Dali Slovenski, vzeli Litijski cesti
Pred današnjo sejo mestnega sveta je ljubljanski župan pripravil kar 40 dopolnil k rebalansu proračuna za letošnje leto. Župan Zoran Janković je pred sejo mestnega sveta, na kateri bodo svetniki obravnavali predlog rebalansa proračuna za letošnje leto, pripravil dopolnilo, s katerim v proračun vnaša dodatnih 500.000 evrov za dokončno ureditev dela Slovenske ceste, po katerem od jeseni lani lahko vozijo mestni avtobusi, taksiji in le izjemoma nekateri osebni avtomobili. Predlog rebalansa proračuna sicer že predvideva 794.000 evrov za ukrepe prometne politike, prvenstveno pa so namenjeni ureditvi Dunajske in Slovenske ceste zaradi zaprtja odseka med Gosposvetsko in Šubičevo ulico. Več na www.dnevnik.si.
Državnozborski poslanci so v zadnji dekadi januarja 2014 razpravljali o tem, kako je državna avtocestna služba izvajala nacionalni plan izgradnje in razvoja avtocest (NPIA) v letih 2010, 2011 in 2012. Ivan Vogrin je (upravičeno) predlagal, da poslanci poročila znajo prebrati, v parlamentu pa naj bi raje govorili, kako premakniti stvari z mesta. Premikati pa bi imeli kaj. Na primer postopke javnega naročanja. Razpravo o tem je spodbudil državni svetnik Jernej Verbič, poslanci pa so dobili na mizo tudi zapisana stališča vlade. Po teh je postopek javnega naročanja nadpovprečno učinkovit, bo pa po spremembi evropske zakonodaje pripravljen tudi nov slovenski zakon. Zvonko Lah, SDS, je vedel povedati, da je bilo zaradi javnega naročanja na avtocestah narejeno veliko škode. Posebej v povezavi s stečaji gradbincev in nepoplačanimi podizvajalci. Več na www.delo.si.
Zlikavci so se že znesli nad znaki, ki jih je cestna direkcija postavila v soboto. Potem ko je državna cestna direkcija v soboto na enajstih premostitvenih objektih – od mostov do nadvozov – omejila nosilnost, so se neznani storilci že znesli nad prometno signalizacijo. Direkcija je primer vandalizma v Ozeljanu na cesti Selo Nova Gorica že prijavila policiji. Na direkciji opozarjajo, da se s poškodovanjem, odstranitvijo in premeščanjem prometne signalizacije ogroža varnost vseh udeležencev. DRSC znakov pač ni postavila iz kakšne lastne muhe, temveč v skrbi za varnost vseh, tako prevoznikov, ki bi se jim pod preveč naloženim tovornjakom lahko vdrlo, kot ostalih, ki bi lahko padli v jamo. Več na www.delo.si.
Zmanjšali so nosilnost enajstim mostovom
Na zahtevo Direkcije republike Slovenije za ceste (DRSC) so njihovi koncesionarji rednega vzdrževanja državnih cest danes dopoldan postavili prometne signalizacije za omejitev skupne dovoljene teže na enajstih premostitvenih objektih na različnih koncih države. Mostu v Ledinščici so zmanjšali nosilnost na 7,5 tone, v Straški Gori in v naselju Plave na 25 ton, v Ozeljanu, Klužah, v naselju Šubca, Trenti in Orehovu na 20 ton, v Šmarju, Trbonjah in v Krplivniku pa na 30 ton skupne teže. Več na www.delo.si.
Informativni izračuni nepremičninskega davka zaradi zahtevnosti obdelav šele sredi februarja
Geodetska uprava RS (Gurs) bo obvestila s podatki o nepremičninah z informativnim izračunom davka na nepremičnine zavezancem poslala do sredine februarja, ne do 1. februarja, kot predpisuje zakon. Do zamude bo prišlo zaradi dodatnih podatkov in zahtevnosti obdelav, so danes sporočili z Gursa. Več na www.dnevnik.si.
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije št. SG-Greffe(2013)D/19825 z dne 29. 11. 2013 zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive 2011/76/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila v pravni red Republike Slovenije (kršitev št. 2013/0434). Več na www.mzip.gov.si.
Vlada se je seznanila z Razvojno strategijo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Vlada RS se je seznanila z Razvojno strategijo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki jo je Svet sklada sprejel maja lani. Sklad je v skladu z 11. členom Statuta sklada sprejel čistopis Razvojne strategije sklada, ki je bila potrebna zaradi uskladitve z novim Zakonom o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 30/2013), ki je začel veljati aprila lani. V njem se spreminja določba, kaj se šteje za 1 ha primerljive kmetijske površine, ki ga je sklad na podlagi prej veljavnega zakona povzel v svojih internih predpisih, tudi v razvojni strategiji. Več na www.mko.gov.si.
