in športnike,« pravi sevniški župan Srečko Ocvirk. Več na www.delo.si.

Lesenemu mostu čez Krko šteti dnevi

Občina Šentjernej je prejela odločbo inšpektorata za infrastrukturo in prostor, da mora most čez Krko v Mršeči vasi v 14 dneh opremiti z oznakami o prepovedi uporabe objekta. V enem letu ga morajo odstraniti, ker ni več varen. Zahtevano zaprtje in odstranitev mosta na lokalni cesti med Mršečo vasjo in Šentjernejem bo najbolj prizadelo prebivalce Mršeče vasi, Zameškega, Hrvaškega Broda in Čistega brega. Naselja so na levem bregu Krke, obdelovalne površine, ki jih ima večina hiš, pa v glavnem na desnem bregu. Krajani iz Šentjakoba in Ostroga na desnem bregu pa imajo kmetijska zemljišča tudi na levem bregu. Obvoz za ene in druge bi bil dolg 15 do 20 kilometrov. Cesta in most sta tudi najbližja povezava krajev na levem bregu reke s Šentjernejem in njegova dodatna povezava z avtocesto. Več na www.delo.si.

Leseni most čez Krko_Šentjernej

»Stara Cinkarna je papirnat problem«

Koliko je še mogoče verjeti celjskemu županu Bojanu Šrotu, če je nekatere njegove trditve z včerajšnje novinarske konference na temo tožbe evropske komisije proti Sloveniji mogoče takoj prepoznati kot zavajanje? Novinarjem je, denimo, pojasnjeval, da je za deponijo Bukovžlak prvič slišal pred kratkim, čeprav so o omenjeni črni deponiji mediji poročali že leta 2006, občani pa so o odkritju obvestili tudi občino. Več na www.delo.si.

S podarjenim zemljiščem zastrupljajo Celjane

Pri 17 hektarov velikem območju stare Cinkarne, komaj pol kilometra od središča Celja, težave izvirajo iz časov, ko je imela stara Cinkarna tam najbolj okoljsko nevarno kemično industrijo. Toda grožnja za zdravje danes ne bi bila tolikšna, če ne bi mestna oblast problema zanemarjala in celo sama spodbujala nezakonitega ravnanja. Župan Bojan Šrot se bo danes šele po tednu dni odzval na odločitev Evropske komisije, da zaradi strupov na območju stare Cinkarne proti Sloveniji vloži tožbo na sodišču EU. Več na www.delo.si.

Nemarno prelaganje celjskih strupov

Kdo je kriv, da je Evropska komisija izgubila potrpljenje zaradi ogrožanja okolja in ljudi v Celju ter vložila tožbo na Sodišču EU? Ribarič Lasnikova dobro pozna problematiko onesnaženosti Celjske kotline, posebno okoljskih bremen opuščene industrijske proizvodnje na vzhodu mesta. Vodila je tudi izdelavo osnutka odloka o sanaciji Celjske kotline, ki ga bo vlada obravnavala predvidoma februarja. Prednostno okoljsko saniranje s težkimi kovinami zastrupljene zemlje odlok predvideva prav za območji stare Cinkarne v Gaberjah in deponije Bukovžlak, zaradi katerih je evropska komisija predvčerajšnjim na Sodišču EU proti Sloveniji vložila tožbo. Več na www.delo.si.

Država je Celjanom “pomagala” z grožnjami o denarni kazni

Mestne občine Celje doslej ni še nihče obvestil, da je evropska komisija zaradi onesnažene zemljine na območju stare cinkarne proti Sloveniji pred kratkim vložila tožbo, zato novice o tem celjski župan Bojan Šrot ne želi komentirati. Od okoljskega ministrstva pa pričakuje, da jih bodo v bodoče o podobnih zadevah ažurno obveščali. Več na www.dnevnik.si.

Lučanom se obeta referendum

Projekt gradnje obvoznice mimo Luč, ki zajema tudi ureditev protipoplavne zaščite, je nastajal desetletja, začetki segajo celo pol stoletja nazaj, gradnja slednje pa se še vedno ni začela. Pa čeprav je vlada že potrdila in sprejela državni prostorski načrt, ministrstvu za infrastrukturo in prostor pa je zanj uspelo pridobiti celo evropski denar. Zapletlo se je, ker so se lastniki zemljišč povezali v civilno iniciativo oziroma Združenje za trajnostni razvoj Luč in se na ministrstvo pritožili, češ da obvoznica sploh ni potrebna, zato zemlje ne bodo prodali. Denar pa bi bilo, po njihovem, bolje nameniti za rekonstrukcijo ceste proti Solčavi in gradnjo novih kolesarskih stez. Več na www.dnevnik.si.

