Nova priložnost za MAKS

Kuvajtčan kupil Kanglerjevo gradbeno jamo

»Prodali smo znamenito luknjo,« je triumfalno sporočil mariborski župan Andrej Fištravec. Gradbeno jamo na parceli, kjer je bivši župan Franc Kangler načrtoval Mariborsko kulturno središče (Maks), je Fištravec prodal za 610.000 evrov, kar je skoraj štirikrat manj, kot je zanj odštela občina. »V Maksovi luknji bo stala mednarodna univerza – ameriška ali kanadska, investitor pa bo kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout,« je povedal Andrej Fištravec. Posel z arabskim investitorjem je župan sklenil med novembrskim obiskom Kuvajta, a podrobnosti, dokler ni bi bilo vse črno na belem, ni hotel razkriti. Več na www.delo.si.

Namesto načrtovanega Maksa v Mariboru mednarodna univerza

Namesto neuresničenega projekta kulturnega središča Maks bo na zemljišču na desnem bregu Drave v Mariboru v prihodnjih letih zrasla mednarodna univerza z okoli 2000 študenti. Gradbeno jamo je kupil investitor iz Kuvajta Hilal Arnaout, ki je zanjo odštel 610.000 evrov, je danes povedal županAndrej Fištravec. Arnaout, ki ima v Mariboru registrirano podjetje za investicije, gradbeništvo in trgovino Ebla, je na video posnetku, ki so ga predvajali na današnji novinarski konferenci mariborskega župana, napovedal, da bodo izgradnjo univerze dokončali do konca leta 2016. Več na www.delo.si.

Maksova luknja s 70-odstotnim popustom

»To bo prvi tovrstni zasebni projekt v vsej regiji in menim, da bo to dobra odskočna deska za nove poslovne priložnosti,« je bil ob predstavitvi sirijskega kupca zemljišča Mariborskega kulturnega središča navdušen mariborski župan Andrej Fištravec. Že decembra lani, ko je ekspresno odletel v Kuvajt na neko poslovno srečanje, se je domnevalo, da se je šel dogovarjat s potencialnim kupcem nepremičnin, na katerih je nasedlo občinsko podjetje Zim. Včeraj je mariborski župan razkril skrivnostnega investitorja, ki ima na desnem bregu Drave še bolj visokoleteče načrte, kot sta jih nekoč imela bivši župan Franc Kangler in režiser Tomaž Pandur. Več na www.dnevnik.si.

Vsaj desetim mostovom bodo zmanjšali nosilnost

Predstavniki ministrstva za infrastrukturo in prostor so na včerajšnjem sestanku vodstvu Direkcije republike Slovenije (DRSC) obljubili, da bodo za sanacijo dveh statično najbolj ogroženih mostov Socka in Prestranek zagotovili dva milijona evrov. Toda s tem problemi še zdaleč niso rešeni. Skladno z dogovorom bo DRSC predvidoma na začetku prihodnjega tedna objavil javni razpis za izbiro izvajalcev za oba mostova, saj sta projekta že pripravljena. Dogovorili so se tudi, da bodo poleg mostov Socka (na cesti Velenje–Arja vas) in Prestranek (na cesti Postojna–Ilirska Bistrica) kmalu uvedli izmenični enosmerni promet na še dveh mostovih v Mednem in na mostu na glavni zasavski cesti na Vidmu čez Mlinski potok v občini Dol pri Ljubljani. Ali bo kljub enosmernemu prometu tudi na teh mostovih treba zmanjšati nosilnost s 40 ton, bo znano do konca tega tedna. Več na www.delo.si.

Omejitev tovornega prometa

Na račun tovornjakov bodo trpeli avtomobilisti

Direkcija RS za ceste bo na petih gospodarsko najpomembnejših cestnih odsekih namesto napovedanih omejitev za težke tovornjake uvedla delne zapore za ves promet, ministrstvo za infrastrukturo pa je že našlo dva milijona evrov za obnovo dveh najbolj problematičnih mostov. Napoved Direkcije RS za ceste, da bo konec tega meseca zaradi dotrajanih mostov omejila promet tovornih vozil na 15 odsekih glavnih in regionalnih cest, kar naj bi povzročilo logistični infarkt za številna podjetja, se vendarle ne bo povsem uresničila. Na direkciji za ceste so namreč sprejeli pobudo sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki je predlagala, da se na nekaterih odsekih namesto znižanja nosilnosti mostov uvede izmenično enosmerni promet za vsa vozila. Več na www.dnevnik.si.

Če Dars ne bo odplačal kreditov, jih bomo vsi državljani

Od prvega decembra so v prodaji vijoličaste enoletne vinjete, ki so za nekaj več kot 15 odstotkov dražje kot lansko leto. Namesto 95 evrov morajo namreč vozniki avtomobilov po novem zanje odšteti 110 evrov, motoristi pa 55 evrov (lani 47,5 evra), medtem ko se cena tedenskih in mesečnih vinjet ni spremenila. Nov vinjetni razred, uveden za vozila, katerih dovoljena masa ne presega 3,5 tone, a višina nad prvo osjo meri več kot 1,3 metra, pa bo prizadel le redke. Celoletno vinjeto, ki stane 220 evrov, bodo morali kupiti le vozniki 34 modelov kombijev, s tem da večino njih le redko srečamo na slovenskih avtocestah, zato strokovnjaki opozarjajo, da je uvedba novega vinjetnega razreda strel v prazno. Več na www.dnevnik.si.

