Financiranje kolesarske infrastrukture ogroženo!
Slovenska kolesarska mreža (SKM) je 17.1.2014 na predsednico Vlade RS, go. Alenko Bratušek, vršilca dolžnosti ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, g. Uroša Čuferja ter na direktorje dvanajstih regionalnih razvojnih agencij naslovila odprto pismo v zvezi z vsebino osnutka predloga razdelitve sredstev v finančni perspektivi Evropske unije 2014-2020, ki jo je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ta za razvoj kolesarske infrastrukture v prihodnjih sedmih letih predvideva le pol milijona €. Več na www.kolesarji.org.
Vlada brani davek na nepremičnine
Vlada je danes na seji sprejela mnenje o zahtevi skupine poslank in poslancev državnega zbora s prvopodpisanim Jožetom Tankom za oceno ustavnosti zakona o davku na nepremičnine. »Vlada meni, da je zahteva skupine poslank in poslancev državnega zbora za oceno ustavnosti zakona o davku na nepremičnine neutemeljena in zato predlaga Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, naj jo zavrne. Poleg tega pa ocenjuje, da ni utemeljen predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona in predlaga ustavnemu sodišču, naj predlog za začasno zadržanje zavrne. Vlada ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da je institut obdavčenja nepremičnin v skladu s 146. členom Ustave RS legitimen instrument za pridobivanje sredstev za uresničevanje nalog države in lokalnih skupnosti, ki se izvajajo v javno korist,« je sporočil vladni urad za obveščanje javnosti. Več na www.delo.si.
Davek: »Gospod profesor, kaj lahko naredimo?«
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije si bo še naprej prizadevala pripeljati zakon o davku na nepremičnine pred ustavno sodišče, je danes sklenil njen upravi odbor. Pridružila se bo podpisnikom iniciative proti davku na nepremičnine, ki bodo ustavno presojo zahtevali, ko bo zakon začel veljati. »Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) bo s preostalimi podpisniki iniciative proti davku na nepremičnine zahtevo za ustavno presojo vložila, ko bo zakon začel veljati,« se je včeraj odločil upravni odbor zbornice, potem ko mu je Erik Kerševan kot nosilec obsežne pravne utemeljitve za zahteve ocene ustavnosti poročal, na katere ustavne in pravne določbe so se oprli avtorji. Več na www.delo.si.
Nepremičninski davek: Nerazumljiva neumnost ministrstva
Stvarnopravni zakonik omogoča, da recimo brat podeli osebno služnost na svoj del hiše sestri, ki je lastnica drugega dela nepremičnine in v njej tudi stalno prebiva. Toda to ne pomeni, da bo brat zaradi tega plačal nižji davek, pojasnjuje pravnik dr. Rajko Pirnat. Kljub temu mu svetuje, naj uredi služnost. V javnosti se pojavljajo interpretacije, da bodo nepremičninski davek po nižji, 0,15-odstotni stopnji plačali tudi tisti solastniki stanovanjskih nepremičnin, ki bodo solastniku, ki v nepremičnini dejansko prebiva, podelili osebno služnost na svoje lastniške deleže nepremičnine. To ne drži, pojasnila ministrstva za finance potrjuje ugledni pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat. Kljub temu solastnikom v takšnih primerih svetuje, naj uredijo služnost. Več na www.dnevnik.si.
Nepremičninski davek: Gurs bo zaradi prejetja večje količine podatkov blokiral aplikacijo
Geodetska uprava RS (Gurs) je od upravljalcev zbirk podatkov, med drugim občin, prejela veliko količino podatkov, ki se bodo uporabili za izračun nepremičninskega davka. Ker jih mora obdelati in vnesti v register nepremičnin, bo aplikacija za spreminjanje podatkov od petka do vključno nedelje zaprta, so danes sporočila z Gursa. Več na www.dnevnik.si.
Po ovinku bo udarilo tudi najemnike neprofitnih stanovanj
Večini najemnikov neprofitnih stanovanj se ni treba bati, da bi nepremičninski davek padel neposredno na njihova ramena. Bo pa poslabšal kakovost bivanja v takšnih stanovanjih in pomembno zavrl vlaganja v nakup novih, opozarjajo stanovanjski skladi. Čeprav je med pripravljanjem in sprejemanjem zakona o davku na nepremičnine že kazalo, da bodo morali ta davek plačevati tudi vsi najemniki neprofitnih stanovanj, parlamentarni poslanci takšne rešitve nazadnje vendarle niso podprli. Do neprofitnega stanovanja so upravičeni socialno najšibkejši, ki imajo že tako težave s pokrivanjem svojih življenjskih stroškov, zato jim ne bi smeli naprtiti še nepremičninskega davka, so se strinjali tako opozicijski kot koalicijski poslanci. Več na www.dnevnik.si.
Črnograditeljem višje kazni, hkrati pa spodbude
Nova uredba o višini “kazni” zaradi nelegalnih gradenj ne uvaja samo višjega nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, temveč tudi ukrepe, s katerimi želi vlada spodbuditi legalizacijo ali odstranitev črnih gradenj. Lastniki nedovoljenih gradenj bodo po novem morali plačevati višje nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Vlada je na svoji včerajšnji seji s spremembo uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila podvojila vrednost točke, na podlagi katere upravna enota odmeri višino nadomestila. Po novem bo točka znašala osem evrov, saj si vlada želi, da nezakonita gradnja ne bi bila cenejša od legalne. Več na www.dnevnik.si.
Cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji so bile v tretjem četrtletju lani v povprečju za štiri odstotke nižje kot v drugem četrtletju. Cene novih stanovanj so se znižale za več kot 15 odstotkov in dosegle najnižjo raven od leta 2007, ko je statistični urad začel spremljati te cene. Cene rabljenih stanovanj so ostale nespremenjene. Kot je danes objavil državni statistični urad, so se cene novih stanovanj v tretjem četrtletju glede na drugo četrtletje znižale za 15,1 odstotka in dosegle doslej najnižjo izmerjeno raven. Ta je za 13,5 odstotka nižja od ravni cen v prvem četrtletju 2007, ko so začeli statistično spremljati te cene. Več na www.dnevnik.si.
Celovški dvori: Slabo banko zmotila razprodaja stanovanj
V Družbi za upravljanje terjatev bank si želijo stanovanja, ki so del stečajnih mas, prodajati takrat, ko bo več kupcev, da bi tako zanje iztržili čim višjo kupnino. Potem ko je stečajnemu upravitelju družbe Vegrad AM Bojanu Klenovšku po prvih neuspelih poskusih lani končno stekla prodaja praznih stanovanj v šišenski soseski Celovški dvori, je nadaljnje sklepanje kupoprodajnih pogodb moral začasno ustaviti. Pojasnil je, da Družba za upravljanje terjatev bank ali tako imenovana slaba banka ni dala soglasja k 14 predlogom za sklenitev pogodb. Ker Klenovšek od slabe banke, ki od sredine decembra upravlja prvi paket nasedlih naložb, med katerimi so tudi terjatve do družbe Vegrad AM, ki je gradila Celovške dvore, še ni prejel navodil, pod kakšnimi pogoji bo banka dala soglasje k prodaji stanovanj v Celovških dvorih, želi zdaj počakati na navodila in nato nadaljevati ustrezne postopke. Več na www.dnevnik.si.
Slovenski turizem je slabo organiziran
Medtem ko si turistični delavci prizadevajo za samostojno nacionalno turistično organizacijo in večji proračun za promocijo Slovenije v svetu, na lokalnih ravneh vlada zmeda. Janko Humar, ki je 13 let vodil lokalno turistično organizacijo Sotočje, meni, da imamo v Sloveniji v primerjavi s preostalo sodobno Evropo turizem najslabše organiziran. Medtem ko mu po eni strani jemljemo moč z združitvijo Slovenske turistične organizacije skupaj z agencijami za podjetništvo in inovacije, imamo na drugi strani kopico turističnih organizacij, združenj, zvez in zavodov, med katerimi ni jasne razmejitve, kaj naj bi kdo počel. Več na www.dnevnik.si.
Afera avtošole: Omerzel jutri predstavi ugotovitve nadzora
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo v petek predstavilo ugotovitve izrednega nadzora nad direktoratom za promet in Agencijo za varnost prometa (AVP). Minister Samo Omerzel je nadzor odredil zaradi afere izdajanja vozniških dovoljenj, na petkovi novinarski konferenci pa bo predstavil tudi ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Afera avtošole je izbruhnila novembra lani, ko je policija sporočila, da so do konca oktobra ovadili 26 ljudi, osumljenih 483 kaznivih dejanj, ki naj bi med drugim prodajali vozniške izpite. Ugotovili so tudi, da so pri dodatnih programih varne vožnje mladih voznikov v najmanj 1200 primerih izdali potrdilo o opravljeni vožnji, čeprav te niso bile opravljene. Več na www.delo.si.
Mnogi se grejejo na račun sosedov
Blokovski stanovalci prehajajo iz ene skrajnosti v drugo. Zaradi delitve stroškov ogrevanja po porabi ni več razsipnega odpiranja oken, zato pa se je razširilo zapiranje radiatorjev in gretje na račun sosedov. Ministrstvo napoveduje ukrepanje. Več na www.dnevnik.si.
Ugodno razrešili desetino vlog
Danes bo ljubljanski stanovanjski sklad na svoji in občinski spletni strani objavil končni seznam upravičencev do najema neprofitnih stanovanj. Potem ko so v začetku septembra na skladu objavili prednostno listo upravičencev 15. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, je v pisarno ljubljanskega župana prispelo 237 pritožb. Skoraj tri četrtine od teh so nato zavrnili oziroma zavrgli, 54 pa so ugodili in število prosilcev, ki bodo po tej poti prišli do najemnega stanovanja, se je povečalo na 391 upravičencev. Vseljevali jih bodo skozi letošnje in prihodnje leto. Več na www.dnevnik.si.