TEŠ 6: Od nesojenega ponosa do matere vseh afer
Iskanje politične odgovornosti za to, da se je projekt TEŠ 6 spremenil v potencialno mater vseh afer, je podobno razpletu Umora na Orient ekspresu, kriminalnega romana Agathe Christie. V njem se izkaže, da so za umor krivi vsi potniki v vagonu. Več na www.delo.si.
Teš naj bi v treh letih privarčeval 25 milijonov evrov
Ker se v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) zavedajo neugodne finančne situacije, v kateri se je znašla skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE), je vodstvo Teša pristopilo k realizaciji prvega nabora ukrepov za racionalizacijo in optimizacijo poslovanja. S prvimi ukrepi naj bi tako v naslednjih treh letih privarčevali 25 milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.
Upravniki: Za provizijo poravnavajo položnice
Čeprav stanovanjski zakon tega ne določa, dobavitelji od upravnikov zahtevajo podpis pogodbe, po kateri slednji prevzamejo vse terjatve do etažnih lastnikov, ki ne plačujejo stroškov. Zaradi naraščajoče plačilne nediscipline pa se jim to iz dneva v dan manj splača. Več na www.dnevnik.si.
Stožice: Kako ob tridesetih pogojih do stomilijonske bančne luknje
Pogodbe, s katerimi so banke Grepu odobrile 140 milijonov evrov posojil, dodatno osvetljujejo, kako je nastala več kot sto milijonov evrov velika bančna luknja v Stožicah, ki bo najverjetneje končala na slabi banki in na plečih davkoplačevalcev. Pogodbe je včeraj medijem predstavil mestni svetnik Miha Jazbinšek, ki trdi, da so se banke pustile preslepiti, »krivi za to pa so podpisniki vseh pogodb«, torej bankirji, gradbinci in predstavniki občine, ki je za posojila zastavila tudi stadion in dvorano. Več na www.delo.si.
Novi Kolizej: Namere investitorja še skrivnost
Po letih zapletov bodo svetniki v ponedeljek odločali o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje, kjer je nekoč stal Kolizej. Za novi objekt so predvideni precej manjši gabariti, kot je načrtoval investitor Jože Anderlič. Namesto 90 oziroma 70 metrov visoke stolpnice bodo smeli biti novi objekti visoki največ 30 metrov. To je leta 2012 sklenila posebna komisija ministrstva za kulturo, ki je s tem preprečila Anderličeve velikopotezne načrte, in to upošteva tudi OPPN. V območju je predvidena gradnja treh objektov – ob Gosposvetski cesti bo stavba v obliki črke L, v osrednjem delu največji objekt v obliki črke H, v južnem delu pa še en manjši objekt. Več na www.delo.si.
Študenti na Borštnikovem trgu dobili novo čitalnico
Ker se je v začetku letošnjega leta iz prostorov ljubljanske študentske organizacije na Borštnikovem trgu izselil dotedanji najemnik, so se v organizaciji odločili, da prazne prostore v prihodnje preoblikujejo v novo študentsko stičišče, ki bo študentom ponujalo ustrezne prostore za izobraževanje in raziskovanje pozno v noč. Študentska čitalnica bo namreč v začetnem obdobju odprta vsak dan, študenti pa se bodo lahko v njenih prostorih s študijskimi izzivi spopadali od 7. ure zjutraj vse do polnoči. »Ker sem bil v času študija tudi sam nočni ptič, vem, kako pomembno je, da je čitalnica dolgo odprta in da ne zapre vrat že ob 18. ali 20. uri, ko morda nekateri šele dobijo pravi zagon za študij,« je novo pridobitev ob odprtju pozdravil minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Več na www.dnevnik.si.
Novi most naj bi bil nared že čez pol leta
Po prvotnih načrtih bi morala gradnja nove Ribje brvi že teči, a se je pridobivanje soglasij zavleklo in začetek del zamaknilo v letošnje leto. Novo podobo naj bi dobil tudi Ribji trg. Tako imenovana Ribja brv, ki so jo na tem mestu med Hribarjevim in Cankarjevim nabrežjem postavili leta 1991, je bila sprva izdelana iz ostankov nosilcev, ki so jih uporabili pri obnovi Tromostovja. To je bila le začasna rešitev oziroma, kot so pojasnili na ljubljanski mestni občini, gre za primer ad hoc arhitekture na urbanistično pomembni mikrolokaciji – na osi med parlamentom in mestno hišo, ki so jo v 20. stoletju teoretično osmislili arhitekti Fabiani, Plečnik in Ravnikar. Več na www.dnevnik.si.
Poceni stanovanje dobiš praktično do smrti
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je prvič po letu 2003, ko je stanovanjski zakon dovolil preverjanje dohodkov najemnikov neprofitnih najemnih stanovanj, pri nekaterih svojih najemnikih preveril, ali po petih letih še vedno izpolnjujejo dohodkovne pogoje za najem neprofitnega stanovanja. Sklad je za zdaj preveril 164 od skupno 3542 najemnikov neprofitnih stanovanj in med njimi odkril zgolj štiri, katerih dohodki so se toliko povečali, da niso več upravičeni do neprofitne najemnine. Tem najemnikom je sklad izdal odločbe, da morajo po novem plačevati tržno najemnino, je povedal direktor sklada Sašo Rink. Več na www.dnevnik.si.
Jankoviću očitali predvolilni proračun
Čeprav župan Zoran Janković zaradi obiska v Združenih arabskih emiratih že tretjič zapored ni vodil seje mestnega sveta, očitki na njegov račun niso manjkali. Mestna opozicija je sejo začinila s pripombami, da se Janković namenoma izogiba vodenju sej s spornimi točkami. Mirko Brnič Jager (SDS) je ocenil, da »župan nima korajže zagovarjati svoj proračun«, ki je po njegovih besedah ponovno prenapihnjen. Več na www.dnevnik.si.
Pogodbe brez razpisa kot po tekočem traku
Čeprav na računskem sodišču opozarjajo, da je bilo oddajanje javnih naročil po postopku pogajanj brez predhodne objave zamišljeno kot izjema in ne pravilo, v Javnem holdingu Ljubljana ta postopek uporabljajo pogosto. Družba Hidrotehnik je lani prenovila vodovod in kanalizacijo v Čopovi ulici. Javni holding Ljubljana je prenovo v višini 1,1 milijona evrov Hidrotehniku zaupal po postopku pogajanj brez predhodne objave, saj naj z javnim razpisom ne bi dobili primerne ponudbe. Do konca del je holding s Hidrotehnikom sklenil še aneks k osnovni pogodbi v višini nekaj manj kot 285.000 evrov, kar predstavlja četrtino prvotno dogovorjenega zneska. Več na www.dnevnik.si.
Turizmu Ljubljana nagrada mednarodnega združenja
Turizem Ljubljana je za projekt »Visit Ljubljana: Tours and trips as experiences« prejel priznanje združenja Digital Tourism Think Tank v kategoriji »Strategije spletnih vsebin«. Prvo mesto v tej kategoriji si Ljubljana deli z mobilno aplikacijo Stockholma »Visit Stockholm Sounds App«. Prejemniki priznanj so bili danes javno razglašeni na konferenci ENTER, ki poteka v Dublinu. Mednarodno združenje Digital Tourism Think Tank na svoji spletni strani drugo leto zapored razglaša najboljše digitalne prakse destinacijskih in nacionalnih turističnih organizacij v preteklem letu. Več na www.delo.si.
Ljubljana med tremi finalisti za nagrado evropski teden mobilnosti
Evropska komisija je v okviru tekmovanju za nagrado evropski teden mobilnosti objavila tri finaliste. Med desetimi evropskimi mesti, za katere je strokovna žirija ugotovila, da so se v prizadevanjih za spodbujanje uporabe okolju prijaznih potovalnih načinov še posebej izkazala, so slovenska Ljubljana, madžarska Budimpešta in švedski Östersund. Kot so danes sporočili s predstavništva Evropske komisije v Slovenji, bo zmagovalec tekmovanja znan 24. marca, nagrado pa bosta v Bruslju podelila podpredsednik Evropske komisije in komisar za mobilnost in promet Siim Kallas, ter evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Več na www.dnevnik.si.
Zapuščene izložbe postale mestni smerokazi
Za imenom Poglej me/Look at me se skriva pilotski projekt, ki je zaživel v začetku letošnjega leta in s katerim želijo avtorji v ospredje postaviti prezrte in malo obiskane lokalne znamenitosti. Za zdaj le v Ljubljani, kmalu pa naj bi že pozabljene zgodbe znova oživele tudi v drugih slovenskih mestih. »Krakovo je najbrž najstarejše predmestno naselje Ljubljane. Vrtički med hišami pričajo, da je bilo pridelovanje zelenjave, podobno kot za Trnovčane – njihovo zelje so prek Trsta pošiljali celo v Egipt – pomemben vir zaslužka. Sloveli so tudi kot ribiči in čolnarji. Ko je čolnarstvo po dograditvi vrhniške železnice propadlo, so bili do druge polovice 20. stoletja znani kot oskrbovalci Ljubljane s svežo zelenjavo čez celo leto.« Več na www.dnevnik.si.
Zaraščeni ljubljanski mestni vodotoki
Rečni bregovi in potoki na območju mestne občine so marsikje bogato zaraščeni. Vzdrževati bi jih morala Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), a na občini ugotavljajo, da brežine še zdaleč niso dovolj vzdrževane, zato so nekatere očistili na lastno pest. Stanje obrežij v ljubljanski občini si lahko ogledate v fotogaleriji. Več na www.delo.si.
Papir servis izgubil na vrhovnem sodišču
Odločba upravnega sodišča, s katero so podjetju Papir Servis razveljavili okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadne embalaže v obratu Vevče, je preskus prestala tudi na vrhovnem sodišču. To je namreč nedavno zavrglo predloga za začasno odredbo in revizijo postopka. Vrhovno sodišče je zavrglo predlog revizije (vložen 26. septembra lani) kot nedovoljenega na podlagi 89. člena zakona o upravnem sporu. Pri tem se je opiralo na svojo upravnosodno prakso v petih podobnih primerih. Povedano drugače, ker je upravno sodišče ugodilo pritožbi Alpe Adria Greena in razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za vevški obrat Papir servisa ter prvostopenjskemu organu naložilo, da v ponovnem postopku znova odloči o izdaji tega dovoljenja, je vrhovno sodišče ugotovilo, da upravni postopek ni končan. Ker agencija za okolje (Arso) o novi vlogi za izdajo OVD še ni odločila oziroma postopek izdaje še ni pravnomočno končan, revizija ni dovoljena. S tem ko je sodišče odločilo o zahtevku za revizijo postopka, je avtomatično zavrglo tudi predlog začasne odredbe. Več na www.delo.si.
Potencialni kupci v Celovških dvorih nimajo veliko možnosti
Tudi tistih 14 potencialnih kupcev stanovanj v šišenski soseski Celovški dvori, ki jih je stečajni upravitelj Vegrada Bojan Klenovšek že obvestil, da so oddali najboljšo ponudbo in naj mu zato posredujejo potrebne podatke za sklenitev kupo-prodajne pogodbe, ima zelo majhne možnosti, da bi vendarle prišli do stanovanja. Pa čeprav so mnogi v dobri veri, da je posel tako rekoč sklenjen, že podpisali posojilne pogodbe z bankami ali odpovedali najemne pogodbe. Kot je znano, je dražbo stanovanj prek sistema najboljše nezavezujoče ponudbe prekinila državna družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je v okviru slabih terjatev NLB pod svoje okrilje prevzela tudi okoli 240 Vegradovih stanovanj v Celovških dvorih. Ob tem se je odločila, da kot novi ločitveni upnik v nasprotju z NLB ne bo dala soglasja za njihovo prodajo niti omenjenim 14 ponudnikom, ki so bili tik pred podpisom pogodbe. Več na www.dnevnik.si.
V Gradcu ne more biti taksist kar vsaka baraba
Medtem ko je pri nas lahko taksist vsak, ki ima pet minut časa, mora v Avstriji vsak taksist najprej opraviti obsežen izpit, sestavljen iz različnih poglavij, šele nato dobi licenco za opravljanje dejavnosti. Seveda, če posebna komisija ugotovi, da je prosilčevo potrdilo o nekaznovanosti brezmadežno.
Taksi lahko vozijo tudi že obsojeni vozniki
Danes bodo mestni svetniki na pobudo taksistov spet popravljali odlok o avtotaksi prevozih, vendar ključnih predlogov, ki bi doprinesli h kvalitetnejšim taksi storitvam v glavnem mestu, niso upoštevali. V odlok namreč niso zapisali, da lahko dovoljenje za vožnjo na območju Mestne občine Ljubljana (MOL) pridobijo samo tisti taksisti, ki predložijo tudi potrdilo o nekaznovanosti ter plačanih davkih in prispevkih. Več na www.dnevnik.si.
Garažne hiše vse bolj prazne, a MOL gradi že novo
V dveh parkirnih hišah v mestnem središču, Kongresni trg in Kozolec, letos pričakujejo precej manj uporabnikov kot v preteklih letih. Kljub temu občina gradi novo parkirno hišo, Kozolec II, in ne odstopa od načrtovane gradnje garaž pod tržnico in pred Arhivom RS. Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) upravlja dve parkirni hiši za osebna vozila, ki sta v občinski lasti: PH Kongresni trg in PH Kozolec. V poslovnem načrtu podjetja (svetniki so ga sprejeli na januarski seji) piše, da bo letos v teh dveh garažah parkiralo 477.772 vozil. Lani je bilo po oceni 542.061 uporabnikov (13,5 odstotka več, kot jih pričakujejo letos), predlanskim pa so jih našteli 564.636 (18 odstotkov več od ocene za 2014). Več na www.delo.si.
Novi parkirni prostori, nižji prihodki
V Ljubljani se je zgodil zanimiv fenomen: čeprav je občina v zadnjih letih kupila že skoraj 300 novih parkirnih avtomatov, se prihodki iz parkirnin ne povečujejo. Cenejši parkirni prostori na ulicah tik ob mestnem središču namreč kradejo voznike dražjim garažnim hišam in parkiriščem. Več na www.dnevnik.si.