Geodeti še brez pravih vrednosti zemljišč

Državljani se utegnejo ob plačilu novega davka na nepremičnine znajti v neenakopravnem položaju. Nekatere občine namreč geodetski upravi še niso posredovale ustreznih podatkov o zemljiščih za gradnjo stavb, zato je veliko zazidljivih zemljišč še vedno vrednotenih tako, kot da bi bila nezazidljiva. Ko je Mestna občina Ljubljana leta 2010 sprejela občinski prostorski načrt, je približno 700 hektarjem zemljišč spremenila namembnost iz nezazidljive v zazidljivo. Tak primer je denimo zemljišče v lasti košarkarja Vlada Ilievskega, poslovneža Petra Selakovića in glasbenika Roberta Pešuta – Magnifica. Čeprav je zemljišče namenjeno stanovanjski pozidavi, Geodetska uprava RS (Gurs) približno 2400 kvadratnih metrov veliko zemljišče vrednoti le na slabih 7000 evrov – kot da bi bila parcela nezazidljiva. Podobna zemljišča smo našli še v Podutiku in naselju Glince, kar potrjuje, da geodetska uprava od poletja 2010, ko so ljubljanski svetniki potrdili nov občinski načrt, do sedaj ni popravila ocen vrednosti tistih nepremičnin, ki jim je občina spremenila namembnost. Več na www.dnevnik.si.

Vodič do spreminjanja podatkov glede nepremičninskega davka

Geodetska uprava RS (Gurs) bo sistem naročanja na termine, v katerih bodo lahko lastniki uredili podatke o nepremičninah, uvedla z naslednjim tednom. Preverite, na kaj morate še biti pozorni. 1. Podatke zaradi gneče preverite sami prek spleta: Predstojnik Gursa Aleš Seliškar poudarja, naj lastniki nepremičnin obiščejo geodetsko upravo predvsem z namenom spreminjanja podatkov, ne pa v želji po preverjanju teh. Slednje naj opravijo prek osebnih računalnikov, če imajo to možnost. Šele če tega ne morejo opraviti sami, naj se zglasijo na Gursu in prosijo za izpiske iz evidenc. Več na www.dnevnik.si.

Priprave na nepremičninski davek potekajo po načrtu

Priprave na nepremičninski davek potekajo po načrtovanem programu, ocenjuje vodja Geodetske uprave RS (Gurs) Aleš Seliškar. Največ lastnikov s spreminjanjem podatkov izkoristi znižanje davčnih stopenj, ki jih omogoča zakon o davku na nepremičnine, pravi in dodaja, da so težava pri uveljavljanju zakona le kratki roki. Podatki o nepremičninah, za katere so lastniki že poskrbeli, so urejeni, podatki, ki jih lastniki kljub večkratnim pozivom še niso uredili, pa so lahko še nepopolni oz. ne izkazujejo dejanskega stanja, pravi Seliškar. Več na www.dnevnik.si.

SLS in NSi za ustavno presojo nepremičninskega davka računata na državni svet

Poslanski skupini SLS in NSi nista uspeli zbrati dovolj podpisov poslancev za vložitev zahteve za ustavno presojo davka na nepremičnine, imajo pa zahtevo pripravljeno in računajo na to, da jo bo vložil državni svet. Državni svetniki bi lahko o predlogu odločali na januarski seji. Predsednik SLS in namestnik vodje poslanske skupine te stranke Franc Bogovič je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal, da so pričakovali, da bodo dobili potrebnih 30 podpisov poslancev, a se v SDS niso odločili podpreti zahteve, ker so že decembra na ustavno sodišče dali svojo zahtevo za ustavno presojo. Več na www.dnevnik.si.

Vse manj oddajanja na črno

15. januarja poteče rok za prijavo dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Lastniki na črno oddajajo vse manj stanovanj, saj se število vloženih napovedi iz leta v leto povečuje, ocenjujejo v davčni upravi. Vsi posamezniki, ki so svoje premičnine ali nepremičnine lani oddajali v najem fizičnim osebam, morajo Davčni upravi RS (Durs) osebno, po pošti ali elektronsko prek sistema eDavki najkasneje do 15. januarja posredovati napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. To morajo storiti z izpolnitvijo novega obrazca, ki je na voljo na spletni strani Dursa in na vseh davčnih uradih. Več na www.dnevnik.si.

Država prodaja gradove

Ministrstvo za kulturo letos spet načrtuje prodajo šestih gradov, ki so spomeniki državnega pomena. Ker ima država v lasti 16 gradov, bo za druge poskušala najti najemnike ali zanje vsaj za silo poskrbeti. Država ponuja potencialnim kupcem gradove že tri leta, a je dosedanji izkupiček uboren: za vsega 233 tisočakov ji je lani uspelo prodati le graščino Socka pri Vojniku, in sicer podjetju Bent excellent iz Domžal, ki se ukvarja s prodajo čistilne tehnike. Lani je država po odloku o ravnanju z nepremičnim premoženjem načrtovala, da bo s prodajo desetih gradov in njihovih zemljišč zaslužila 14.768.052 evrov. Za Socko je na primer upala na 301.493 evrov kupnine, dobila pa je 68.493 evrov manj. Kljub temu jo je še dobro prodala, saj je pri večini drugih spomenikov morala cene med letnimi razpisi znižati še bolj, a kupcev še vedno ni. Več na www.delo.si.