Država in mesto skupaj v boj za čistejši zrak
Največji problem onesnaženosti ozračja v glavnem mestu so zadnja leta delci PM10. Tudi lani je bilo v mestnem središču izmerjenih celo 80 preseganj dnevne mejne vrednosti koncentracije teh delcev v zraku. To je kar 45 več, kot je dopustno. Prevelike koncentracije prašnih delcev PM10 niso samo težava Ljubljane, temveč pestijo več območij v Sloveniji. Državi tako že nekaj let grozi visoka kazen evropske komisije, saj si je zaradi nesprejetih ustreznih ukrepov za izpolnitev obveznosti direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo prislužila že več opominov. Zato so se na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) pred leti lotili priprave odlokov o načrtu za kakovost zraka na posameznih območjih, kjer stalno zaznavajo pretirano onesnaženost. Več na www.delo.si.
Dodatni evropski evri za parkirišča
Če se bo v tretjem poskusu občinam Grosuplje in Ivančna Gorica ter Mestni občini Ljubljana uspelo pravilno prijaviti na razpis za dodelitev evropskega denarja, bo ljubljanska urbana regija do konca prihodnjega leta bogatejša za osem parkirišč P+R. Konec januarja poteče še tretji in zadnji rok za prijave na razpis za dodelitev evropskega denarja, ki bo namenjen gradnji parkirišč P+R (parkiraj in pelji se), a za zdaj nobena občina prijave še ni oddala. Tako so povedali na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, kjer kljub temu niso zaskrbljeni, da nepovratnih evrov ne bi razdelili, saj naj bi bil interes občin za gradnjo parkirišč izredno velik. Več na www.dnevnik.si.
V četrto gre rado: ljubljanski taksi, »vreden zaupanja«
Za stanje v avtotaksi službi, ki je v Ljubljanimed najslabše urejenimi v Evropi, so po mnenju občine najbolj krivi taksisti sami, tudi zaradi zaračunavanja previsokih cen. Spremembe odloka, o katerih bodo 20. januarja odločali mestni svetniki, po njihovem pomenijo »korak k ureditvi razmer«. Veljavni odlok o prevozih z avtotaksiji je bil od leta 2008, ko je bil sprejet prvič, popravljen in dopolnjen že trikrat. Nazadnje so vanj vpisali najvišjo ceno za kilometer vožnje, in sicer taksist potniku ne sme zaračunati več kot evro in pol. Na bližnji seji mestnega sveta bo odlok spremenjen še četrtič. Po novem voznik, ki ne bo imel opravljenega izpita o poznavanju mestne občine in bo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi, na območju Ljubljane ne bo mogel opravljati prevozov z avtotaksijem. Ker veliko prevoznikov nima zaposlenih voznikov z izpitom o poznavanju občine in zato ti ne bi mogli pridobiti dovoljenja za izvajanje avtotaksi storitev, jim občina z novim odlokom daje pol leta, da opravijo izpit. Več na www.delo.si.
Plečnikov stadion prenavljajo le delno
Družba BŠP, katere lastniki so Joc Pečečnik, MOL in Olimpijski komite Slovenije, je pred kratkim le začela najnujnejšo sanacijo spomeniško zaščitenih delov Plečnikovega stadiona, poškodovanih v neurju lanskega avgusta. Maja Štefula iz BŠP je razložila, da bo izvajalsko podjetje Proming International do srede februarja odstranilo vse lesene tramove na razkritem delu stebriščne lope ob Dunajski cesti, poskrbelo za restavriranje in jih nato vrnilo na staro mesto. Večino dotrajane in delno poškodovane lesene konstrukcije bodo nadomestili z novo, sredinski del nadstreška nad vhodi pa bo dobil tudi novo kovinsko streho. Ob neurju je je namreč odtrgalo kar 250 kvadratnih metrov. Osnovna sanacija bo po podatkih Štefule stala 37.000 evrov. Več na www.delo.si.
Sanacija strehe Plečnikovega stadiona vredna 37.000 evrov, nared bo do sredine februarja
Na Plečnikovem stadionu potekajo dela, ki so potrebna za sanacijo poškodovane strehe. Močan veter je namreč lanskega avgusta s strehe stadiona na Dunajski cesti odtrgal velik kos pločevine in odkril okrog 250 kvadratnih metrov kritine. Po zagotovilih oddelka za šport ljubljanske občine, bodo vsa dela bodo zaključena do sredine februarja. Več na www.dnevnik.si.
Na Mesarskem mostu bodo morali zamenjati kar 17 razbitih steklenih plošč
Nad steklenimi ploščami na Mesarskem mostu naj bi se pred božičem ponovno znesli vandali. Čeprav je občina plošče kasneje zavarovala z varnostnim trakom, projektant zagotavlja, da nosilnost mostu ni omajana. Mestna občina Ljubljana je dan pred božičem ljubljanske policiste obvestila, da naj bi neznani vandali poškodovali 16 pohodnih steklenih plošč na Mesarskem mostu. Minuli ponedeljek pa je odkrila še novo počeno ploščo in tudi to poškodbo prijavila policiji. Več na www.dnevnik.si.
Resna namera za prodajo ali le napihovanje proračuna?
Občina je med nepremičnine, ki jih namerava prodati v letošnjem letu, uvrstila tudi stavbo na Linhartovi 13, kjer ima prostore več društev, prav tako bežigrajska izpostava ljubljanske upravne enote. Vendar uporabnikom teh prostorov najverjetneje še ni treba hiteti z iskanjem novih, saj ni prvič, da MOL – na papirju – prodaja to nepremičnino. Več na www.delo.si.
Župan pravi, da Ljubljana spada med manj zadolžene občine
Ljubljana spada med manj zadolžene občine, če se ob znesku 123,8 milijona evrov, kolikor zanaša zadolžitev, upošteva, da ima Ljubljana skoraj 300.000 prebivalcev, meni ljubljanski župan Zoran Janković. S tem se je na novinarski konferenci odzval na opozorila mestne SDS o zadolženosti Ljubljane, komentiral pa je tudi ravnanje četrtnega svetnika SD. Mestna občina Ljubljana (MOL) je bila konec leta 2006 zadolžena za 57,2 milijona evrov, konec leta 2012 za 133,6 milijona evrov, konec lanskega leta pa 123,8 milijona evrov. Zadolženost Javnega holdinga Ljubljana skupaj z javnima podjetjema Žale ter Ljubljanska parkirišča in tržnice je leta 2006 znašala 11,7 milijona evrov, leta 2012 26,1 milijona, konec lanskega leta pa 33,5 milijona evrov. Več na www.delo.si.
Sporna širitev nalog okoljskega sklada
Mestni oddelek za varstvo okolja je pripravil spremembe odloka, po katerih bi denar iz sklada za odpravo posledic obremenitev okolja lahko porabiti tudi za »ukrepe za blaženje podnebnih sprememb«. Pri tem je vzbudil hud odpor. Na januarski seji mestnega sveta bi radi po hitrem postopku spremenili omenjeni odlok o proračunskem skladu zato, ker da je v svojih nalogah preveč omejen. Denar namreč zdaj smejo porabiti le za odstranjevanje gradbenih in azbestnih odpadkov ter za zdravje škodljivih invazivnih rastlin (ambrozije). Širitev porabe na ukrepe za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam, »ki da ga je treba z vidika varstva zdravja ljudi urejati aktivneje«, so utemeljili s tem, da so na vrtcih in šolah zamenjali večino azbestnih streh, z mestnih zemljiščih pa odstranili večino gradbenih in azbestnih odpadkov. Poleg tega bi denar namenili še za odkupe na naravovarstveno pomembnih območjih in ukrepe na zavarovanih območjih. Več na www.delo.si.
Na Brodu proti novim električnim kablom
Člani civilne iniciative proti severni trasi za nadgradnjo daljnovoda med Beričevim in Divačo si bodo prizadevali, da bo nov daljnovod tekel po južni trasi ob že obstoječem daljnovodu. Zahtevajo, da država najde takšne koridorje, ki ne bodo ogrožali zdravja ljudi. Načrtovana nadgradnja daljnovoda med Beričevim in Divačo je razhudila krajane Broda, saj ena od dveh variantnih rešitev poteka skozi naselje. Krajani so se zato povezali v civilno iniciativo in združili moči s civilnimi iniciativami, ki so zaradi daljnovoda nastale drugje po Sloveniji. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Eles želijo prepričati, da ima tako imenovana severna trasa cel kup negativnih posledic za krajane in njihova življenja. Več na www.dnevnik.si.
Po 30 letih končno do pitne vode
Nekaj zaselkov v Sostrem, največji ljubljanski četrtni skupnosti, na obljubljeno neoporečno pitno vodo čaka že leta, ob tem pa opozarjajo na slabo vodenje projektov in dejstvo, da so v občinskem proračunu že štiri leta iste naložbe. Kot pripovedujejo v Sostrem, si v zaselku Selo pri Pancah za priključitev na vodovod prizadevajo že od leta 1978. Takrat so v bližini zgradili površinsko vodno zajetje za oskrbo malo večjega naselja Lipoglav, ob tem pa so seveda obljubili tudi razširitev na preostala naselja, vendar prebivalci Sela pri Pancah tega še vedno niso dočakali. Leta 2006 so se sicer začela dela v tej smeri, vendar morajo še danes kupovati ustekleničeno vodo. Nekateri so si sicer uredili lastna vodna zajetja, zgodilo pa se je tudi že, da so morala zaradi pomanjkanja vodo dostaviti gasilna vozila. Več na www.dnevnik.si.
Hodi, teci, karkoli, samo vnašaj hrup samega sebe!
Vprašalnik Ljubljanapolisa: Z arhitektko Ireno Pivka o aktivnem poslušanju, igranju z zvokom in pticah, ki jih ni. Kako domače vam zdaj že zveni mesto? Zelo. Predvsem pa mi je zelo ljubo vprašanje, kako poslušati krajino, po kateri se gibljemo. Praviloma smo preobremenjeni z vsakodnevnimi aktivnostmi in zgolj drvimo do cilja, spregledamo pa pot. Enkratno se mi zdi, da se postaviš v vlogo poslušalca in dejansko zaznaš prisotnost prostora. Več na www.delo.si.
Brezplačna urbana tudi častnim občanom
Na ponedeljkovi seji mestnega sveta bodo ljubljanski svetniki med drugim odločali o predlogu, ki bi častnim občanom prestolnice v prihodnje omogočal brezplačno vožnjo z mestnimi avtobusi. Več na www.dnevnik.si.
Prehitevanje v klanec poslej brez vroče krvi
Z odprtjem tretjega pasu se bo skrajšal potovalni čas osebnih vozil med Pijavo Gorico in Turjakom, povišala se bo tudi prometna varnost, medtem ko na boljšo pretočnost prometa na Škofljici rekonstruirani cestni odsek ne bo imel vpliva. S skoraj enoletno zamudo so včeraj prometu vendarle predali rekonstruirani odsek ceste Škofljica–Rašica z dvokilometrskim dodatnim prometnim pasom za počasna vozila. V sklopu projekta so zgradili še 515 metrov kamnitih podpornih zidov, javno razsvetljavo, pločnike, preuredili so križišča, priključke in odstavne niše ter postavili protihrupno zaščito v dolžini dobrih 600 metrov. Več na www.dnevnik.si.
Na Škofljici delali malo po domače
Računsko sodišče je škofljiški občini izdalo negativno mnenje. Pri pregledu njenega poslovanja za leto 2011 je namreč ugotovilo nepravilnosti pri prodaji nepremičnega premoženja in oddaji poslovnih prostorov v najem ter pri nekaterih občinskih naložbah. Občina je z oddajo javnega naročila za projektiranje in gradnjo vrtca na Lavrici s podjetjem Marles hiše Maribor februarja 2011. sklenila pogodbo v vrednosti 1,954 milijona evrov. Toda dodatnih in spremenjenih del v znesku več kot 230.000 evrov istemu izvajalcu ni oddala po predpisu javnega naročanja, ugotavljajo revizorji. Romski dolg bo plačala občina. Več na www.delo.si.
Starši romskih otrok dolgujejo javnemu zavodu Vrtec Pedenjped že več kot 10.500 evrov.
Starši za svoje malčke, ki obiskujejo novomeški romski vrtec Pikapolonica v tamkajšnjem naselju Brezje, dolgujejo javnemu zavodu Vrtec Pedenjped že dobrih 10.500 evrov. Vrtčevsko vodstvo je na novomeško občino že posredovalo zahtevo za plačilo zapadlih obveznosti. V vrtčevsko enoto Pikapolonica je vključenih 28 otrok, od tega jih je 17 uvrščenih v drugi plačilni razred in bi morali plačevati približno 30 evrov na mesec, za enajst otrok pa so starši plačila oproščeni. Vodstvo vrtca se je s starši otrok pred nedavnim dogovorilo, da bo odslej institucionalno varstvo na vsake tri mesece plačeval Center za socialno delo z denarjem, ki ga romski starši prejmejo kot socialno pomoč. »Dolg iz preteklih dveh let pa bo morala poravnati občina,« pravi ravnateljica vrtca Meta Potočnik. Več na www.delo.si.
Za novo sedežnico na Veliki planini 800.000 evrov
Občina Kamnik bo v proračunu zagotovila 800.000 evrov, potrebnih za nakup in obnovo rabljene sedežnice na Veliki planini, s katero bo zagotovljeno varno obratovanje vsaj 15 let. Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor je namreč 6. decembra lani zaradi dotrajanosti 31 let stare dvosedežnice Šimnovec z odločbo ustavil njeno obratovanje. Družba Velika planina, d. o. o., v lasti občine Kamnik, namreč nima dovolj denarja za naložbo, zato jo bo občina, kot so sklenili kamniški občinski svetniki na izredni seji, z 800.000 evri dokapitalizirala, napravo pa bodo zamenjali še pred poletjem, ko se začne za Veliko planino ključna sezona in jo obišče večina obiskovalcev. Več na www.delo.si.
Kamničani po desetih letih še vedno brez kipa usnjarja
Danes bo na občinski seji komisija predstavila ugotovitve o izginotju bronastega kipa Usnjar – talec, ki je pred gradnjo soseske Mali grad stal na zemljišču, ki je pripadal javnemu dobremu, pred tovarno Utok. Niti deset let po dogodku krivci še niso odkriti, občina pa razmišlja o izdelavi kopije in kazenski ovadbi investitorja gradnje, ker menda ni poskrbel za ustrezno zaščito kulturnega spomenika lokalnega pomena. Več na www.delo.si.
Fekalne odplake v rekah niso dovolj za alarm
Ob turističnih konicah, ko je Kranjska Gora najbolj zasedena, in ob obilnejših padavinah fekalije iz kanalizacijskega sistema še vedno iztekajo v Savo ali Pišnico. To se dogaja kljub temu, da so v občini pred 13 leti zgradili nov kanalizacijski sistem in čistilno napravo na Tabrah. Medobčinski inšpektorat proti kršiteljem vodi 65 inšpekcijskih postopkov. Zaradi finančne zahtevnosti gradnje kanalizacijskega sistema v občini Kranjska Gora od leta 1998 naprej in nasprotovanja krajanov, ki so se takrat bali višjih cen storitev, so pri gradnji skupaj 74 kilometrov novega kanalizacijskega omrežja uporabili tudi del starega, je povedal direktor občinske uprave Rajko Puš. Vanj so speljali skoraj vse meteorne vode v Kranjski Gori in komunalne odpadne vode (fekalne) večjih porabnikov v kraju, iztoki pa so bili štirje (trije v Pišnico in en na sotočju Pišnice in Save). Več na www.delo.si.
Gospodarji parka zidajo ob jezeru
Novo informacijsko središče Triglavskega narodnega parka streljaj od Bohinjskega jezera po besedah domačinov raste dobesedno v posmeh prizadevanjem po varovanju narave. Kar 1,4 milijona evrov vredna stavba bo nastala na pogorišču nekdanjih stanovanjskih stavb in bo tik ob jezero pripeljala precej več prometa – in onesnaževanja. Klemen Langus, ki vodi lokalno turistično organizacijo, meni: »Mi si zadnja leta s številnimi akcijami prizadevamo za manjši promet ob jezeru. Jasno je, da taka gradnja ni ravno v duhu takih prizadevanj.« Več na www.dnevnik.si.
O prenovi letalnice bankirji in stečajni upravitelj
Prenova letalnice bratov Gorišek v okviru gradnje nordijskega centra Planica se je po stečaju Tehnika ustavila. Ali se bo prenova nadaljevala kmalu ali pa bo prekinitev trajala dlje časa bo znano v nekaj prihodnjih dneh ali tednih. Prvi od pomembnejših sestankov med predstavniki zavoda za šport Planica in Gorenjske banke bo že danes. Na sestanku bodo s predstavniki Gorenjske banke govorili o unovčitvi bančne garancije, ki jo je banka za projekt v Planici dala Tehniku, je v petek pojasnil Jelko Gros, direktor zavoda za šport Planica. Katero premoženje je Tehnik ponudil v zavarovanje banki, Gros ni vedel. Več na www.delo.si.
Po stečaju Tehnika v negotovosti tudi Nordijski center Planica
Prihodnji dnevi bodo za Nordijski center (NC) Planica zelo pomembni. Zaradi začetka stečaja škofjeloškega Tehnika, ki prenavlja letalnico bratov Gorišek, narašča negotovost, ali bodo prenovo lahko pravočasno končali in ali bo NC dograjen do pomladi prihodnje leto. Ponedeljkov sestanek s predstavniki Gorenjske banke, na katerem bodo govorili o unovčitvi bančne garancije, ki jo je banka za projekt v Planici dala Tehniku, je pomemben, je dejal Jelko Gros, direktor zavoda za šport Planica. Ozadja bančne garancije, torej katero premoženje ali denar je Tehnik ponudil v zavarovanje banki, Gros ne pozna. Dodal je, da bo precej pomembnejši sestanek z Matjažem Nanutom, stečajnim upraviteljem Tehnika, ki ga je v sredo skupaj z razglasitvijo stečaja določilo kranjsko okrožno sodišče. Več na www.delo.si.
Država obljubila prenovo gradu Šrajbarski turn, a ga prodaja
»To je bolečina krške občine. Je objekt, ki ima zgodovinsko vrednost in zgodbo, a kljub temu žalostno propada,« je ob novici, da bo država letos znova prodajala grad Šrajbarski turn, za katerega se je leta 2007 zavezala, da ga bo obnovila, dejal krški župan Miran Stanko. Od prvega poskusa prodaje gradu nad Leskovcem pri Krškem leta 2010 je država izklicno ceno znižala z 1,4 milijona evrov na vsega dobrih 400.000 evrov. A kljub temu v Krškem menijo, da uradniki iz Ljubljane kupca tudi letos ne bodo našli, in od države pričakujejo, da se obnove, vredne šest milijonov evrov, loti sama. V zameno za soglasje lokalne skupnosti za gradnjo odlagališča za radioaktivne odpadke je namreč vlada leta 2007 krški občini v okviru enega izmed šestih protokolov obljubila ureditev Šrajbarskega turna. Več na www.delo.si.
Predvidoma v mesecu dni bo občina Kostel objavila javni razpis za ureditev prostorov bodočega Podjetniškega inkubatorja Kostel. S tem bo spet zaživel objekt ob meji, tik ob glavni cesti Kočevje-Petrina, ki je zadnjih dvajset let propadal. V obmejni občini Kostel, kjer imajo 650 prebivalcev, večinoma starejših, so lani začeli uresničevati dveletni projekt Podjetniškega inkubatorja Kostel. Občina je v začetku decembra kupila stavbo nekdanjega podjetja Lip Pirče, ki ne deluje že več kot dvajset let. Objekt je velik 3500 kvadratnih metrov površin in ima hektar zemljišča. Več na www.delo.si.
Nad “mirujoči” promet na mostu čez Savo
Staro mestno jedro Krškega je že nekaj časa eno samo veliko gradbišče. Po dokončanju gradnje hidroelektrarne v neposredni bližini so se najprej lotili temeljite prenove ustroja severnega dela Ceste krških žrtev z vso pripadajočo podzemno komunalno infrastrukturo, potekata tudi gradnja opornega zidu ob reki Savi, kar sodi v sklop ukrepov za preprečevanje poplav, in delna prestavitev obstoječe ceste na območju Zatona. Z ureditvijo Zatona bo prvotno območje tega posavskega mesta bistveno spremenilo podobo, podobno kot ob koncu šestdesetih let preteklega stoletja s porušitvijo starega lesenega mostu čez Savo. Več na www.dnevnik.si.
Maribor bo sprožil upravni spor zaradi obnove Mariborskega gradu
Na tretjem javnem razpisu za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo so bili izbrani projekti v Ljubljani, Piranu, Šentjurju, Šmarjeških Toplicah, Krškem in Brdih. Za razliko od prvih rezultatov, ki so prišli v javnost, med izbranimi ni nadaljevanja obnove mariborskega gradu, zato bo mariborska občina sprožila upravni spor. Rezultati tretjega javnega razpisa za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo, ki jih je v torek na spletni strani objavilo ministrstvo za kulturo, kažejo, da je bilo v sofinanciranje sprejetih šest projektov. Največ točk je prejel piranski Mediadom Pyrhani, ki zajema rekonstrukcijo Godbenega doma in prejme nekaj več kot milijon evrov. Sledi mu Ljubljanski grad z Muzejem in prezentacijo lutk, ki je dobil 1,8 milijona evrov sofinanciranja. Več na www.delo.si.
Za cesto ni denarja in soglasij
Usoda južne obvoznice, na katero Maribor čaka že več let, je negotova. Za prvi odsek je dokumentacija urejena, vendar za naložbo ni denarja, pri načrtovanju nadaljevanja trase do Bohove pa se je zataknilo pri umeščanju v prostor, kar je bil tudi vzrok za obisk župana Andreja Fištravca na ministrstvu. Za približno 1,4 kilometra dolgo traso mariborske južne obvoznice od Streliške do Kardeljeve ceste je že več let izdelana prostorska, projektna in investicijska dokumentacija, začetek gradnje pa je bil sprva predviden v letu 2010. A ta čas še potekajo odkupi zemljišč, je povedal Branko Belca z mariborske občine, kdaj bo lahko stekla gradnja, pa ni znano. »Od novega leta se ne dogaja nič, ker direkcija nima niti centa za investicije,« je povedal direktor republiške direkcije za ceste (DRSC) Gregor Ficko. Več na www.delo.si.
Maksovo jamo je Fištravec prodal za drobiž
Ko se je župan Andrej Fištravec prejšnji teden hvalil, da mu je zemljišča, na katerih je prejšnja mestna oblast načrtovala gradnjo Mariborskega kulturnega središča Maks z Umetnostno galerijo Maribor, uspelo prodati za 610.000 evrov, smo izračunali, da je kupec Hilal Arnoot kupil parcele s 70-odstotnim popustom. Račun je bil napačen. Dejanski popust je namreč najmanj 90-odstoten. Če upoštevamo še nekatera druga dejstva, je podjetnik iz Kuvajta dobil mestne nepremičnine tako rekoč zastonj. Več na www.dnevnik.si.
Na osrednji mariborski tržnici so včeraj pričeli postavljati začasni šotor, ki bo v letošnji zimski sezoni nadomestil dotrajane dežnike. Te je podjetje Snaga odstranilo že konec prejšnjega tedna, šotor pa bo ob snežnih padavinah in ostrih vremenskih razmerah omogočal nemoteno obratovanje. Šotor v izmeri v 20 krat 20 metrov je postavilo podjetje Expo biro, d. o. o., postavljen pa bo do konca marca. Več na www.vecer.com.
Očeta in sina na dva konca mesta
Najstarejši celjski Rom Franc Koprivšek, ki skupaj z družino in še nekaterimi drugimi sostanovalci živi v propadajoči zgradbi na Mariborski cesti v Celju, naj bi se kmalu preselil na varno. Čeprav civilna iniciativa odločno nasprotuje, da bi se dve romski družini preselili v hišo v Trnovljah, so na občini po navodilih župana Bojana Šrota v zadnjih dneh mrzlično iskali rešitev, s katero bi bili zadovoljni tako krajani kot tudi Romi. Več na www.dnevnik.si.
Od najemnikov terjajo dokazila o dohodkih in premoženju
Družba Nepremičnine, ki je v stoodstotni lasti Mestne občine Celje, je nekatere najemnike neprofitnih stanovanj pozvala, naj jim v določenem roku dostavijo podatke o svojih prihodkih in premoženjskem stanju, na podlagi katerih bodo ugotavljali, ali so še upravičeni do neprofitnega najemnega stanovanja. Vse lepo in prav, saj jim to nalaga tudi stanovanjski zakon, a nekatere moti, da morajo dokazila zbrati sami, medtem ko jih lahko družba Nepremičnine pridobi po uradni dolžnosti. »To drži, a terja čas, mi pa želimo na tak način postopek skrajšati. Neposrednega dostopa do podatkov, kakršnega imajo centri za socialno delo, namreč nimamo in jih moramo zahtevati od davčne uprave, temu pa priložiti pisno dovoljenje najemnikov oziroma uporabnikov,« pojasnjujejo v Nepremičninah. Omenjena družba je ena prvih, ki so se odločile, da pod drobnogled vzamejo najemnike neprofitnih stanovanj. Več na www.dnevnik.si.
V Velenju že sredi leta dovolj neprofitnih stanovanj
Mestna občina Velenje in podjetje Igem sta soinvestitorja gradnje poslovno-stanovanjskega objekta Gorica, v katerem bo občina pridobila 132 neprofitnih stanovanj in 198 pokritih parkirnih mest. Celotna vrednost naložbe znaša okoli 22,5 milijona evrov, delež občine znaša natanko polovico. Več na www.dnevnik.si.
Denar za Idrijo mora zagotoviti država brez debat
Vlada je za vršilko dolžnosti direktorja Centra za upravljanje dediščine živega srebra Idrija imenovala Tatjano Dizdarevič, dosedanjo vodjo službe za varstvo pri delu in monitoringa idrijskega rudnika. Z njo smo se pogovarjali o nalogah javnega zavoda, ki ga je vlada ustanovila že poleti 2011 in ki bo v prvi vrsti prevzel dolžnosti rudnika v likvidaciji. Več na www.delo.si.
Za pet mesecev dela na mostu čez Pivko v Prestranku
Direkcija za ceste je na portalu javnih naročil objavila javni naročili za izbor izvajalca del za obnovo premostitvenega objekta čez Pivko v Prestranku in čez Socko v Skrlinovem Gradu, za kar je ministrstvo za infrastrukturo in prostor v zadnjih dneh iz nadomestil za uporabo cest (cestnin ob registraciji vozil) zagotovilo dva milijona evrov. Odpiranje ponudb je predvideno 4. februarja. Na mostu v Prestranku, kjer bo tudi v času gradnje vzpostavljen izmenično enosmerni promet, je zahtevani rok za dokončanje gradbenih del je 150 dni, kar bi brez sicer običajnega zavlačevanja v postopku javnega naročanja lahko pomenilo, da bi bila dela dokončana v prvih dneh turistične sezone. Cesta od izvoza z avtoceste v Postojni in nato preko Prestranka in Pivke proti Ilirski Bistrici in Jadranskemu morju pri Reki je pač pomembna turistična magistrala. Več na www.delo.si.
Iščeta se popravljalca prvih dveh mostov
Direkcija RS za ceste naj bi – če se bosta javna razpisa končala brez zapletov – obnovo dveh najbolj kritičnih in za gospodarstvo ključnih mostov končala še pred turistično sezono. Denar za obnovo preostalih 13 mostov, ki jih je direkcija prav tako uvrstila na rdeči seznam, naj bi pristojno ministrstvo zagotovilo prihodnji mesec. Direkcija RS za ceste je včeraj objavila dve javni naročili za izbor izvajalca del za obnovo mostov v Prestranku čez reko Pivko in na odseku Črnova–Arja vas prek Socke. Ministrstvo za infrastrukturo je namreč po napovedi direkcije za ceste, da bo zaradi dotrajanosti omejila tovorni promet čez 15 mostov, in posledičnih pritiskih gospodarstvenikov namenila prva dva milijona evrov za sanacijo najbolj problematičnih dveh objektov. Ponudbe bodo odpirali 4. februarja. Več na www.dnevnik.si.
Novogoriška občina za »superporavnavo« plačala tri milijone evrov
Dolgoletni spor novogoriške občine in SGP Gorica, v katerem je občina več kot šest let bila pravo vojno za lastništvo večine javnih zemljišč Nove Gorice, je, kot kaže, končan. Občina je namreč pred dnevi za sodno poravnavo vsem upravičenim upnikom oziroma njihovim pravnim naslednikom plačala 2.939.874 evra, saj je v začetku leta prejela sklep Višjega sodišča v Kopru, ki je spremenilo sklep okrajnega sodišča in ji naložilo, da mora obveznosti izpolniti. Občina je sodno poravnavo sklenila že sredi lanskega junija, podprli pa so jo tudi tukajšnji svetniki. Več na www.delo.si.
Izolska stanovanjska katastrofa SGP Tehnika
»V novih blokih v Livadah pri Izoli ne bi kupil stanovanja, niti če mi ga ponudijo po 1400 evrov za kvadratni meter,« je ogorčen sodni cenilec nepremičnin z Obale, ki noče biti imenovan. Po njegovem gre za pravo nepremičninsko katastrofo, zločin, saj si je takšen zmazek lahko privoščil samo nekdo na račun davkoplačevalskega denarja. V izolski občini se bojijo, da bodo imeli z nedograjenimi stanovanji v Livadah in s stečajem škofjeloškega podjetja SGP Tehnik še veliko težav. Zato poskušajo vplivati na odgovorne. »Že pred enim letom smo upravi podjetja predlagali, da bi stanovanja ponudili Izolanom po nižjih cenah. Toda o tem niso hoteli niti slišati,« je povedala Kristina Zelič, svetovalka župana Igorja Kolenca. »To ne pomeni, da bi jih občina lahko odkupila za neprofitna stanovanja, ker denarja nimamo. Toda zavedamo se, da ob toliko neprodanih novih stanovanjih po cenah, ki so jih navajali, te prodaje ne bodo izpeljali. To lahko povzroča kraju same nevšečnosti.« Napovedala je, da bodo vzpostavili stik s stečajnim upraviteljem Matjažem Nanutom in upniki. Več na www.delo.si.