Kmalu znani novi rezidenti

Javni razpis za uporabo Vetrinjskega dvora, ki ga je v letu EPK naseljeval Zavod Maribor 2012, zdaj pa stavbo upravlja Narodni dom, je tik pred koncem, je včeraj povedal Brumen. Izbirna komisija trenutno obravnava dve pritožbi, končni rezultat pa bodo obelodanili predvidoma ta teden. Sledil bo podpis pogodb z uporabniki, že marca pa naj bi novi rezidenti začeli izvajati prve kulturne programe. Narodni dom bo sicer izdal še javni poziv za nevladne organizacije in posameznike s področja kulture za projektno uporabo prostorov. Več na www.vecer.com.

Obnova Pekarne – mariborski Teš 6?

Za skupno kar 1,7 milijona evrov je po novih izračunih dražja obnova Kulturnega centra Pekarna oziroma tamkajšnjih stavb Hladilnice in Lubadarja. Mestni svetniki na včerajšnji seji ob teh podatkih niso skrivali ogorčenja. “Sprašujem se, ali je to mariborski Teš 6. In ali temu ni botrovalo prerekanje uporabnikov te ustanove?” je menil svetnik Desusa Vilibald Premzl. S svojim stališčem se je pridružil odboru mestnega sveta za finance, ki je prav tako predlagal zavrnitev gradiva. Več na www.vecer.com.

Delovno na zborih mestnih četrtih

Danes ob 18. uri se bodo v prostorih Mestne četrti Radvanje na Lackovi cesti 43 zbrali tamkajšnji krajani. Razpravljali bodo o novih prometnih poteh v Radvanju in dimnikarskih storitvah. Pregledali bodo tudi dosedanje delo delovnih skupin o zdravstveni ambulanti, daljnovodnem stebru na dvorišču osnovne šole Ludvika Pliberška, ki po prepričanju udeležencev zbora ne sodi na osnovnošolsko dvorišče. Predstavili bodo načrtovano energetsko obnovo te šole in o čem so se na zborih po drugih četrtih pogovarjali o cenah komunalnih storitev. Več na www.vecer.com.

Maribor zaradi gradu v spor

Mestna občina Maribor je včeraj uresničila svojo napoved in vložila tožbo na upravno sodišče zaradi postopkov ministrstva pri razpisu za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo. Na podlagi dveh ogledov projektno-komisijske dokumentacije na ministrstvu so na občini “med drugim prepričani, da je pristojni minister ravnal nepravilno, ko je posegel v prvotno odločitev komisije”. Zaradi varovanja interesa MOM podrobnejših tožbenih navedb za zdaj ne bodo predstavili javnosti, so še sporočili. Več na www.vecer.com.

Novo mesto s tožbo proti visoki najemnini

Novomeška občina je na osnovi decembrske odločitve mestnega sveta na novomeško sodišče zdaj vložila tožbo za razveljavitev pogodbe s Protektom Dolenjska o najemu prostorov za RIC. Presenečeni lastnik prostorov občini grozi z izvršbo za poplačilo zapadlih terjatev. Novomeški Razvojno izobraževalni center (RIC) se je preselil v zdajšnje prostore na Topliški cesti iz Bršljina pred dobrima dvema letoma. Njihov najem vseskozi razburja predvsem novomeško opozicijo. Več na www.delo.si.

Ljutomerska županja bo koordinirala, če bo proračun

Županja občine Ljutomer že od srede lanskega novembra z občinskimi svetniki ne zmore najti skupnega jezika za sprejetje občinskega proračuna. Če ta ne bo sprejet na naslednji seji v začetku februarja bo občina po naših podatkih odstopila od vodenja 49,4 milijonov evrov vrednega sistema C v državnem projektu oskrbe s pitno vodo Pomurja. »Upam, da na ravni ministrov, občin in županov premoremo toliko modrosti, da pomembnih projektov, kakršen je ta, ne bomo izrabljali za pogajanja znotraj občin,« opozarja kmetijski minister Dejan Židan (SD), ki je z županjo Olgo Karba že govoril o tej temi. Židan po naših informacijah županjine razlage o možnosti odstopa od koordiniranja projekta zaradi nesprejetja proračuna ni sprejel. Več na www.delo.si.

Arčonu plaz kritik zaradi prenove Nove Gorice

Čeprav prenova Bevkovega trga v Novi Gorici teče s polno paro, očitkom na račun 3,6 milijonov vredne naložbe ni videti konca. Pisci najnovejšega anonimnega pisma, ki je zdaj zaokrožilo v javnosti, tako med drugim navajajo, da namerava lastnik lokala Tokio odpovedati dolgoletno najemno pogodbo Klubu goriških študentov (KGŠ) in lokal na Bevkovem trgu oddajati županovemu prijatelju Goranu Nemcu. A župan Arčon pravi, da Nemec sploh ni njegov prijatelj. Več na www.delo.si.

Tudi v četrto brez najemnika

Občina Komen po več kot letu dni iskanja najemnika za grad Štanjel in po štirih javnih razpisih graščaka še vedno ni našla. Zadnji, četrti razpis, na katerega sta se prijavila dva ponudnika, eden iz Ljubljane in drugi iz Pirana, je župan Danijel Božič zaključil brez izbire ponudnika. Komisija za vodenje postopka je namreč ugotovila, da ponudnika s predloženimi dokazili in v svojih poslovnih načrtih ne izkazujeta ustrezne finančne in organizacijske podpore realizaciji projekta. Kakšno pot bodo ubrali zdaj, na občini še ne vedo. Občinska svetovalka za splošne zadeve Andreja Štok pojasnjuje, da se bodo o nadaljnjih postopkih odločili v prihodnjih dneh. Več na www.dnevnik.si.

Spomeniško zaščitena vasica bo postala še lepša

Vasico Vipavski Križ, ki je v celoti spomeniško zaščitena, naj bi občina Ajdovščina v kratkem še polepšala. V kraju želijo povsem na novo urediti vso komunalno infrastrukturo, posodobiti javno razsvetljavo in zunanji videz vasi. Za obnovo naj bi porabili 2,5 milijona evrov. Na občini upajo, da jim bo denar za naložbo uspelo dobiti iz evropskih sredstev, ki so v pretekli finančni perspektivi ostala neporabljena. V tem primeru bi lahko obiskovalci prenovljeni Vipavski Križ obiskali že naslednje leto, v nasprotnem primeru pa bo morala občina finančne in terminske načrte prilagoditi razmeram. Zagotavljajo pa, da bo vasica v vsakem primeru deležna pozornosti. Več na www.dnevnik.si.

Vipavski križ

Slovenija pričakuje več italijanskih turistov

Si lahko torej na Obali in ponudniki termalnega turizma manejo roke? Termalni turizem pri nas je imel v preteklih letih največji upad prav zaradi slabih gospodarskih razmer v Italiji. Ob predvideni gospodarski rasti severne Italije je to eden od turističnih proizvodov, kjer bi si najbolj želeli ustavitve negativnega trenda, medtem ko je Obala kolikor toliko stabilna. Zelo pa nas veseli povečanje zanimanja ter tudi obiska gora, jezer in mest, predvsem Ljubljane. Italijani se sicer še vedno najbolj odločajo za počitnice na morju, toda produkt počitnikovanja v gorah in ob jezerih v Sloveniji prerašča iz nišnega v enega izmed paradnih konjev. Več na www.delo.si.

Lucijčani s peticijo do cenejših privezov

Med prebivalci Lucije vre. Lastniki plovil v kanalu Fazan, kjer priveze upravlja Marina Portorož (v lasti Term Čatež), so zbrali 170 podpisov, s katerimi zahtevajo nižje pristojbine za priveze. Pravijo, da so to komunalni privezi, zato pričakujejo podobne cene kot v Piranu, kjer za plovila do šest metrov dolžine plačajo skoraj še enkrat manj. Več na www.delo.si.

Prebili led s toplotno črpalko na morje

»Ribe in druga morska bitja bodo kmalu dokazala, da morska voda, ki jo črpamo pred Grand hotelom Bernardin in izkoriščamo za ogrevanje hotela, ne vpliva na življenje v morju,« je poudaril Peter Habjan, vodja projekta iz podjetja GGE, ki je včeraj na Bernardinu predstavilo prvi komercialni projekt reverzibilne toplotne črpalke voda–morje v regiji. Več na www.delo.si.

Bodo letos začeli graditi potniški terminal?

Še letos naj bi na pomolu za privez potniških ladij v Kopru začeli graditi stavbo za sprejem potnikov – več let pričakovano stavbo potniškega terminala. Objekt je v (sicer še ne potrjenem) poslovnem načtu Luke Koper za leto 2014, do jeseni naj bi pridobili projekt in gradbeno dovoljenje in po odhodu zadnje ladje (4. novembra) bi lahko že zabrneli gradbeni stroji. Več na www.delo.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri