Ko občani odločajo o porabi javnega denarja
Medtem ko v glavnem mestu ni videti, da bi se med občani pojavile širše težnje po vključitvi v odločanje o porabi občinskega denarja, so v Mariboru predlog statuta, ki bi to omogočal, že poslali na mestni svet. O njem bodo svetniki v drugem največjem slovenskem mestu menda razpravljali januarja. S protesti se je pokazalo, da tisto, kar počnejo politiki, ni v skladu z željami prebivalcev in da obstaja velik demokratični deficit, je prepričan Matic Primc, eden od predlagateljev sprememb mestnega statuta, s katerimi bi v Mariboru uvedli neposredno soodločanje meščanov o porabi javnega denarja. Več na www.delo.si.
Kaj o participativnem proračunu pravi politika
Medtem ko v glavnem mestu ni videti, da bi se med občani pojavile širše težnje po vključitvi v odločanje o porabi občinskega denarja, so v Mariboru predlog statuta, ki bi to omogočal, že poslali na mestni svet. O njem bodo svetniki v drugem največjem slovenskem mestu menda razpravljali januarja. Kaj o participativnem proračunu pravijo ljubljanski svetniki? Več na www.delo.si.
Odpustek bo le za stavbe, v katerih lastnik biva
Lastniki črnih gradenj, ki že imajo odločbo o rušenju nepremičnine – po podatkih inšpektorata jih je približno 2800 – naj ne spregledajo novele zakona o graditvi objektov (ZGO), ki jim omogoča pritožbo na odločbo in kasnejšo možnost legalizacije objekta. Nova sprememba zakona, pravzaprav novi člen, ki so ga dodali v ZGO, je bil v uradnem listu objavljen prejšnji petek in je začel veljati že naslednji dan. Lastniki, ki so objekt zgradili nelegalno, neskladno z gradbeno dokumentacijo ali če nimajo predpisanega uporabnega dovoljenja, lahko na inšpektoratu zaprosijo za odlog izvršbe. Da bo vloga odobrena, morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. Čeprav je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel ob prvi predstavitvi sprememb, ki jih na ministrstvu načrtujejo v povezavi z gradnjami, dejal, da hočejo najti rešitev, ki bo omogočila legalizacijo čim več objektov – če so le zgrajeni na investitorjevi zemlji ali imajo za gradnjo pridobljeno služnost –, je sprejeta zakonodaja dokaj omejevalna. To je tudi v skladu s pomisleki stroke, ki je nasprotovala možnosti legalizacije »kar povprek«. Več na www.delo.si.
Veljati je začel davek na nepremičnine
Z današnjim dnem je začel veljati zakon o davku na nepremičnine, ki bo nadomestil dosedanje nepremičninske dajatve. Zajete so vse vrste nepremičnin, davčne stopnje so različne glede na vrsto nepremičnine, davčna osnova je posplošena tržna vrednost v registru nepremičnin. Davek bo za letos odmerjen na presečni datum 1. april. Davek bo nadomestil davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, pristojbino za vzdrževanje gozdih cest in davek na nepremičnine večjih vrednosti. Davčni zavezanci bodo lastniki nepremičnin, lizigojemalci, neprofitni najemniki v denacionaliziranih stanovanjih ali imetniki osebne služnosti v primerih, ko je ta vpisana na celotni nepremičnini. Več na www.dnevnik.si.
Množične selitve ob koncu leta zaradi davka na nepremičnine
Na upravnih enotah je v zadnjih dneh leta huda gneča na oddelkih za spremembo naslova stalnega prebivališča. Mnogi se namreč odločajo za to, da bi se izognili višji obdavčitvi nepremičnine. Zadnja možnost je še danes, a prej dobro premislite. Zaradi novega davka na nepremičnine, ki predvideva precej višjo davčno stopnjo za nerezidenčne nepremičnine, se v zadnjih dneh leta veliko več ljudi kot običajno odloča za spremembo naslova stalnega prebivališča. Na nekaterih upravnih enotah imajo vsaj še enkrat toliko strank kot ob običajnih dnevih. Čas za tak »manever«, da bi si spremenili davek za leto 2014, je le še danes, a je treba prej dobro premisliti. Sprememba naslova stalnega prebivališča namreč ne bo nujno vplivala na nižji skupni davek, fiktivno prijavljanje stalnega prebivališča pa je kaznivo dejanje, na kar opozarjajo na upravnih enotah in na ministrstvu za notranje zadeve. Več na www.dnevnik.si.
Davek na nepremičnine: Ustavnopravno luknjast kot švicarski sir
Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da bi novi zakon o davku na nepremičnine lahko kršil vsaj šest členov ustave (14., 22., 23., 25., 33. in 74. člen). Med drugim je vprašljivo, zakaj bi moral lastnik plačati trikrat višji davek le zato, ker v njegovi nepremičnini biva solastnik, ne pa kdo drug. Zakaj bo moral brat plačati več kot trikrat višji davek za svojo polovico od staršev podedovane hiše le zato, ker v tej hiši namesto neke tretje osebe živi in ima od nje koristi sestra, ki je podedovala drugo polovico hiše in ji zato brat kot solastnici ne more podeliti niti osebne služnosti na svoj del hiše? Ali je ustavnopravno dopustno razlikovanje, po katerem bo nepremičninski davek moral plačati lastnik, ki bo hipotekarni kredit za nakup svojega stanovanja odplačeval še naslednjih 15 let, ne bodo pa davka plačevali lastniki obsežnih fondov nepremičnin, ki te nepremičnine oddajajo v finančni najem (lizing), saj bodo to breme nosili lizingojemalci? Ali obstaja razumen razlog za to, da je zakonodajalec kmete in druge lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov zaščitil pred čezmerno obdavčitvijo z določitvijo najvišjega možnega zneska davka na vsak hektar teh zemljišč, ni pa s takšno kapico ali katerim drugim ukrepom poskrbel, da ne bi bili nesorazmerno obremenjeni tudi lastniki vseh drugih vrst nepremičnin? To je le nekaj vprašanj, ki majejo zaupanje v pravičnost, enakopravnost in tudi siceršnjo ustavno neoporečnost zakona o davku na nepremičnine. Več na www.dnevnik.si.
Za več kot desetino se je podražila elektrika
Decembrska inflacija je bila na medletni ravni 0,7-odstotna, so izračunali na statističnem uradu, pri tem pa pojasnjujejo, da je tako nizka stopnja predvsem posledica decembrskih popustov pri oblekah in obutvi ter nižjih cen zdravstvenega zavarovanja. Povprečna letna stopnja inflacije je bila 1,8-odstotna, kar je 0,8 odstotne točke manj kot v letu 2012. V letu 2012 so se življenjski stroški podražili za 2,7 odstotka. Podrobnejši podatki kažejo, da se je letos blago dnevne porabe podražilo za 2,2 odstotka, cene poltrajnega in trajnega blaga pa so nižje za 2,4 oziroma 2,3 odstotka. Več na www.delo.si.
TEŠ 6 – črna luknja energetike ali najdražji spomenik v Evropi?
Na predvečer novega leta so predsedniki koalicijskih strank prejeli osnutek nove koalicijske pogodbe, ki ga je pripravila Pozitivna Slovenija (PS). Ena ključnih točk v njej bo projekt TEŠ 6, o katerem se vlada odloča, ali ga je ceneje dokončati ali ustaviti. V prihodnjih dneh naj bi koalicijski partnerji podali pripombe k osnutku nove koalicijske pogodbe, nato bodo sledila koalicijska usklajevanja – veliki sestanek vseh poslancev vladnih strank je napovedan za 14. januar. Predsedniki koalicijskih strank so za zdaj redkobesedni. Še največ je razkril prvak DeSUS Karl Erjavec, ki ni zadovoljen z delom, ki govori o pokojninah, in pogreša določilo o regresu za upokojence. A je kljub omenjenemu nezadovoljstvu optimističen in pričakuje dogovor v skladu z zavzemanji stranke upokojencev. Več na www.dnevnik.si.
Igranje z milijoni za okoljske projekte
Triintrideset občin je na vlado pred kratkim naslovilo apel za odločitev o izvedbi kohezijskih projektov na njihovem območju, ki pripravljeni že več mesecev čakajo na začetek izvajanja, saj so ostali ujeti v zapletih glede razdelitve evropskih sredstev. Gre za 11 okoljskih projektov na področju oskrbe s pitno vodo (v porečju Drave, Ljubljanice, v Domžalah in Kamniku, Suhi krajini, na območju Kočevja, osrednje Dolenjske in Zgornje Save) ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda (na območjih Ljubljane, Domžal, Kamnika, Medvod, Vodic), skupno vrednih več kot 230 milijonov evrov, od česar bi 200 milijonov evrov zanje zagotovila Evropska unija. Več na www.dnevnik.si.
Omejitve za vlačilce – vrnitev v čas konjskih vpreg
Po napovedi Direkcije RS za ceste, da bo pogojno zaprla določene odseke glavnih prometnic zaradi dotrajanih mostov, na Gospodarski zbornici Slovenije od ministra za infrastrukturo Sama Omerzela pričakujejo, da bo urgentno zagotovil potreben denar za sanacijo teh cestnih odsekov. Na ministrstvu pravijo, da že intenzivno iščejo rešitve. »Kako nas lahko država, kjer mora gospodarstvo na polno delati, če želimo preživeti, ovira z omejevanjem prometa po cestah,« se sprašuje direktor Gozdnega gospodarstva Postojna Frenk Kovač glede na napoved Direkcije RS za ceste, da bo s koncem januarja zaradi dotrajanih mostov omejila promet za težke tovornjake na 15 odsekih glavnih in regionalnih cest po vsej državi. Več na www.dnevnik.si.
Kljub drugačnim napovedim Omerzela ugotovitve nadzora nad AVP javnosti znane šele po novem letu
Kljub prvotnim napovedim ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela, da bodo ugotovitve izrednega nadzora nad Agencijo za varnost v prometu znane po 22. decembru, bo nanje, kot kaže, treba počakati do naslednjega leta. Omerzel je izredni nadzor nad agencijo uvedel na podlagi kriminalističnih preiskav avtošol in programov varne vožnje mladih voznikov, ki so pokazale veliko zlorab in nepravilnosti pri izdajanju vozniških dovoljenj in raznih potrdil. Več na www.dnevnik.si.
Med prazniki dobro zasedeni vsi večji turistični kraji
Med novoletnimi prazniki so dobro zasedena vsa velika turistična mesta po Sloveniji, po pisanju Slovenske tiskovne agencije kažejo podatki turističnih združenj. Največ tujih turistov prihaja iz Hrvaške, Rusije, Ukrajine, Nemčije in Italije, so sporočili iz agencije Spirit. V novoletnih praznikih so ljubljanski hoteli in druge prenočitvene zmogljivosti zasedeni predvidoma v povprečju 88,2-odstotno, kar nekaj od teh pa je bilo v noči na 1. januar polno zasedenih. V prvih enajstih mesecih lani je v prestolnici prenočilo 900.000 turistov, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2012. Kot kaže, bodo imeli v Ljubljani v letu 2013 okoli 950.000 nočitev, kar je dobrih 10 odstotkov več kot v rekordnem letu 2012. Več na www.delo.si.
Krajani napovedujejo pritožbo zaradi gradnje Zaloške ceste
Ljubljanska občina čaka na gradbeno dovoljenje za izgradnjo Zaloške ceste na delu od vzhodne avtoceste do Zadobrovške ceste, župan Zoran Janković pa ga pričakuje po novem letu. Kdo bo cesto gradil, še ni jasno, saj na občini še niso zaključili postopka javnega naročila. Nekateri krajani Polja ob tem napovedujejo pritožbo zoper gradbeno dovoljenje. Janković je na novinarski konferenci 18. decembra dejal, da izvajalca del ne bodo izbrali pred izdajo gradbenega dovoljenja. Napovedal je, da bodo z deli začeli takoj, ko skopni sneg. Več na www.delo.si.
Občina obljubljala neizvedljivo, gradnja se odmika
Nekateri deli glavnega mesta že desetletja čakajo na kanalizacijo. Potem ko sta župan in direktor Vo-Ke maja letos predstavila časovni načrt večjih investicij pri komunalnem urejanju, so se pričakovanja vzbudila tudi pri marsikaterem prebivalcu Rakove jelše in Hrušice. Toda o gradbenih delih na teh območjih še danes ni ne duha ne sluha. Več na www.delo.si.
Seje MOL bodo lahko snemali le mediji in služba mestnega sveta
Ljubljanski mestni svetniki bodo januarja obravnavali spremembe poslovnika, po katerih bodo seje mestnega sveta lahko snemali le predstavniki akreditiranih medijev in služba za organiziranje dela mestnega sveta. Za spremembo poslovnika so se na ljubljanski občini odločili po zapletih s snemanjem na novembrski seji. Mestna občina Ljubljana (MOL) v osnutku sprememb in dopolnitev poslovnika ljubljanskega mestnega sveta določa, da z izjemo akreditiranih medijev in omenjene občinske službe nihče drug ne bo smel zvočno ali slikovno snemati sej mestnega sveta. To pomeni, da tega ne bodo smeli početi tudi mestni svetniki. Več na www.delo.si.
Za ureditev Špice iščejo izvajalca, denarja pa še ni
Tik pred božično-novoletnimi prazniki je občina objavila javni razpis za ureditev brežin Gruberjevega kanala in postavitev pristanov v njem. Gre za drugo fazo urejanja območja Špice, za katero pa občina še nima zagotovljenih vseh sredstev. Naj spomnimo, občina se je urejanja Špice lotila že leta 2009, ko je tam uredila park. Toda drugo fazo ureditve območja, katere glavni del so pristani za ladjice, ki plujejo po Ljubljanici, je nato zaradi pomanjkanja sredstev prestavljala iz leta v leto. Skorajšnji začetek del je lansko pomlad napovedoval tudi župan Zoran Janković z zatrjevanjem, da imajo za projekt evropski denar že zagotovljen. Kar pa se je izkazalo za neresnično, saj je bila vloga MOL kot nepopolna na javnem razpisu za evropska sredstva zavrnjena. Več na www.delo.si.
Zahteva po preklicu dražbe za hišo na Gornjem trgu
»S ponovno objavljeno javno dražbo ljubljanski stanovanjski sklad in MOL nedopustno posegata v moje pridobljene in ustavno varovane pravice, zato znova zahtevam, da se postopek ustavi in prekliče, saj je glede na že večkrat posredovane pravnomočne in pravno zavezujoče dokumente protipraven, nezakonit in protiustaven.« To je bistvo zahteve za razveljavitev javne dražbe, ki jo je na ljubljanski stanovanjski sklad nedavno poslala Lidija Bokal, potem ko je na občinski spletni strani videla, da naj bi ta znova skušal prodati skoraj 95 kvadratnih metrov veliko stanovanje v hiši na Gornjem trgu 13 s pripadajočim solastniškim deležem na skupnih delih stavbe in zemljišču. Več na www.delo.si.
Za novega najemnika Zlate ladjice v igri še trojica
Novi najemnik spomeniško zaščitene hiše na Jurčičevem trgu 1, ki jo Ljubljančani poznajo pod imenom Zlata ladjica, bo znan do konca leta, napovedujejo lastniki objekta. Temeljita prenova zgradbe pa naj bi se začela prihodnjo jesen. Marjana Drame, direktorica delniške družbe AG, ki skrbi za omenjeni projekt, je povedala, da so v iztekajočem se letu potekale priprave na zelo zahtevno prenovo. Najprej so naročili izdelavo statične presoje za ta stari in dotrajani objekt, ki je v zemljiški knjigi prvič omenjen leta 1803, zatem pa še njegov arhitekturni posnetek. Več na www.delo.si.
Podžupan Koželj podpira postavitev spomenika čevljarjem
Arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan sta občini predlagala, da bi na Jurčičevem trgu ob Čevljarskem mostu postavili kip čevljarja v naravni velikosti. Podžupan Janez Koželj idejo podpira, o njej pa bo odločila mestna komisija za postavitev javnih spomenikov. Arhitekta sta mestni oblasti omenjeni predlog poslala, ker sta prepričana, da je skrajni čas, da se postavi tudi spomenik tisočerim Ljubljančanom, ki so v Ljubljani stoletja garali kot »šuštarji« oziroma čevljarji. Več na www.delo.si.
Spomladi dolgo pričakovan začetek prenove
Ljubljanska občina je pridobila evropska sredstva za prenovo Trga republike in objavila javni razpis za izbor izvajalca, ki bo za občino uredil ploščad. Prenova trga naj bi se začela marca. Če bo vreme dopuščalo, bosta družba BSL in Mestna občina Ljubljana marca končno začeli prenovo ploščadi na Trgu republike. Čeprav so v preteklih letih že večkrat napovedali začetek obnove, nato pa se je vsakič izkazalo, da je šlo za prenagljene napovedi, tokrat kaže, da gre zares. Tako mestna občina kot tudi družba BSL sta začeli postopek izbire izvajalcev, ki bodo opravili prenovo. BSL bo zbiranje ponudb končal v drugi polovici januarja, občina pa bo ponudbe zbirala do 30. januarja. Več na www.dnevnik.si.
Zamude ponovno ogrožajo evropska sredstva
Javno podjetje Snaga že išče način, kako bi pridobilo vsa predvidena evropska kohezijska sredstva, tudi če Regijski center za ravnanje z odpadki v Ljubljani ne bo dokončan do konca leta 2015. Minilo je več kot eno leto, odkar je ljubljanski župan Zoran Janković s Strabagom podpisal pogodbo za gradnjo največjega kohezijskega projekta v Sloveniji – Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) v Ljubljani. V tem času je Strabag v skladu s terminskim načrtom že opravil nekatera dela, a kaže, da bodo zamude pri dokončanju neizogibne. To pa je lahko za Snago in Mestno občino Ljubljana zelo problematično, saj bi RCERO moral biti dokončan do 31. decembra 2015, da bi občina lahko pridobila vseh 77,5 milijona evrov iz bruseljske blagajne, ki so namenjeni temu projektu. Več na www.dnevnik.si.
Kanalizacijo Javni razsvetljavi
Skoraj 30 milijonov evrov vreden posel nadgradnje sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter gradnje povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana je dobilo podjetje Javna razsvetljava. Na ponovljenem javnem razpisu namreč ni bilo nobene pritožbe, so potrdili pri Javnem holdingu Ljubljana, tako da je odločitev o izbiri izvajalca del pravnomočna. Javna razsvetljava je skupaj s podjetji CPK, Teleg-M in NK nizke gradnje oddala najugodnejšo ponudbo, ki pa je znatno višja od ponudbe na prvem razpisu, ki je bil konec oktobra zaradi pritožb razveljavljen. Kljub izbiri izvajalca pa je začetek gradnje dobrih 45 kilometrov kanalizacije, zadrževalnega bazena s spremljajočimi objekti in treh črpališč še pod vprašajem. Vse tri občine namreč računajo na pomoč evropskega denarja, ki naj bi pokril 85 odstotkov vseh stroškov, a odločbe o sofinanciranju EU ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo še ni podpisalo in je menda tudi ne bo, dokler ne bodo pridobljena vsa gradbena dovoljenja. V nasprotju z občino Vodice, kjer so vsa dovoljenja že pridobili, imajo v Medvodah in Ljubljani pod streho komaj kakšno. Več na www.dnevnik.si.
Kolizej: Rušitev z vedno bolj grenkim priokusom
Ministrstvo za kulturo je leta 2009 Jožetu Anderliču izdalo soglasje za rušitev Kolizeja pod pogojem, da bo osrednji prostor namenil kulturi. Obljubljal je koncertno-operno dvorano, namesto katere bo očitno zgradil le manjši kulturni prostor. Poslovnež Jože Anderlič mora v zgradbi na mestu nekdanjega Kolizeja v skladu s kulturnovarstvenim soglasjem, ki je tlakovalo pot za rušenje starega arhitekturnega spomenika, urediti prostor za kulturne dejavnosti. Sprva je napovedoval gradnjo velike koncertno-operne dvorane, iz predloga podrobnega prostorskega načrta za območje Kolizeja pa je razvidno, da je ideja o veliki dvorani le še bled spomin. Prostorski načrt predvideva zgolj še večnamenski prostor za kulturo z minimalno velikostjo 600 kvadratnih metrov, od tega mora biti uporabnih površin zgolj 400 kvadratnih metrov. Ker gre za precejšnji odmik od prvotne obljube, smo želeli pri Anderliču preveriti, kakšni konkretno so njegovi načrti in kakšna bo vsebina že omenjenega prostora, vendar nam včeraj na vprašanja ni odgovoril. Več na www.dnevnik.si.
V Kolizeju namesto operne dvorane mala dvorana
Predlog prostorskega načrta za območje Kolizeja kaže, da je zaradi znižanja višine stavb škodo utrpela predvsem kultura. Namesto koncertno-operne dvorane bo v novem Kolizeju kulturi namenjen prostor v velikosti najmanj 600 kvadratnih metrov. Podoba Musice Tivoli, ki bo nadomestila porušeno palačo Kolizej, se izrisuje skozi predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje nekdanjega Kolizeja. Namesto porušene palače bo poslovnež Jože Anderlič lahko zgradil tri zgradbe, pri čemer bo moral v prvem nadstropju tiste, ki bo zgrajena vzdolž Gosposvetske ceste, urediti večnamenski prostor za kulturne dejavnosti. Več na www.dnevnik.si.
Novi parkomati v Ljubljani bodo delovali od februarja prihodnje leto
Na novo postavljeni parkomati na območju Bežigrada, Kolezije, Rožne doline, Šiške in središča mesta bodo začeli delovati 1. februarja prihodnje leto. Gre za 70 parkomatov, ki so jih postavili letos jeseni, in sicer 25 za Bežigradom, devet na Koleziji, 18 v Rožni dolini, 17 v Šiški ter enega v središču Ljubljane. Vsi novo postavljeni parkomati z izjemo tistega v središču mesta spadajo v tretje parkirno območje, kjer ura parkiranja stane 40 centov, parkirnino pa je treba plačati od ponedeljka do petka med 7. in 17. uro. Ura parkiranja v središču mesta stane 70 centov na uro; med tednom jo je treba plačati med 8. in 19. uro, v soboto pa med 8. in 13. uro. Več na www.dnevnik.si.
V občini Kamnik so prvi v državi vzpostavili sistem kulinarične razpoznavnosti, ki so ga tik pred iztekom leta oplemenitili še s tiskano knjižico z recepti z območja občine. Knjižico Okusi Kamnika na vsako mizo z nekaj več kot 20 recepti, bogatim slikovnim materialom in prepričljivimi zgodbami najbolj značilnih kamniških jedi, ki so jih prispevali znani kamniški gostinci in člani združenj, je mogoče kupiti za simbolična dva evra v TIC Kamnik, spletna oblika knjižice pa je brezplačna. Več na www.dnevnik.si.
Parkirna hiša čaka na evropske evre
V občini Domžale se nadejajo, da bodo že januarja pridobili evropska sredstva za gradnjo prve parkirne hiše, ki naj bi jo prav tako zgradili prihodnje leto. Gre za odprt sistem etaž parkiraj in odpelji, ki je seveda namenjen uporabnikom, ki se v Domžale pripeljejo z avtomobilom in odpravijo naprej bodisi peš bodisi z javnim prevoznim sredstvom, je povedal domžalski župan Toni Dragar. Ker pa bo garažna hiša na območju nekdanjega Kuriva severno od stanovanjske soseske SPB, kjer prebiva 2300 stanovalcev, bodo hkrati poskrbeli tudi za te prebivalce, ki se v bližini nimajo kje rekreirati. V sklopu naložbe bodo tako uredili košarkarsko ploščad. Več na www.dnevnik.si.
Gradbišče poljanske obvoznice še sameva
Delavci Gorenjske gradbene družbe (GGD) bodo na poljanski obvoznici predvidoma začeli delati šele 20. januarja, čeprav so jih občani Škofje Loke zaradi kratkih rokov za dokončanje del pričakovali že takoj po novem letu. V Direkcije RS za ceste (DRSC) zagotavljajo, da priprave potekajo nemoteno in da zamud ni. Pogodba med DRSC in GGD, vredna 21,8 milijona evrov, je bila podpisana 23. decembra in takrat je naročnik zdaj največjega cestnega projekta v Sloveniji izvajalcem predal nedokončano gradbišče. Iztok Tonejec, direktor Cestnega podjetja Kranj, ki je hčerinsko podjetje GGD, je včeraj za Delopovedal, da na trasi do Zminca in v predoru pod Stenom še niso začeli delati, ker morajo pripraviti dokumentacijo za gradnjo oziroma tehnično-ekonomski elaborate. Podobno pravijo na DRSC in zagotavljajo, da na gradbišče že selijo opremo in da zamude pri načrtovanem nadaljevanju del ni. Obvoznica mora biti zaradi evropskih sredstev končana v 18 mesecih in časa je po navedbah DRSC dovolj. Več na www.delo.si.
Podpisane pogodbe za dokončanje poljanske obvoznice
Direkcija RS za ceste in Občina Škofja Loka sta z izbranim izvajalcem Gorenjsko gradbeno družbo s partnerjema OHL ŽS s Češke in Iskra Sistemi iz Ljubljane podpisala pogodbe za dokončanje poljanske obvoznice. S tem so izpolnjeni vsi pogoji za začetek oziroma nadaljevanje gradnje obvoznice mimo škofjeloškega mestnega jedra. Izvajalci del bodo sedaj pripravili potrebno dokumentacijo, januarja pa se bodo začela izkopna dela na zadnji tretjini še ne izvrtanega predora Pod Stenom. Več na www.delo.si.
Bled se še ne bo rešil tovornjakov
Na Bledu nujno potrebujejo južno obvoznico, kljub temu pa 40-milijonski projekt v evropsko finančno perspektivo do leta 2020 za zdaj ni uvrščen. Na direkciji za ceste upajo, da bo projekt vključen v novo perspektivo, kar bo znano predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta. Bled še nekaj časa ne bo mogel postati vrhunska turistična destinacija, saj južne obvoznice v kratkem še ne bodo začeli graditi, težki tovornjaki pa bodo še naprej vozili pod okni blejskih hotelov. Kot so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo in prostor bodo novo resolucijo o nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture na vladi in v državnem zboru predvidoma sprejeli prihodnje leto in bo podlaga za nadaljnji razvoj na tem področju do leta 2030, hkrati pa tudi za črpanje evropskega denarja. Več na www.delo.si.
Kamnolom v Naturi 2000 ni več ovira
Podjetnik Avgust Gril je pred sedmimi leti hotel na Mali Gori postaviti kamnolom, a zanj ni dobil soglasja zavoda za varstvo narave. Drugi podjetnik, Franc Rupnik, pa je predlani dobil drugačen odgovor in bo kamnolom v nekaj manjšem obsegu lahko odprl, tudi če je v območju Nature 2000. »Območje predvidenega kamnoloma ima velik naravovarstveni pomen. Je pomemben habitat velikih zveri – rjavega medveda, volka in risa, hkrati pa so jelovo-bukovi gozdovi pomemben prostor rogaču in bukovemu kozličku ter trem vrstam netopirjev: velikemu navadnemu netopirju, vejicatemu netopirju in širokouhemu netopirju,« so na Zavodu RS za varstvo narave zapisali leta 2006 v štiristranskih naravovarstvenih smernicah. Več na www.delo.si.
Občina prodala vasi, kjer so doma le medvedi
Občina Kočevje je za borih 50.000 evrov prodala 33.081 kvadratnih metrov veliko zemljišče z 61 parcelami, med katerimi je 17 stavbišč in 35 nezazidanih stavbnih parcel na območju dveh nekdanjih kočevarskih vasi v Mokrem Potoku in Sadnem Hribu. »Toliko stane malo boljši avto,« pravi kočevski svetnik Zlatko Ficko. »Ideja o ekološki vasi na Kočevskem ni sporna, problematično pa je, po kakšni ceni je občina Kočevje prodala svoja zemljišča,« pravi Ficko, ki pripravlja kazensko ovadbo zoper odgovorne na občini Kočevje zaradi sklepanja škodljivih pogodb in oškodovanja občinskega premoženja. Občina je dobila v povprečju 1,5 evra za kvadratni meter zemljišča. Ficko je pregledal vse dražbe v tem mandatu – torej od leta 2011 – in analiziral izhodiščne cene: »Občina je v tem času prodala okoli tisoč parcel, cene pa so se gibale od 12,8 do 30 evrov za kvadratni meter.« Več na www.delo.si.
Najemnino bi znižali po sodni poti
Mestna občina Novo mesto in družba Protekt Dolenjska sta junija 2011 sklenila najemno pogodbo za stavbo na Topliški cesti 2, v kateri delujeta novomeški Razvojno-izobraževalni center (RIC) in mestno redarstvo. Ob prvem branju proračuna se je izkazalo, da bi občina za najemnino in stroške v prihodnjem letu potrebovala vratolomnih 600.000 evrov, župan Alojzij Muhič je priznal, da je revizija že pred meseci opozorila na škodljivost pogodbe, opozicija je bila na nogah in zahtevala njeno takojšnjo prekinitev. Več na www.dnevnik.si.
Težko pričakovano obvoznico, ki je za tamkajšnje prebivalce zelo pomembna tudi z vidika izboljšanja pretočnosti evakuacijskih poti v primeru jedrske nesreče, so v sklopu pripravljalnih del za HE Krško začeli graditi že leta 2007 in je v svojem najbolj severnem delu prevzela vlogo dostopne poti do gradbišča elektrarne. Če odmislimo gradnjo severnega mostu čez Savo, ki so ga ravno tako nujno potrebovali za potrebe hidrogradbincev, se na razdalji do obstoječega krškega mostu razen gradnje osnovnega cestnega nasipa dolgo ni dogajalo nič. Dela so nato znova intenzivneje oživela lani, junija letos pa so skupaj z elektrarno odprli 1940 metrov dolg in 11,4 milijona evrov vreden cestni odsek, za katerega so dobrih 1,85 milijona evrov pridobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Kdaj bodo zgradili še dobra dva kilometra druge faze obvoznice, ki vključuje tudi gradnjo tako imenovanega tretjega mostu pri Žadovinku s priključitvijo na glavno cesto, ki vodi do avtocestnega priključka Drnovo, danes povsem zanesljivo ne ve nihče. Več na www.dnevnik.si.
Slovenija mora razširiti velike namakalne sisteme
V Sloveniji je z delujočimi namakalnimi sistemi opremljenih vsega 7500 hektarov kmetijskih površin, kar nas postavlja na rep Evrope. Že zdaj bi namreč razmeroma preprosto lahko namakali 60.000 hektarov površin, potencialno pa je za namakanje primernih 200.000 hektarov zemljišč. Ta mesec so v Krškem podpisali pogodbo za gradnjo 155 hektarov namakalnega sistema Kalce–Naklo 2. Ta je eden od sedmih novih velikih namakalnih sistemov na skupaj 1752 hektarih, ki jih bo Sloveniji uspelo postaviti z denarjem evropske finančne perspektive 2007–2013. Več na www.delo.si.
Čeprav pogodba med Snago in Papir servisom, ki prevzema mešane komunalne odpadke, poteče konec leta, kdo bo novi prevzemnik pa zaradi zahtevka za revizijo postopka še vedno ni znano, v Snagi zagotavljajo, da težav z odvozom ne bo. Kot pravijo, so s Papir servisom podaljšali pogodbo. Na razpisu za prevzem in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (tistih, iz črnih posod za smeti), ki ga je mariborska Snaga objavila julija, so med več prijavljenimi ponudniki kot najugodnejšega (spet) izbrali ljubljanski Papir servis. Vendar je drugi najugodnejši ponudnik, konzorcij Gorenje surovina – Kogal, zahteval revizijo postopka. Pritožbo so v Snagi prepoznali kot neutemeljeno, zadeva pa je od 18. decembra v odločanju na Državni revizijski komisiji. Več na www.delo.si.
Magdalenke od države iztožile 161.000 evrov
Konvent magdalenk Marije Magdalene de Poenitentia je proti Republiki Sloveniji pravnomočno dobil tožbo zaradi nezmožnosti uporabe samostana Studenice. Od države so magdalenke dobile 92.552 evrov odškodnine, oziroma skupaj z zamudnimi obrestmi 161.334 evrov. Več na www.delo.si.
Prenova mariborske urgence vendarle pred vrati
Prenova urgentnega centra v Mariboru se bo v kratkem očitno vendar začela. Ministrstvo za zdravje je namreč konzorciju GH Holdinga že poslalo sklep o izbiri. Na ministrstvu nam tega niso potrdili, predsednik upravnega odbora GH Holding Blaž Miklavčič pa je za Delo povedal, da so sklep prejeli že 24. decembra. Novice v mariborskem UKC niso komentirali, ker da z njo še niso seznanjeni. »Postopek trenutno še ni končan, zato še ne moremo dati nobene informacije,« je za Delo povedala Urška Štorman iz službe za odnose z javnostjo na ministrstvu za zdravje. Dejala je, da bodo lahko povedali več po tem, ko bo končan pritožbeni rok. »Če bo prišlo do podpisa pogodbe, smo zainteresirani, da začnemo čim prej delati,« je povedal Blaž Miklavčič in dodal, da bi obnovo urgence UKC Maribor lahko izpeljali letos do konca leta. Več na www.delo.si.
Tudi v Gornji Radgoni z javnim dobrim proti davku
Tudi v občini Gornja Radgona se bodo poskušali vsaj delu prihajajočega davka na nepremičnine izogniti s pomočjo grajenega javnega dobra. Občinski svet je tako na svoji četrtkovi seji že sprejel sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena za dve pokopališči v občini, za mestni park na Tratah in tamkajšnji turistično – športni center, za mestno tržnico in športno igrišče v Spodnji Ščavnici. Skupaj gre za dobrih 18 hektarjev javnih površin, ki so s tem postale javno dobro in ne bodo obdavčene kot druge nepremičnine v lasti občine. Toda ta ukrep bo občini prihranil le okrog 3.000 evrov letno, saj so zemljišča bistveno manj vredna od stavb v občinski lasti. Več na www.delo.si.
Bagri brez dovoljenj ravnajo jeruzalemske terase
V Jeruzalemsko-ormoških goricah te dni brnijo bagri, med obnavljanjem vinogradov pa spet padajo tudi simboli jeruzalemskega krajinskega parka – terase. Zakon o kmetijskih zemljiščih za takšen poseg predvideva odločbo ministrstva, ki ga arhitekti omenjenih posegov, kot smo ugotovili, nimajo. Na dogajanje v Cerovcu in na Maleku so nas opozorili posamezniki iz Društva Antona Puklavca, ki o terasah kot vrednotah Krajinskega parka Jeruzalem pripravljajo mednarodni posvet. Približno dva metra visoke terasne police z brežinami konveksnih oblik, ki so značilne za Jeruzalem, izginjajo na državni skladovi zemlji, katero upravlja družba P & F. Družba seveda ni največji sploh pa ne prvi »uničevalec« jeruzalemskih teras, ki vse od denacionalizacije počasi, zadnja leta pa precej hitro izginjajo. Več na www.delo.si.
Občina Šentjur bo lahko končno obnovila Ipavčev kulturni dom, saj je župan Marko Diaci že sklenil pogodbo s celjskim podjetjem Remont, ki je bilo na javnem razpisu izbrano za najugodnejšega ponudnika. Gradinci so se zavezali, da bodo do konca avgusta temeljito obnovili dotrajan kulturni hram in ga dogradili. Po županovih besedah bodo začeli s sanacijo temeljev in končali z zamenjavo strešne kritine, obenem pa bodo zgradili še vhodno avlo in prostor za oder, ki bo opremljen z ustreznejšo in sodobnejšo tehnologijo. Projekt v glavnem financira Evropski sklad za regionalni razvoj, tako da bo občina morala iz proračuna zagotoviti samo 482.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.
Rešitev za idrijsko podzemlje in dediščino
Po nedavni spremembi zakona o rudarstvu ni več ovir za prenos nujnih del v nezalitem delu jame nekdanjega idrijskega rudnika z državnega podjetja v likvidaciji na javni zavod Center za dediščino živega srebra Idrija. Predstavniki vlade, ministrstev, odškodninske družbe in rudnika so potrebovali več mesecev, da so se dogovorili glede likvidacije rudnika živega srebra. Potem ko je vlada po rebalansu proračuna zagotovila vsaj minimalen znesek za vzdrževanje in monitoring rudnika, je nazadnje državni zbor potrdil spremembo zakona o rudarjenju, s katero je vsaj na papirju odpravil negotovost glede opravljanja nujnih del. Več na www.delo.si.
Vpis v Unesco: Franja ob bok Hirošimi in Auschwitzu
Vlada se bo morala v 30 dneh odločiti, ali bo nadaljevala prekinjeni postopek kandidature vpisa Partizanske bolnice Franja na seznam svetovne dediščine pri Unescu. Slovenija bi stavila na Franjo kot objekt humanosti in ne kot vojni objekt. Predlog je včeraj, prav na dan, ko je omenjena bolnica pred 70 leti sprejela prve ranjence, v proceduro podal idrijski poslanec Samo Bevk, ki je podoben postopek sprožil že leta 1999. Vlada je nominacijo naslednje leto podprla, ko je partizanska bolnica pristala tudi na poskusnem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine Unesca, a jo je čez tri leta zaradi negativnega mnenja svetovalnega Unescovega organa Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) umaknila. Odtlej je Franja pridobila znak evropske dediščine, leta 2007 pa so jo morali zaradi katastrofalne poplave v celoti postaviti na novo. Več na www.delo.si.
Nova Gorica od danes rolkarska meka Slovenije
Nova Gorica odslej ni ‘le’ mesto vrtnic, temveč tudi mesto, kjer kraljujejo rolke in rolkarji. »Že res, da nismo največji na svetu, ampak novogoriški rolkarski park je brez dvoma največji in najsodobnejši v Sloveniji,« se zasmeji Davor Miljković iz Športnega društva Raketa, kjer so pridobitev nestrpno pričakovali. In še en pomemben podatek: novogoriški rolkarski park je nastal izključno po željah in potrebah rolkarjev, ki so aktivno sodelovali tudi pri njegovem načrtovanju. Več na www.delo.si.
Po štirih desetletjih končno čistejša Soča
»To je zgodovinski dogodek. Naložba je ena največjih v zgodovini občine in na Goriškem, o projektu pa se je govorilo skoraj štiri desetletja,« je ob včerajšnjem podpisu pogodbe za gradnjo centralne čistilne naprave za Goriško povedal novogoriški župan Matej Arčon. To je skupen projekt občin Nova Gorica, Šempeter – Vrtojba in Miren – Kostanjevica, ki bo namenjen odvajanju in čiščenju odpadnih voda v porečju Soče. V njegovem okviru bodo zgradili centralno čistilno napravo s 50.500 porabniškimi enotami in kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti v skupni dolžini 18,7 kilometrov. Več na www.delo.si.
Namerno oviranje RCERO Nova Gorica?
Novogoriški župan Matej Arčon je prepričan, da je projekt RCERO Nova Gorica namerno oviran. »Ne razumem, da se na pristojnem ministrstvu dogovarjaš o naložbi, ki jo poskušaš v tej finančni perspektivi tudi izpeljati, pa ugotoviš, da smo neenakopravno obravnavani. Kot smo pred dnevi izvedeli iz Dela, RCERO Nova Gorica še nima okoljevarstvenega soglasja. Toda za nas ni mogoče, da bi del investicij v projektu izpeljali v naslednji finančni perspektivi. Imamo pa tudi druge težave: čakamo namreč na izdajo gradbenega dovoljenja, pa tudi na dogovor s krajani. Upam, da bo prevladal razum in da bomo v interesu celotne tregije ta projekt tudi izpeljali,« je včeraj poudaril Arčon. Več na www.delo.si.
Mestna občina Nova Gorica in občini Šempeter – Vrtojba in Miren – Kostanjevica so včeraj z izvajalci podpisale pogodbo o gradnji skoraj 19 kilometrov dolgega kanalizacijskega omrežja in velike čistilne naprave. S skupnim projektom Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče jim je uspelo tik pred iztekom uloviti evropska sredstva. Skoraj 41 milijonov evrov vredno naložbo bodo v večji meri pokrili z evropskimi sredstvi (28,5 milijona evrov), pet milijonov bo zanjo prispevala država iz proračuna, 7,4 milijona pa omenjene tri občine. Izvajalci se bodo del lotili januarja, kanalizacijsko omrežje naj bi dogradili do sredine leta 2015, čistilna naprava pa bi lahko začela poskusno obratovati novembra 2015. Nanjo nameravajo priključiti 95 odstotkov vseh gospodinjstev in drugih uporabnikov v občinah. Več na www.dnevnik.si.
Delavci DRSC krajanom Seče pokvarili cesto
»Če po novem letu na DRSC ne bodo sprejeli odločitve o dokončanju del, bomo šli spet na cesto.« Tako nam je pred prazniki povedala vodja civilne iniciative Kristina Marsič. Krajani Seče so ogorčeni, zato ker so razmere na cesti še slabše, kot so bile. Prebivalci Seče od leta 2004 opozarjajo pristojne na enega najbolj nevarnih cestnih odsekov v piranski občini, saj se je na 265 metrih glavne ceste med Koprom in Puljem v preteklih dveh desetletjih zgodilo že več smrtnih nesreč. Civilna iniciativa prebivalcev Seče je okobra lani pripravila protestni shod, 8. novembra letos pa so delavci CPK začeli urejati odsek. Po informacijah z DRSC je bilo za gradbena dela predvidenih 388.206 evrov. Morali bi razširiti cesto, zgraditi podporni zid, pločnik, javno razsvetljavo in postaviti signalizacijo. Pozneje naj bi uredili še dve avtobusni postajališči, kolesarsko stezo in spremenili prometni režim za naselje Seča. Toda komaj mesec po začetku del so delavci zapustili gradbišče. Več na www.delo.si.
Sedem gradbincev za dokončanje del
Na javni razpis za dokončanje del v predoru Markovec se je prijavilo sedem ponudnikov, in sicer Map Trade, Gorenjska gradbena družba z družbo Jadran, CPK z Javno razsvetljavo, Godina, Cestno podjetje Nova Gorica, CVP inženiring z Grafistom in Hipoxom ter družba Adriaing s Finali Obalo. Najnižjo ponudbo je predložil konzorcij s CPV inženiringom na čelu, ki bi vsa potrebna dela opravil za nekaj več kot 1,38 milijona evrov. Razlika med najnižjo ponudbo CPV in najvišjo ponudbo Map Trada je znašala 770.000 evrov. Potem ko bo razpisna komisija preverila, ali so vse ponudbe popolne in če ponudniki izpolnjujejo zahtevane pogoje, bo med njimi izbrala tistega ponudnika, ki bi dela v Markovcu dokončal najbolj poceni. Izbrani ponudnik bo moral dokončati oba vhodno-izhodna portala v predornih ceveh, uliti asfalt, zgraditi pločnike, pobarvati talne označbe in urediti okolico. Za vse to pa bo imel izbrani izvajalec 90 dni časa. Več na www.dnevnik.si.