Zvočno onesnaževanje: Mehkejši udarci kemblja podarjajo mir

Minister Dejan Židan je zavrnil možnost, da bi po sedmih letih zvonjenje cerkvenih zvonov v predpisih spet izrecno opredelili kot vir hrupa. A kljub temu, opozarjajo strokovnjaki, bi morali okoljski inšpektorji ob preglasnem zvonjenju ukrepati, saj se zvonovi po zavezujočih mednarodnih standardih štejejo kot vir impulzivnega hrupa. Cerkveni zvonovi bodo, kot kaže, lahko še naprej doneli po mili volji njihovih upravljalcev in povzročali glavobole nesrečnikom, ki živijo tik ob zvonikih. Minister Dejan Židan je namreč zavrnil pobudo poslanca Janija Möderndorferja, da se zvonove in druge nepremične zvočne naprave v uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju izrecno omeni kot vire onesnaževanja okolja s hrupom. Na željo cerkvenih oblasti je zvonove iz uredbe leta 2006 izločila prva Janševa vlada. Več na www.dnevnik.si.

Lani je pritegnila košarka, letos bo Emona

Ljubljanski turistični delavci so lahko s tokratnim silvestrovanjem več kot zadovoljni. »Ocenjujemo, da je v Ljubljani novo leto 2014 na ulicah pričakalo več kot 50.000 ljudi,« pravi Petra Stušek, predstavnica Turizma Ljubljana, in doda: »Decembra lani smo v Ljubljani organizirali približno 70 brezplačnih prireditev na različnih lokacijah, ki se jih je po naših opažanjih udeležilo bistveno več ljudi kot leta poprej. Namestitvene zmogljivosti v Ljubljani so bile na najdaljšo noč odlično zasedene, v povprečju je bila zasedenost hotelov kar 97,1-odstotna, nekateri med njimi so bili čisto polni. Pa tudi sicer je bilo lansko leto za ljubljanski turizem zelo srečno. Zadnji podatki kažejo, da je ocena števila prihodov v Ljubljano 2013. leta 497.553, kar je devet odstotkov več kot leta 2012, ki je veljalo za rekordno. Ocena nočitev leta 2013 je 954.351, kar je 11 odstotkov več, kot je bilo realiziranih nočitev leta 2012 (851.386). Na Turizmu Ljubljana smo izvedeli, da je lani naše glavno mesto imelo največ obiskovalcev februarja, julija, septembra in oktobra – v teh dveh predvsem na račun košarkarskega prvenstva Eurobasket. Več na www.delo.si.

Umrl je arhitekt Vladimir Braco Mušič

Včeraj je v 84. letu starosti umrl arhitekt, urbanist, publicist in profesor Vladimir Braco Mušič. Veljal je za eno osrednjih osebnosti na področju slovenskega urbanizma. V njegovem opusu izstopajo ureditve sosesk Maribor-jug, Ruski car v Ljubljani ali projekt Split 3, ki jih je ustvaril s sodelavci, ob teh pa tudi projekti, kakršna sta urbanistična ureditev Bizovika ali zgodovinskega središča Novega mesta. Med drugim je predaval na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo ter na oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Več na www.delo.si.

SDS opozarja na zadolženost Mestne občine Ljubljana

Mestni odbor SDS Ljubljana opozarja na zadolženost Mestne občine Ljubljana (MOL). Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je Ljubljana po zadnjih podatkih ministrstva za finance daleč najbolj zadolžena občina v Sloveniji. Ljubljana predstavlja manj kot osmino prebivalstva Slovenije, njen dolg pa več kot četrtino zadolžitve vseh občin, so dodali. V ljubljanskem odboru SDS so zapisali, da je dolg MOL konec leta 2012 znašal 219 milijonov evrov, skupni dolg 211 slovenskih občin pa 836,7 milijona evrov. Več na www.delo.si.

Za parkirišča P+R na voljo še štirje milijoni evrov

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je razpisalo še tretji (in tudi zadnji) rok za prijave na razpis za evropska sredstva, namenjena gradnji parkirišč P+R (parkiraj in se pelji). Med prijave, ki so prispele na prva dva roka, so razdelili le približno polovico vsote. Na voljo so še najmanj štirje milijoni evrov. Ministrstvo je razpis Parkiraj in se pelji, ki se izvaja v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, druge razvojne prioritete »cestna in pomorska infrastruktura – področje javnega potniškega prometa«, objavilo poleti. Na voljo je bilo približno osem milijonov evrov, in ker med prijavitelje na prva dva roka za oddajo vlog niso razdelili vsega denarja, ampak le približno polovico, so konec lanskega leta razpisali še tretji rok. Ta se izteče 30. januarja. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, »so trenutno na voljo štirje milijoni evrov, v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pa si prizadevamo za pridobitev dodatnih evropskih sredstev«. Več na www.delo.si.

»Županova« civilna iniciativa za širšo Zaloško cesto

V ČS Polje, ki slovi po velikem številu civilnih iniciativ, so pred kratkim dobili še eno. Osmo vodita četrtna svetnika Anton Vatovec (SD) in Anton Podobnik (LZJ), ki si prizadevata, da bi med sokrajani dobila podporo za širitev Zaloške ceste, kot jo zagovarja občina. Podobnik je v svojem dopisu četrtnemu svetniku Marjanu Cerarju (samostojni) navedel, da najnovejša iniciativa odločno podpira sedanji projekt Zaloške ceste, kar po njegovem pomeni »nadaljevanje štiripasovnice do križišča ali morda celo krožišča z Zadobrovško cesto«. Razložil mu je, da so v ta namen pred novoletnimi prazniki med ljudmi začeli zbirati podpise podpore temu projektu. Priznal je, da sam ni bil preveč uspešen, saj jih je zbral malo manj kot 100. Več na www.delo.si.

Sklad obupal nad zasebnim kapitalom

Medtem ko Strabag, Imos in SGP Tehnik dokončujejo prve stavbe v soseski Zeleni gaj na Brdu, stanovanjski sklad išče nove gradbince, ki bi zgradili tri dodatne večstanovanjske objekte s skupno 64 stanovanji na tej lokaciji. Republiški stanovanjski sklad išče izvajalca, ki bo zgradil dva večstanovanjska bloka z dvanajstimi stanovanji v sklopu soseske Zeleni gaj na Brdu. Ponudbe podjetij bo sklad zbiral do 3. februarja, nato pa bo med njimi izbral tistega ponudnika, ki bo bloka, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter okolico uredil po najnižji ceni. Spomnimo, sklad je omenjena bloka sprva nameraval graditi v javno-zasebnem partnerstvu. Zasebni partner bi na skladovih zemljiščih zgradil bloka, ki bi bila last stanovanjskega sklada, v zameno pa bi zasebnik lahko na sosednjem zemljišču zgradil vrstne hiše, ki bi jih lahko prodajal zainteresiranim kupcem. A kljub dvema javnima razpisoma med gradbenimi podjetji ni bilo zanimanja za sodelovanje s skladom. Več na www.dnevnik.si.

Niti v središču mesta ni vse bleščeče

Občina je zadnja leta veliko denarja usmerila v mestno središče, ki je z urejanjem brežin, obnovo javnih površin, fasad in gradnjo mostov precej spremenilo podobo. A nekateri deli so še naprej neurejeni, celo zanemarjeni. Stanovalci ulice Na Stolbi opozarjajo, da njihova ulica, po kateri se veliko turistov spusti z Gradu, mestu ne more biti v ponos. Stanovalci si za to, da bi občina nekaj pozornosti preusmerila tudi na njihov konec, prizadevajo že vrsto let. V zvezi s tem so se pri županu Zoranu Jankoviću prvič oglasili avgusta 2008, kasneje pa s pobudo za celovito urejanje problematike pisali še podžupanu Janezu Koželju. Opozorili so, da je prostor »neurejen, nedopadljiv in tudi nevaren za različne skupine uporabnikov«. Več na www.delo.si.

Enake možnosti v prometu za invalide in otroke

Ljubljanska občina je konec lanskega leta v Gentu prejela letno nagrado organizacije Eurocities v kategoriji »Smart living« za projekt Zagotavljanje varnosti in enakih možnosti v prometu za otroke in osebe z oviranostmi. V nagrajenem ljubljanskem projektu sta združeni dve storitvi: prevoz na klic, ki ga izvaja LPP, ter portal vzgoje in izobraževanja z opisom varnih poti v šolo, ki ga vzdržuje mestni oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Več na www.delo.si.

Zaračunavanja prtljage ne bo več

Po uvedbi maksimalne tarife bodo zdaj na Mestni občini Ljubljana taksistom prepovedali zaračunavanje dodatkov. A taksisti opozarjajo, da bistveni predlogi, ki so jih v okviru projekta Dober taksi predlagali mestnim veljakom za dvig kvalitete taksi storitev, niso padli na plodna tla. Prefriganim ljubljanskim taksistom, ki so po lanskoletni uvedbi maksimalne tarife začeli strankam zaračunavati prtljago in druge dodatke, bodo mestni svetniki spet skušali stopili na prste. V predlogu dopolnjenega odloka o avtotaksi prevozih, ki naj bi ga sprejeli na prvi letošnji seji mestnega sveta, namreč piše, da maksimalne tarife vključujejo vse storitve, ki so potrebne za izvajanje avtotaksi prevozov. To pomeni, da taksisti uporabnikom ne bodo smeli več zaračunavati dodatnih storitev nad ceno 1,5 evra za kilometer vožnje. Več na www.dnevnik.si.

Pot do novih prostorov bo še dolga

Da študenti ljubljanskih akademij za glasbo, likovno umetnost in oblikovanje ter gledališče, radio, film in televizijo znanje svoje stroke nabirajo v neprimernih učnih prostorih, ni novost. A kljub stiski in dejstvu, da se že leta govori o gradnji objekta za umetniške akademije ob Roški cesti, obljube o novih primerih učilnicah ostajajo le črka na papirju. Ljubljanski univerzi že od maja 2008, ko je bila izdana pravnomočna odločba, da se 500 kvadratnih metrov veliko zemljišče v naravi vrne dvanajstim lastnikom, ni uspelo pridobiti tega kosa zemlje. Na univerzi so pojasnili, da so v postopku denacionalizacije zahtevali, da država zemljišča ne vrne v naravi, a sodišče njihove želje ni upoštevalo. Več na www.dnevnik.si.

Grad Bokalce: Projekt zanimiv, izvedljivost dvomljiva

Posestvo Bokalce, znano po več stoletij starem istoimenskem gradu, naj bi končno poživili. Za januarsko sejo mestnega sveta je namreč pripravljen osnutek podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki poleg prenove gradu predvideva tudi gradnjo hiš in oskrbovanih stanovanj. Kako namerava izpeljati projekt Bokalce, nam direktor podjetja Givo Real Jože Vidrih sicer ni razkril, je pa dejal, da se za tovrstne projekte, ki kot celota res stanejo več deset milijonov evrov, nikoli ne odloča razvijalec sam. Raje išče partnerje ali obliko financiranja, zastavljeno na drugačnem modelu, kot je bila praksa v Sloveniji. Kako so si to zamislili, bodo »z veseljem pojasnili, ko bo OPPN sprejet«. Je pa zagotovil, da »bodo projekt začeli brez skrivnostnih stricev od kjerkoli, zagotovo pa pri tem ne bo bank iz Slovenije, ki imajo uradno prepoved vstopati v take projekte«. Več na www.delo.si.

Idejna rešitev grad Bokalce_Ljubljana

Kud France Prešeren še čaka na kupca

V Kudu nič novega, bi lahko rekli. Včeraj je Vito Rožej, njegov predsednik, spregovoril o trenutni situaciji, ki ni dosti drugačna kot pred zaprtjem tega ljubljanskega kulturnega društva, ki je v poldrugem desetletju organiziralo približno 450 prireditev na leto. Kupca ali vlagatelja s posluhom za kulturo društvo torej še vedno ni našlo, prostori pa so po oceni geodetske uprave vredni nekaj manj kot 800 tisoč evrov. Rožej je sicer povedal, da je zunanji dolg že presegel pol milijona evrov. Več na www.delo.si.

Išče se nov direktor Turizma Ljubljana

»Upam, da bomo dobili dobro nadomestilo,« je župan Zoran Janković danes komentiral nov razpis za direktorja zavoda Turizem Ljubljana, na katerem dosedanja direktorica Barbara Vajda ne bo več kandidirala. Prijave je treba poslati do 24. januarja. Kandidati morajo ob doseženi sedmi stopnji izobrazbe imeti še najmanj osem let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta pri opravljanju vodstvenih del, višjo raven znanja slovenskega in vsaj enega svetovnega jezika, prav tako morajo dobro poznati vsa področja turizma, imeti organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja skupine in timskega dela. Ob potrebnih dokazilih morajo najpozneje do 24. januarja, ko se izteče razpisni rok, predložiti tudi življenjepis, vizijo razvoja ljubljanskega turizma in program zavoda za prihodnja štiri leta. Več na www.delo.si.

Magnifico in Ilievski bosta lahko kmalu zidala

Mestna uprava je za januarsko sejo mestnega sveta pripravila dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko sosesko Koseze, ki jo bodo oklepale ulica Draga ter Šišenska in Podutiška cesta. Ne gre za veliko sosesko, saj dopolnjeni osnutek na približno 6000 kvadratnih metrov površin predvideva le devet stanovanj, ki bodo razporejena v šestih eno- ali dvostanovanjskih hišah. Če bodo mestni svetniki omenjeni prostorski akt potrdili, bodo tamkajšnji lastniki zemljišč korak bližje h gradnji hiš. Med lastniki so od konca leta 2009 tudi poslovnež Peter Selakovič, glasbenik Robert Pešut – Magnifico in košarkar Vlado Ilievski. Trojica si deli lastništvo parcele, na kateri dopolnjeni osnutek predvideva gradnjo treh enostanovanjskih stavb. Več na www.dnevnik.si.

Dediščina bo še nekaj let očem nevidna

Ižanska prazgodovinska kolišča, ki so bila pred tremi leti skupaj s kolišči iz preostalega alpskega sveta vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, je na prvi delovni dan v novem letu vlada razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Na ministrstvu za kulturo so pojasnili, da so s sprejetjem odloka povezali varstvo kulturne dediščine in naravnih vrednot, za upravljalca pa je bil določen Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Več na www.dnevnik.si.

Vele se spreminja v hišo duhov

Nekdaj uspešna in priljubljena veleblagovnica Vele v središču Domžal se vse bolj spreminja v bolj in bolj zapuščeno hišo duhov. »S Tušem ni komunikacije, saj ne odgovarjajo na nobeno pobudo. Kljub temu kar brez njihovega soglasja urejamo vsaj makadamsko parkirišče ob nekdanji blagovnici Vele, da ne bi izpadlo, da smo tako zanikrni na občini,« je ob izteku lanskega leta povedal domžalski župan Toni Dragar. Dodal je, da so Tuševi upravi med drugim poslali sporazum, da bi jim dovolili urejanje osrednjega parkirišča oziroma sporazum za zamenjavo zemljišč, ki bi občini omogočila ureditev parkirišča tudi ob zdravstvenem domu z navezavo do Univerzala. A odgovora po njegovih besedah niso dobili, čeprav sta narejena tako elaborat kot geodetska odmera in je oboje na upravi že pol leta. Več na www.dnevnik.si.

Geodetom ponujajo brezplačni najem

V Kamniku, kjer so z novim letom ukinili geodetsko pisarno, Geodetski upravi RS ponovno ponujajo brezplačen najem prostorov za kamniško in domžalsko geodetsko pisarno. Vrata geodetske pisarne Kamnik so v skladu z napovedmi o njeni združitvi z geodetsko pisarno Domžale tudi v petek ostala tesno zaprta. Župan Marjan Šarec pa na ponovno prošnjo, ki jo je dva dni pred iztekom leta znova naslovil na Geodetsko upravo RS, še ni dobil odgovora. V dopisu je upravo med drugim znova opozoril, da je občina Kamnik, ki šteje več kot 29.000 prebivalcev, geografsko in demografsko zelo raznolika, da ni v celoti pokrita z internetno povezavo, da so slabe tudi javne prevozne povezave ter da so lastniki nepremičnin zvečine starejši ljudje. Več na www.dnevnik.si.

Milijonsko obnovo šole za 24 otrok bodo nadaljevali

Prihodnji konec tedna, v nedeljo, 12. januarja, se bo v Dražgošah ob obletnici znamenite partizanske bitke in požiga vasi zbralo na tisoče obiskovalcev. Pohodniki z vseh koncev in krajev se bodo še pred odhodom na slovesnost pri spomeniku pod vasjo zbrali pred tamkajšnjo podružnično šolo in v njej. Že drugo leto bo šola videti kot napol dokončana velika dvonadstropna stavba. Obnova te šole je v Železnikih tema, ki že nekaj let dviguje največ prahu. Letos naj bi jo vendarle nadaljevali, saj so svetniki tik pred koncem leta sprejeli investicijski program, denar za letos pa je predviden tudi v proračunu. A brez zapletov, obračunavanj, zahtev za sklic izredne seje občinskega sveta in opravičil niti tokrat ni šlo. Več na www.dnevnik.si.

Bohinjci Ljubljane do grla siti

Posvet je v Bohinjsko Bistrico privabil predsednika parlamenta Janka Vebra in četico pomembnih uradnikov z različnih ministrstev. A ne s finančnega, od koder so Bohinjci z nejevero sprejeli podatke, da so v 60. razredu pri davku na nepremičnine skupaj z Ljubljančani: »Lastnik malega hotela je prej plačeval dobrih 10.000, zdaj bo skoraj 15.000 evrov, večji hotelir pa prej 46.000, zdaj bo od prihodkov, ki imajo jasno omejitev – Triglavski narodni park, odštel 87 tisočakov. Mi smo siti odločitev ljudi v Ljubljani, ki po drugi strani ne poskrbijo za uresničitev zakona o TNP, ki predvideva državno pomoč pri projektih,« je dejal župan Franc Kramar in pojasnil, da želijo znova imeti tudi enoten ribiški okoliš, državni načrt za Vogel in tako naprej. Več na www.dnevnik.si.

“In” ali “hin”: Absurdno je, da je Bohinj v istem razredu obdavčitve kot Ljubljana

Bohinjci že dlje časa opozarjajo na omejitve, ki jih pestijo pri življenju in gospodarjenju v Triglavskem narodnem parku. Novo težavo predstavlja davek na nepremičnine in Bohinjci bodo, kot so opozorili na današnji problemski konferenci, vztrajali, da se spremenijo stopnje obdavčitve na varovanem območju ali pa bodo izstopili iz parka. Več na www.dnevnik.si.

Ritoznojska voda je spet čista

Čeprav iz laboratorija celjskega zavoda za zdravstveno varstvo uradno še niso dobili rezultatov analize o prisotnosti bakterije E.coli v vodovodnem sistemu Ritoznoj-Gabernik, nam jeMetka Matjašič, odgovorna za nadzor, povedala, da v dveh zadnjih odvzetih vzorcih bakterija ni več prisotna. Kljub temu preklica o obveznem prekuhavanju vode še ne smejo objaviti, saj je potrebno počakati na uraden odgovor zavoda. Tega pričakujejo v najkrajšem času. Kljub temu pa se na Ritoznoju težav še niso rešili, saj obstaja nevarnost onesnaženosti vodnih virov še naprej, ker so izviri zvečine na območjih, ki jih kmetje polivajo z gnojnico. Rešitev je v priključitvi na bodoči vodovodni sistem Šmartno-Pokoše, ki ga zdaj gradi podjetje IPI iz Rogaške Slatine. Več na www.delo.si.

Mariborski radarji: novi odškodninski zahtevek Iskre?

Državnemu pravobranilstvu (za zdaj) ni uspelo sprožiti sodnega postopka glede ničnosti pogodbe za razvpite mariborske radarje. Sodišče je njegovo tožbo zavrglo, ker je po osmih mesecih ugotovilo, da bi morala tožbo vložiti Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je v pogodbi zaznala znake korupcije. Sodna obravnava na ljubljanskem okrožnem sodišču bi se morala začeti včeraj, a je sodišče le pet dni prej tožbo zavrglo. Predstavnica za odnose z javnostmi na državnem pravobranilstvu Anita Drev je pojasnila, da Republika Slovenija po mnenju sodišča nima aktivne legitimacije za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti, kadar ni pogodbena stranka. A pravobranilstvo, ki je tožbo vložilo že lanskega 23. aprila, se s tem ne strinja in se bo zoper sklep sodišča pritožilo, to mu je predlagala tudi KPK. Ta je mnenja, da kot državni organ brez lastne pravne subjektivitete ne more biti samostojna tožeča stranka. Več na www.delo.si.

Postajališča tudi z dostopom do interneta

Pet mesecev kasneje, kot je bilo sprva napovedano, bodo jutri, najprej sicer poskusno, na dvanajstih najbolj frekventnih in najpomembnejših avtobusnih postajališčih v mestu pričeli delovati prikazovalniki točnega prihoda mestnih avtobusov. Od petka naprej bodo uporabniki avtobusov na postajališčih torej lahko do minute natančno ugotovili, kdaj bo avtobus, ki ga nameravajo uporabiti, prišel na postajališče. Več na www.vecer.com.

Prihranek za tri sušna leta

Iz nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč je Mestna občina Velenje lani prejela 7,3 milijona evrov. Šele čez tri leta, ko bo občina od državnega davka na nepremičnine spet dobila približno toliko, bo proračun spet tekoče vzdržen. Zato so si ustvarili nekaj zaloge. Nakazila dela davka na nepremičnine, ki zamenjuje tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, lahko občine pričakujejo v drugi polovici leta. V Velenju so nadomestila do zdaj pobrali do konca marca, zato župan Bojan Kontič dopušča možnost, da bo imela občina prehodne likvidnostne težave. Več na www.delo.si.

Novi športni objekt za občino predrag

Vse ponudbe gradbincev za gradnjo večnamenskega objekta ob atletskem stadionu v športnem parku na Ravnah so precej presegale predviden znesek, ki ga namerava za objekt nameniti občina.  Kljub temu se gradnji ne bodo odpovedali, temveč bodo načrte poenostavili in tako poskušali poceniti gradnjo. Večnamenski objekt bo sestavljen iz dveh vkopanih delov, med katerima bodo tribune, na obeh straneh pa slačilnice za 38 oseb, sanitarni prostori za športnike, večnamenski prostor za sodnike in trenerje, prostori za opremo ter na strehi dve terasi za obiskovalce in tekmovalce. Občina namerava za gradnjo in opremo odšteti 166.000 evrov, od katerih so 40.000 evrov že dobili na razpisu za projekte Lokalne akcijske skupine Mežiške doline. Tudi zato morajo objekt zgraditi v predvidenem roku – do septembra. Več na www.delo.si.

Stadion_Ravne na Koroškem

Murska Sobota: Odkrili grobove iz zgodnjega srednjega veka

Že od novembra arheologi murskosoboškega Pomurskega muzeja ob pomoči študentov brskajo po slab hektar veliki njivi na obrobju mesta, imenovanem Plese, kjer bo Petrol ob bodoči vzhodni mestni obvoznici še letos zgradil bencinski servis. Vodja izkopavanj, kustos za arheologijo Samo Sankovič je navdušen nad dosedanjimi odkritji. V dobrih dveh mesecih dela so namreč odkrili pet skeletnih grobov z razmeroma dobro ohranjenimi okostji pokojnikov. Po nakitu in grobnih dodatkih – arheologi so na nekaterih okostjih našli ogrlice iz raznobarvnih steklenih kroglic, prstane in uhane, pri nekaterih pa tudi železne nožke in konice puščic- Samo Sankovič ocenjuje, da gre za slovanske grobove iz zgodnjega srednjega veka. Več na www.delo.si.

V Pivki se ekologov ne otepajo

V Sloveniji trenutno okrog 13 odstotkov ozemlja predstavljajo zavarovana območja, medtem ko je bil kot cilj v nacionalnem programu varstva okolja do leta 2014 zastavljen 22-odstotni delež. »Trenutna situacija v državi je tempo ustanavljanja novih zavarovanih območij precej upočasnila,« na ministrstvu za kmetijstvo in okolje odgovarjajo, da gre za zahteven in dolgotrajen participativni proces, ki vključuje številne vpletene, zahteva pa tudi sredstva za ustanavljanje in začetek upravljanja. Strokovno utemeljena pobuda lokalne skupnosti, kakršna je prišla iz občine Pivka, je, kot pravijo na ministrstvu, zato dobrodošla. Tako ustanovitev kot financiranje novega parka bo namreč prevzela občina, kar je bilo pri nas doslej bolj izjema kot pravilo. Več na www.dnevnik.si.

Do vrtičkov v Novi Gorici po polžje

Čeprav v novogoriški občini že celo leto razmišljajo o tem, da bi nezazidana stavbna zemljišča namenili vrtičkarjem, pobuda ni prišla še dlje kot do priprave odloka o urejanju in oddaji urbanih vrtov v najem. A še na slednjega so imeli novogoriški svetniki na včerajšnji seji v drugem branju vrsto pripomb in amandmajev, zaradi česar se so odločanje o njem preložili na naslednjo sejo, ki bo 23. januarja. Naj spomnimo, da sta svetnika Darinka Kozinc in Anton Peršič že pred letom dni na občino naslovila pobudo, da nezazidana stavbna zemljišča nameni za vrtičke. Poudarila sta, da je v občini kar nekaj površin, ki so v prostorskem planu predvidene kot zazidalne, dejansko pa so nepozidane in neurejene. Zaradi gospodarske krize in nizke stopnje samopreskrbe s hrano naj bi sicer se za urejanje vrtičkov zanimalo čedalje več občanov. Več na www.delo.si.

Povezani koprski trgovci do nižjih najemnin

Medtem ko država zvišuje davke, kupna moč prebivalstva pa upada, je Mestna občina Koper malim trgovcem, gostincem in obrtnikom podarila lepo novoletno darilo. Najemnikom občinskih poslovnih prostorov v starem mestnem središču so 1. januarja za 30 odstotkov znižali najemnine. V galeriji Žbona, kjer na mesec plačujejo 500 evrov najemnine, so bili novice več kot veseli. »To je pravi korak, če želite spodbuditi trgovsko, gostinsko in obrtno dejavnost v mestu,« je včeraj dejala Ingrid Celestina iz Zavoda Koper Otok, združenja trgovcev, obrtnikov in drugih prodajalcev v starem Kopru. Znižane najemnine bodo veljale dve leti, nato bo občina analizirala razmere in glede na položaj določila nove. Več na www.delo.si.

Piran išče denar za Grando in Monfort

Nekdanji skladišči soli v Portorožu naj bosta namenjeni kulturi, športu, prireditvam, soli in turistični dejavnosti. Ohraniti ju je treba s čim manj posegi, nesprejemljiva dejavnost v njih je parkiranje in ob njih pristajanje velikih potniških ladij. To je povzetek usmeritev urejanja skladišč, ki se jih je lotila občinska komisija pod predsedstvom Andreje Frelih. V Monfortu so včeraj končno podelili nagrade v višini 500 evrov avtorjem treh najbolj izstopajočih idej za urejanje portoroških skladišč soli. Dobitniki nagrad so Boštjan Voda, Tomaž Schlegel in Romana Kačič ter Mattias Lidén. Več na www.delo.si.

Rešitve za skladišča soli_Piran

Poskusno odstranili slab oplesk v predoru Markovec

»Predor Markovec bomo znova začeli pleskati čez en teden. Ustavi nas lahko samo potres,« je včeraj pred predorom povedal Matjaž Pečovnik, lastnik Map-Trada, ki se je včeraj lotil poskusnega odstranjevanja reklamiranega opleska in namerava že prihodnji teden imeti ustrezne analize za ponovno pleskanje. Po približno enem letu bodo predor zdaj pleskali že drugič. Med prvim in drugim pleskanjem pa bo kar nekaj razlik. Prvič je podjetje Kugler iz Celja to delo opravljalo približno pet mesecev in zanj zahtevalo 450.000 evrov. Prejelo je polovico zneska, zdaj pa je vse skupaj v pravdnem postopku na sodišču. Le nekaj mesecev po končanih delih je namreč oplesk začel odstopati in Dars je z denarjem iz reklamacije oktobra objavil razpis, na katerem so izbrali podjetje Map-Trade. Več na www.delo.si.

Markovec ne bo končan pred letom 2015

Dars bo v prvih mesecih leta začel poravnavati škodo, ki je nastala na objektih med gradnjo predora Markovec. Marjan Ortar, predstavnik nadzornega inženirja DRI, pravi, da ne gre za večje poškodbe in da po zelo grobi oceni škoda ne bo presegla nekaj sto tisoč evrov. Stanovalec Claudio Babič nam je pokazal več kot pol centimetra široke razpoke na svoji hiši in povedal, da se zaradi njih bojijo, da bi se kaj porušilo. Po prvih ocenah je škoda nastala na 50 do 60 stanovanjskih objektih, vendar so to le manjše poškodbe; popokane ploščice, omet, podporni zidovi … Večjih konstrukcij poškodb ni bilo, razen v enem primeru, kar pa so predvideli že ob začetku del, je povedal Marjan Ortar. Črne napovedi, da se bo porušil del hriba in da bo treba zgraditi več deset nadomestnih hiš, se niso uresničile. Tudi zaradi uporabljene tehnologije rezanja, ki so jo zahtevali prebivalci Krajevne skupnosti (KS) Žusterna, ki so se že pred gradnjo predora ustanovili komisijo za nadzor. Več na www.delo.si.

V Kopru prenovili pristanišče, zdaj imajo težave ribiči

Težave nekaterih ribičev, ki imajo po obnovi ribiškega pristanišča v Kopru otežen vstop in izstop s plovil, bodo na občini poskušali rešiti s pontoni ali plavajočim pomolom. Ob tem na občini poudarjajo, da so se za zvišanje obale odločili zaradi poplavne ogroženosti, pri čemer so s projektom obnove seznanili tudi ribiče, ki so z njim soglašali. Po nedavnem slavnostnem odprtju obnovljenega ribiškega pristanišča v Kopru so nekateri mediji poročali o težavah zlasti manjših ribiških plovil. Da je z dvigom obale pristanišča za dobrega pol metra za nekatere ribiče nastal problem oteženega vstopa in izstopa iz svojih plovil, priznavajo tudi na Mestni občini Koper (MOK). Več na www.delo.si.

Pristanišče_Koper

Težave bodo poskušali rešiti s plavajočim pomolom

Težave nekaterih ribičev, ki po obnovi ribiškega pristanišča v Kopru težko stopajo na plovila in stopajo z njih, bodo na občini poskušali rešiti s pontoni ali plavajočim pomolom. Ob tem poudarjajo, da so se za zvišanje obale odločili zaradi poplavne ogroženosti, s projektom pa so pred obnovo seznanili tudi ribiče, ki so z njim soglašali. Lokalna skupnost je v posameznih fazah tudi upoštevala pripombe ribičev, za zvišanje obale pa so se odločili predvsem zato, ker so s tem »rešili ogroženost mestnega jedra pred številnimi poplavami, ki jih povzroči plimovanje«. Zasnova rekonstrukcije pristanišča na način, da bo objekt prenesel najneugodnejše vplive z morske strani in zagotavljal poplavno varnost objekta v primeru ekstremnega plimovanja, pa je bila tudi pogoj, ki ga je zahtevalo ministrstvo za okolje in prostor, so še poudarili na občini. Več na www.dnevnik.si.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri