Ian Goldring je vodilni strokovnjak pri Urbactovem projektu JobTown in direktor organizacije ProjectWorks iz Bruslja. Nedavno se je udeležil tridnevne zimske šole “New Skills and Occupations in Europe: Challenges and Possibilities” (Nove veščine in zaposlitve v Evropi: izzivi in možnosti), ki jo je v Bruslju organiziral center za evropske študije Centre for European Studies. Spodaj objavljamo njegov zapis.
Šola je gostila vrsto predstavnikov komisije in veliko visoko izobraženih udeležencev. Sam pa sem se trudil najti kaj uporabnega za naš projekt JobTown. In kaj sem od zimske šole, poleg nekaj res zanimivih pogovorov ob kosilu, odnesel? Govora je bilo o veliko temah, slišati je bilo nekaj zelo kakovostnih tehničnih informacij in zelo širok spekter vprašanj v zvezi z zaposlovanjem in veščinami. Nekatere informacije so bile sočne in duhovite, druge bolj puhle in tretje preprosto moreče, seveda zaradi problemov samih, ne ljudi, ki so bili zelo prijetni.
Pripravil sem nekaj poudarkov, ki bi lahko bili zanimivi za vse sodelujoče v Urbactovih projektih ali kakorkoli povezane z Urbactom.
Cilji Evrope 2020 o 75-% zaposlenosti in zmanjšanju revščine se ne uresničujejo. To seveda ni posebno presenečenje, toda, ko to, kar si domneval, vidiš potrjeno s trdimi podatki, te zvije v trebuhu.
»Politike, ki temeljijo samo na glavarini, ustvarjajo napačno sliko« Hilmar Schneider, direktor, CEPS/INSTEAD
Vsi vemo, da se Evropa stara, toda narava in vplivi demografskih sprememb so veliko bolj kompleksni, kot se zdi na prvi pogled. Starostna struktura se po Evropi močno razlikuje: v Nemčiji je staranje in ocenjeno zmanjševanje delovne sile občutno (če ne upoštevamo, da jo blaži priseljevanje), v Franciji ne tako močno, na Poljskem pa precej manjše. Upad delovno-aktivnega prebivalstva sam po sebi ustvarja pritisk na plače; plače bi se tako naj povečale in davki z njimi. Poleg povezave med zaslužki in demografijo so v igri še drugi dejavniki. Dokaz? Poglejte primera Italije in Poljske, kjer se prebivalstvo zmanjšuje, plače pa ne rastejo. Udarec produktivnosti, ki ga povzroča upad prebivalstva, je do neke mere ublažen z vse višjo izobrazbo mlajše delovne sile.
Na demografijo vpliva cela vrsta družbeno-kulturnih elementov – kot je, na primer, spol. Zakonci se običajno upokojujejo skupaj, zaradi česar se ženske povprečno upokojijo leto ali dve prej kot moški.
Priseljevanje je joker, ki se ga preprosto ne da napovedovati.
Veščine?
Plačna vrzel med visoko in nizko kvalificirano delovno silo se bo najverjetneje še povečala, zato se bo najverjetneje povečala tudi neenakost. Načini zbiranja in uporabe podatkov o veščinah se po Evropi močno razlikujejo. Zaradi pomanjkanja ujemanja je primerjanje težavno. Evropske raziskave veščin so dragocene zlasti za manjše države članice, kot je na primer Češka, ki imajo manj sredstev, namenjenih tovrstnim zadevam.
Komisija želi, da se vedenje o veščinah po sektorjih več uporablja – o tem se bo še govorilo. Komisija želi tudi vnesti te podatke v Eures, da bi ublažila pomanjkanje veščin s shemami ciljane delovne mobilnosti. Težava je, da je pomanjkanje veščin večinoma enako po vsej Evropi, zato je potencialna komplementarnost omejena (neevropski priseljenci?).
Veliko govora je bilo o ustanavljanju evropskih svetov veščin po sektorjih – European Sector Skills Councils (kar je kot nacionalna praksa v EU neobičajno, bolj znano je samo v anglosaksonskem svetu), toda mnenja, kje in ali je to mogoče, so bila deljena. Ustanavljanje in uresničevanje evropskega kakovostnega okvirja za dualno izobraževanje in pripravništvo je prioriteta komisije – o tem bo torej še veliko slišati.
Kje so torej po mnenju strokovnjakov najsodobnejše analize trga dela? Ne pri nas. Vodilen v tem naj bi bil ameriški biro za delovne statistike (US Bureau of Labor Statistics), ki, kot pravijo poznavalci, preseže vse v Evropi. V nekaterih evropski programih se nagibajo k temu, da ne bi pogledali dlje kot do meja EU, vendar je odličnost mogoče najti drugje in omejevanje lastnega pogleda je gotovo izguba. To je treba imeti v mislih.
Polarizacija?
Danes se pogosto govori o polarizaciji trga dela z veliko nizko kvalificiranimi delavci na eni in visokimi pozicijami na drugi strani, medtem ko sredina izpade. Različne raziskave podajajo različne ugotovitve. Podatki na grafu (Tomas Korpi, Univerza v Stockholmu) kažejo na evropski ravni relativno stabilno sliko zadnjih petnajstih let. Najvišja točka krivulje je na sredini z upadom povpraševanja na obeh straneh, tako pri visoko kot nizko kvalificiranih delavcih; večina služb torej še vedno zahteva srednji nivo kvalifikacij. Službe, ki zahtevajo kvalifikacije, razlike med državami in tako naprej, pa nekoliko popačijo sliko, ko se spustiš v podrobnosti.
Slika se nekoliko spremeni, če gledamo dolgoročno. Če opazujemo dogajanje v več desetletjih, vidimo, da se povpraševanje po kvalificiranih delavcih nenehno zvišuje, medtem ko zanimanje za manj kvalificirano delovno silo upada. Razlike med državami so velike. Polarizacija in splošno naraščanje povpraševanja po kvalificirani delovni sili se močno razlikujeta po sektorjih. Stopnje izobrazbe močno naraščajo, hitreje kot delež zaposlitev za visoko izobražene. Kar kaže na to, da je veliko ljudi »preizobraženih« (toda, je to tako težko sprejeti?) ali pa so šli po napačni izobrazbeni poti.
Previsoko izobraženost stopnjujejo tisti, ki študirajo, namesto da bi se zaposlili. V mnogih primerih izobraževanje spodbuja šibak trg dela, ne pa povpraševanje po izobraženi delovni sili.
Nezaposlenost in revščina ne sovpadata. Tudi, ko je bila brezposelnost nižja, so bile evropske stopnje revščine enake. Zdi se torej, da imamo veliko zaposlenih revnih ali stabilen delež prebivalstva, ki nima dostopa do zaposlitve, ali pa kombinacijo obojega.
Mladi?
Krivulje za mlade so višje na levi, kar pomeni, da jih več dela v nižje kvalificiranih službah, z manj avtonomije itd. V zadnjih 15 letih je bilo pri mladih malo sprememb v zahtevah osnovnih veščin. Pomanjkanje veščin zato ne more biti interpretirano kot pomemben vzrok za nezaposlenost mladih.
Zaposlenost mladih v zahodnem svetu nenehno upada, dejanske stopnje se seveda močno razlikujejo, toda smer je povsod navzdol, ne navzgor. Vrzel med jedrnimi in marginalnimi delavci (migranti in mladimi) nenehno raste. Naraščajoča redkost služb za mlade je očitna, vzroki pa ne. Recesije vodijo k trajnim upadom v povpraševanju, z vsako recesijo stopnje stalne zaposlenosti padejo.
Podatki s Švedske kažejo jasne povezave med naraščajočimi problemi duševnega zdravja z naraščajočimi problemi na trgu dela. Stopnje tesnobe med mladimi so višje kot med starejšimi (brezskrbna mladost?).
Dualni sistem?
V večini evropskih držav statistike kažejo dolgoročno naraščanje izobraženih ljudi, ki so nezaposleni ali prekvalificirani za svoje delo. To pa ni tako velika težava v Nemčiji in na Danskem, kjer ostajajo stopnje pomanjkanja in presežka v ponudbi in povpraševanju izobraženih delavcev relativno nizke – v teh dveh državah je izobraževanje očitno bolje povezano z zaposlovanjem. Zdi se, da je dualni sistem del pojasnila za to razliko. Težava: Vzpostavljanje dualnega sistema je lahko samo dolgoročni projekt (sicer se zdi dober), ne more pa biti kratkoročna rešitev za trenutne težave.
Za podrobnosti o nemškem dualnem sistemu, glej tudi objavo Eddyja Adamsa.
Delodajalci
Je to, kar potrebujejo, in to, kar pravijo, da potrebujejo, eno in isto? Običajno ne. Vzorci zaposlovanja se ne ujemajo s tem, kar naj bi glede na ankete iskali delodajalci. Veščine, ki so zahtevane v ponudbah za službe, ne morejo biti neposredno interpretirane kot potrebne veščine. Zaradi velikega števila prosilcev namreč delodajalci navadno zahtevajo veščine, zato, da naredijo selekcijo med kandidati, ne ker bi dejansko potrebovali zaposlenega s to določeno veščino.
To, kar želijo delodajalci, še ni avtomatično to, kar bi morali storiti. Njihovi pogledi so namreč, kar je razumljivo, oblikovani na podlagi njihovih neposrednih potreb in izkušenj, ne ustrezajo pa nujno splošnemu dobremu (npr. lastnik tovarne najbrž potrebuje poceni delovno silo in je proti razširjenemu visokemu šolstvu). Sicer se sliši banalno, vendar je dobro na to vsake toliko spomniti.
Povpraševanje in zaključek
Temeljni problem se zdi problem povpraševanja, oziroma pomanjkanja povpraševanja. Zelo tvegano je reševati trenutne težave zaposlovanja z ukrepi in politikami, ki imajo sicer pozitivni vpliv, vendar ne bodo dejansko spremenili igre.
Če vas zanima več o problemu pomanjkanja povpraševanja je tukaj dober video IMF-a, o katerem je v zadnjem času veliko govora v specializiranem ekonomskem tisku. Izsek, ki je deležen največ pozornosti, je govor Larryja Summersa, okrog 50. minute.
Ian Goldring je vodilni strokovnjak pri Urbactovem projektu JobTown in direktor organizacije ProjectWorks iz Bruslja. Ta članek je bil objavljen tudi na njegovem blogu.