V Dolu se bojijo invazije težkih tovornjakov
Uvedba izmeničnega enosmernega prometa na najbolj dotrajanih mostovih ne dviguje prahu samo v gospodarstvu temveč tudi med župani. Zaradi semaforjev na mostu na Vidmu na glavni zasavski cesti v občini Dol pri Ljubljani je vodstvo litijske občine včeraj na Direkcijo republike Slovenije za ceste (DRSC), pristojnega ministra Sama Omerzela in vlado naslovilo protestno pismo. V soboto bodo koncesionarji DRSC za vzdrževanje državnih cest semaforje vključili na mostovih Videm, Prestranek, Socka in Medno. Litijski župan Franci Rokavec je zaradi odločitve za izmenični enosmerni promet na mostu na Vidmu ogorčen, saj je prepričan, da prometni objekt ne spada med statično najbolj ogrožene. Več na www.delo.si.
Učence pred dežjem varuje polivinil
Zaradi zamakanja ravne strehe na novomeški osnovni šoli Drska je zdravstveni inšpektorat napovedal, da bodo v okviru izrednega inšpekcijskega nadzora ugotavljali morebitne nevarnosti za učence in zaposlene. Nemudoma pa bodo obvestili tudi gradbeno inšpekcijo ter inšpekcijo za šolstvo in šport. Da ravna streha pušča, vodstvo šole opozarja pristojne vse od odprtja objekta v šolskem letu 2002/2003. Ravnateljica šole Nevenka Kulovec je za Delo povedala, da se že enajsto leto zapored srečujejo s problemom vode, ki ob vsakem nalivu pronica skozi ravno terasasto streho. »Na nevzdržne razmere opozarjamo vse od projektanta, nadzornika, izvajalca do občine. Očitno je, da gre za napake pri gradnji strehe.« Nikogar pa noče okriviti za stanje objekta. Dejstvo pa je, pravi, da se sanaciji objekta ne bo mogoče izogniti, saj voda teče tudi po kanalih, kjer je elektrika. Več na www.delo.si.
Zadruga spet oživlja smučišče Kanin
Bovška razvojna zadruga bo poskušala do šolskih počitnic v povezavi s tamkajšnjo občino in furlanskim Promoturjem zagnati štirisedežnico nekdanjega smučišča na Kaninu. Odločitev je v rokah stečajne upraviteljice ATC Kanin, ki je pred tem zavrnila že dve ponudbi zadruge.Po decembrskem sestanku z upraviteljem smučišča na italijanski strani Kanina zadruga ni vrgla puške v skoraj štiri metre debelo snežno odejo. Vendar stečajna upraviteljica Nataša Gibičar tokrat poleg zadružne namere zahteva še pisno zagotovilo podpore Promoturja in občine. Zadružniki so izračunali, da bi za trimesečno obratovanje povezovalne štirisedežnice Prevala in manjšega bara potrebovali od 90.000 do 100.000 evrov. Več na www.delo.si.
Če ne uspe velikim, se morajo združiti majhni
Zelena zima je do danes, ko naj bi se le začela prava snežena idila, vsak teden turističnemu gospodarstvu Kranjske Gore povzročila za milijon evrov izpada prihodkov na račun odpovedi rezervacij (predvsem pri manjših hotelirjih in ponudnikih sob) ter manjšega števila dnevnih gostov na smučišču, v gostilnah, pri agencijah, izposojevalcih opreme, smučarskih šolah. Od novembra je v Kranjski Gori padlo 500 litrov dežja na kvadratni meter. Če bi bila vsaj polovica teh padavin v obliki snega, bi bili z njim zasuti. Več na www.dnevnik.si.
Dars v Karavankah vztraja pri oderuških cenah
Dars in Asfinag ne nameravata spremeniti zaračunavanja predornine, čeprav so cene, ki sta jih uvedla z novim letom, za dnevne migrante naravnost oderuške. V Delu smo pred kratkim opozorili, da mora delavec, ki se vsak dan vozi v službo skozi Karavanke, samo za predornino plačati več kot 2100 evrov na leto; dvakrat več kot doslej in skoraj 30-krat več kot stane letna predornina za predora Katschberg in Tauern. Več na www.dnevnik.si.
Mami, ali nam bodo porušili hišo?
Romsko naselje v Dobruški vasi je obkroženo z bagri, tam naj bi do leta 2016 zrasla poslovna cona, občinarji pa Romom ves čas zagotavljajo, da naselja ne bodo rušili. A dobruški Romi, ki že petdeset let živijo v srednjeveški revščini, brez vode in elektrike, ne zaupajo več nikomur. Zato so predvčerajšnjim na pomoč poklicali vse, ki na slovenskem romskem prizorišču kaj pomenijo. Več na www.dnevnik.si.
Kulturni dom v Črnomlju je nacionalna sramota
Čeprav je črnomaljski kulturni dom družbeno in kulturno središče tega dela Bela krajine, objekt že več let neusmiljeno propada, saj kulturno ministrstvo, čeprav je njegov lastnik, za obnovo in redno vzdrževanje doslej ni prispevalo še niti centa. Država bi prostore najraje prenesla v last občine, ta pa se tega brani. Belokrajnski hram kulture navzven sicer kaže urejeno podobo, a je vse prej kot tak. Severni del stavbe denimo ni zaščiten pred vdorom vode, saj že ob malce močnejši nevihti po stenah kaplja, posledice vlage pa so dobro vidne v pritličnih in kletnih prostorih. Dvorana je nevarna za obiskovalce in tudi za nastopajoče; prejšnji mesec se je kar med predstavo s stropa odtrgala deska in zgrmela na oder. K sreči ni bil nihče poškodovan. Več na www.delo.si.
Po zagotovilu direkcije za ceste bo most čez železnico tik pred Sevnico – nosilnost je od januarja zaradi dotrajanosti omejena na 30 ton – obnovljen še letos. Novogradnja nadomestnega objekta, ki so ga na občini zrisali pred petimi leti, se tako odmika za nedoločen čas. Na znamenitem nadvožnjaku, kot domačini pravijo mostu, ki leži na glavni mestni vpadnici, je po oceni direkcije za ceste beton prekladne konstrukcije slab, ponekod je vidna korodirana armatura. Več na www.delo.si.
Celjski odpadki na Sodišču EU
Evropska komisija je na Sodišču EU vložila tožbo proti Sloveniji, ker do 31. decembra Mestna občina Celje ni odstranila nezakonitih odlagališč nevarnih odpadkov na območju stare Cinkarne in v celjskem Bukovžlaku. Gre za s težkimi kovinami onesnaženo zemljo, ki so jo pred več kot desetimi leti v Bukovžlak brez dovoljenj odvažali med gradnjo celjskega Tehnopolisa in za izkope, ki so nastali v letih med 2007 in 2009, ko je občina na območju stare Cinkarne urejala komunalno infrastrukturo. Več na www.delo.si.
Na Celjski koči so se odločili za pustolovski park
Tako kot na Rogli so se tudi na Celjski koči odločili, da bodo izgubljeni prihodek zaradi slabe smučarske sezone poskušali nadomestiti z drugimi ponudbami. Aprila bodo odprli pustolovski park, ki ga bo s pomočjo denarja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja financirala celjska občina, stal pa bo okoli 135.000 evrov. Postaje poligona za plezalne pustolovščine bodo med drevesnimi debli in krošnjami namestili na različnih višinah, tako da bodo prilagojene tako otrokom kot tudi odraslim. Več na www.dnevnik.si.
Maribor mora vrniti 59.000 evrov za EPK
Mestna občina Maribor mora v državni proračun vrniti del denarja za Evropsko prestolnico kulture (EPK). Kot so za STA povedali na ministrstvu za kulturo, gre za okoli 59.000 evrov, ki niso bili porabljeni za program EPK. V skladu z dogovorom je za program EPK polovico denarja prispevala država, polovico pa sodelujoče občine. A ker se nekateri projekti niso izvedli v napovedanem obsegu ali koproducenti kako drugače niso izpolnili svojih obvez, ministrstvo za kulturo zahteva vrnitev neupravičeno izplačanih sredstev. Več na www.delo.si.
Da se v Mariboru popravi žalostno stanje, morajo oblast prevzeti vsi njegovi prebivalci
V Mariboru so po lanskih vstajah začeli sklicevati zbore samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti, s katerimi želijo v Iniciativi Mestni zbor sprejemanje odločitev v mestu predati v roke meščankam in meščanom. Danes združujejo okoli 400 ljudi iz sedmih mestnih četrti, kmalu naj bi zaživela zbora še v dveh mestnih četrtih. Več na www.dnevnik.si.
Obnova samostana na Ptuju se bo nadaljevala februarja
Če ne bo zapletov z izbiranjem izvajalcev, bodo izbrani že prihodnji mesec nadaljevali obnovo ptujskega dominikanskega samostana. Lani septembra so odprli kongresno in kulturno dvorano v nekdanji dominikanski cerkvi, v drugi fazi bodo statično utrdili in obnovili preostale zidove samostanskega kompleksa. Urejanja dvorane se je Ptuj lotil za svojo partnersko vlogo pri evropski prestolnici kulture za leto 2012 – a so se gradbena dela začela šele oktobra 2011 in se namesto v osmih mesecih končala v 23 mesecih, tako da je kulturno prestolovanje bilo že zdavnaj mimo. Zamuda je bila predvidljiva že ves čas, le da občina Ptuj ni poslušala strokovnjakov, ki so napovedovali zahtevna arheološka sondiranja in predvsem dragocene restavratorske najdbe in zahtevne konservatorke naloge. Odkritij pa je bilo toliko, da so morali mnoge kar pustiti nedokončane (slikarije in freske križnega hodnika, grobnice v nekdanjem lapidariju cerkve …), ker je zmanjkalo denarja. Več na www.delo.si.
Ormoški prepiri o komunalnem prispevku do vrelišča?
Na petkovi seji ormoškega občinskega sveta se obeta burna razprava o komunalnem prispevku. Odlok je za drugo branje dobil soglasje ministrstva za infrastrukturo in prostor, ormoška opozicija pa trdi, da na prirejenih podatkih, ki mu jih je podtaknil župan Alojz Sok. Več na www.delo.si.
V Šmartnem se otroci ne bodo več stiskali
Zaradi pomanjkanja prostora v starem dotrajanem vrtcu v Šmartnem bo občina v bližini zgradila novega lesenega, v katerem bo prostora za osem oddelkov. Interes za sodelovanje v javno–zasebnem partnerstvu sta že izrazili dve podjetji. Za gradnjo novega vrtca so se v Mestni občini Slovenj Gradec (MOSG) odločili zaradi velikega števila vpisanih otrok ter neizpolnjevanja prostorskih zahtev v vrtcih. V MOSG delujejo enote vrtca na sedmih lokacijah, obiskuje pa jih 627 otrok. Pet oddelkov deluje v osnovnih šolah in en v slovenjgraški splošni bolnišnici. Natalija Knez iz MOSG je povedala, da v centralnem vrtcu na Maistrovi ukinjajo dva oddelka, leta 2017 pa bodo začele veljati nove minimalne tehnične zahteve, po katerih bodo morali vrtci zagotavljati tri kvadratne metre igralnih površin na otroka. »Če bi ta pravilnik začel veljati danes, bi morali odkloniti 160 otrok,« pravi Knezova. Več na www.delo.si.
Milijonska injekcija za cesto v Posočje
Obnova četrte razvojne osi, ki povezuje Posočje s centrom Slovenije, se bo kljub težkim časom nadaljevala. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je včeraj odobrilo sredstva za obnovo novega 4-kilometrskega odseka ceste na tako imenovani keltiki, in sicer med Dolenjo Trebušo in Želinom. Celostna obnova je ocenjena na 9,7 milijona evrov, dobrih osem milijonov evrov bo zanjo prispeval evropski sklad za regionalni razvoj. V Posočju so včeraj novico sprejeli z olajšanjem, saj se brez ustreznih povezav ne morejo več nadejati razvoja. Več na www.dnevnik.si.
V Ilirski Bistrici in vaseh v zgornjem toku reke Reke, ki jih je po ekstremnem nalivu v Snežniškem hribovju v nedeljo zajel vodni val, poplavljenih pa je bilo skoraj 50 stanovanjskih in gospodarskih objektov, so po včerajšnji umiritvi razmer ugotavljali, da so jo še dobro odnesli. So pa bile nepričakovane poplave lekcija, da je treba nujno urediti vodotok reke Reke. »Upati je, da se bo kdo zmigal, preden bo kaj hujšega, saj narava ne pozna naše zakonodaje in finančnih lukenj,« je pripomnil Vladimir Tomšič, domačin iz Ilirske Bistrice. Več na www.dnevnik.si.
Direktorju potekla pogodba, nedokončana stavba propada
Nesoglasja med vršilcem dolžnosti direktorja Zavoda za izgradnjo socialnega centra (ZIC) v Vrtojbi v spodnji Vipavski dolini Alešem Kumperščakom in županom občine Šempeter-Vrtojba Milanom Turkom pri reševanju vprašanja doma starejših občanov v Vrtojbi se nadaljujejo. Vpletena zagovarjata vsak svoje stališče, skoraj dokončani objekti pa medtem neusmiljeno propadajo. Za nameček se je Kumperščaku pred dnevi še iztekel mandat, prav tako pa je banka zaradi neplačila zaprla še edini delujoči transakcijski račun zavoda. »Ustanovitelje sem pravočasno obvestil, da mi je potekel mandat. Zavod mi za enoletno delo dolguje 18.000 evrov skupaj s potnimi stroški. Doslej nisem dobil nikakršnega plačila. Glede na to, da zavod ne posluje v dejavnosti, sta dolžna stroške pokrivati ustanovitelja,« meni Kumperščak. Več na www.dnevnik.si.
Po 13 letih do gradbenega dovoljenja na Debelem Rtiču
»Zelo sem vesela, da smo po 13 letih prizadevanj v ponedeljek dobili gradbeno dovoljenje za Center Obala na Debelem rtiču,« je povedala Valerija Bužan, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Draga. Pravi, da bi najpozneje jeseni lahko začeli graditi nov dom za 24 odraslih in 15 otrok s posebnimi potrebami. Za gradbeno dovoljenje so prosili 27. septembra, vmes je morala občina Koper sprejeti načrt komunalnega opremljanja in jih je oprostila plačila komunalnega prispevka, upravna enota pa ni upoštevala zahteve, da bi občina Ankaran postala stranka v postopku, ker tega ni zahtevala niti občina Koper. Več na www.delo.si.
Olimpijski bazen kot koprski Teš 6
Več let nedokončani večnamenski poslovni objekt z olimpijskim bazenom je največji trn v peti mesta. Dominantno zgradbo, v kateri bi morali urediti več deset tisoč metrov poslovnih površin in ki je ocenjena na 70 milijonov evrov, Koprčani primerjajo z zavoženim projektom Teš 6. Občina pripravlja nov razpis, ki naj bi pripeljal do oživitve gradbišča. Pred dnevi se je končal razpis za sklenitev javno zasebnega partnerstva, s pomočjo katerega bi se začelo premikati na gradbišču. Vendar je razpis propadel, ker se nanj ni nihče prijavil. Občinska uprava namerava že kmalu objaviti novega, ki pa ne bo bistveno drugačen od decembrskega. Člani razpisne komisije so namreč ocenili, da je bilo obdobje ob koncu leta in med prazniki neprimerno za razpis. Predlagajo ponovitev z manjšimi popravki in z objavo na javnem portalu naročil EU, s čimer bi morda vzbudili zanimanje tujih družb. Več na www.delo.si.
Izolani nočejo novih počitniških stanovanj
Izolska občina ne sme postati ujetnica špekulativnega kapitala, ki bi rad zaradi izjemne lege starega sredozemskega ribiškega mesteca koval ekstra profit, je prepričan župan Igor Kolenc, ki je predstavil izhodišča za prostorske rešitve na območju dveh večjih zemljišč ob morju in v neposredni bližini mestnega središča. Glede na to, da so stečajni upravitelji lastnikov nekaterih zemljišč in banke zelo aktivni v prizadevanjih, da bi čim prej in ne glede na ceno unovčili izolske nepremičnine, in glede na to, da je bilo v preteklih letih veliko apetitov, zaradi katerih so nekatera gradbena in nepremičninska podjetja zasedla zemljišča, ki so zdaj predvsem v lasti bank, se je zdelo Igorju Kolencu smiselno, da vsem morebitnim kupcem in prodajalcem posreduje jasna pričakovanja in zahteve lokalne skupnosti. Mnogi so kupovali zemljišča, ne da bi imela občina zagotovljene prostorske načrte, s tem pa so deloma kupovali tudi »mačka v žaklju«. Več na www.delo.si.
Občino bi ukinili, a so sile še bolj razdeljene
Predlog zakona o ukinitvi občine Ankaran še ni prišel v državni zbor, so nam včeraj zagotovili v državnozborski službi za odnose z javnostjo. Nepovezani poslanec Ivan Vogrin pa je zatrdil, da je njegova pobuda že prišla do strokovnih služb DZ in je od njih že dobil odgovor. »Strokovna služba je zakon pogledala in mi predlagala, naj priložimo še primerjavo tujih praks. Ta primerjava (z Avstrijo, Švedsko in Hrvaško) se dela in bo do konca meseca narejena. Do sredine februarja bom vložil popoln predlog, ki bo šel najprej na odbor za notranje zadeve in lokalno samoupravo. Če bo tam sprejet, bo šel naprej na plenarno zasedanje v državni zbor. Vse to bi se lahko zgodilo že na marčni ali aprilski seji,« je dejal Ivan Vogrin. Več na www.delo.si.
V piranskih katakombah kultura namesto duhov
Mediadom Pyrhani je bil izbran za najboljši projekt od sedeminpetdesetih, ki so se lani prijavili na razpis ministrstva za kulturo. Stavbo nekdanjega Godbenega doma in podzemne prostore, ki jim Pirančani pravijo piranske katakombe, bo občina namenila kulturnemu programu javnega značaja v povezavi s turizmom. V Piranu so izbrali izvajalca, ki bi se čez mesec dni že lahko lotil del. Gradbena dela bodo končali še letos, opremo in programe pa bodo nameščali v dvorano še vse do aprila leta 2015. Za projekt so skupaj s predstavitvijo in opremo predvideli 1,3 milijona evrov, ministrstvo za kulturo je skupaj s sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj namenilo 1,017 milijona evrov nepovratnih sredstev. Več na www.delo.si.