Za ceste namesto za železnico

Ceste bi lahko krpali z denarjem železničarjev

Po sprejetem rebalansu državnega proračuna za prihodnje leto in proračuna za leto 2015 je tudi uradno potrjeno, da bo morala Direkcija republike Slovenije za ceste (DRSC) prekiniti postopke na 709 investicijskih projektih in ustaviti dela na 32 odprtih gradbiščih. Državni zbor je upravljavcu približno 6000 kilometrov državnih cest za prihodnje leto od predvidenih 183 milijonov evrov finančna sredstva zmanjšal za dobrih 61 milijonov evrov, za leto 2015 pa za 77 milijonov evrov. Manj denarja za 709 investicijskih projektov v obeh prihodnjih proračunskih letih skupaj za 98,3 milijona evrov pomeni ustavitev vseh aktivnosti v postopkih načrtovanja, odkupih zemljišč, reševanja pravno-premoženjskih zadev, izdelave investicijske dokumentacije in umeščanja novih cest v prostor, kar velja tudi za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za tretjo razvojno os, pripravo DPN za ceste Krško–Brežice, Šentjur–Dobovec, Cerkno–Hotavlje in tudi za obvoznico Velike Lašče. »V prihodnjih dveh letih se bodo izvajala le tista vzdrževalna dela na državnih cestah, ki jih skladno z zakonom moramo izvajati. Naša prva skrb je zdaj zimska služba, zato si želimo bolj blage zime, kakor je bila lanska,« je za Delo povedal direktor DRSC Gregor Ficko. Več na www.delo.si.

Omejitev za dokončno uničenje gospodarstva

Na napovedane ukrepe Direkcije RS za ceste, da bo konec januarja zaradi dotrajanosti mostov omejila promet tovornih vozil na 15 odsekih glavnih prometnic, so se najbolj vročekrvno odzvali avtoprevozniki, ki menijo, da je odločitev neodgovorna in gospodarstvu prinaša katastrofo. Več na www.dnevnik.si.

Od danes nekatere spremembe v voznem redu vlakov

Na Slovenskih železnicah je danes začel veljati nov vozni red v notranjem in mednarodnem potniškem prometu, ki prinaša tudi nove povezave z Italijo, Madžarsko, Hrvaško, Nizozemsko in Rusijo. V notranjem prometu je sprememb manj; gre predvsem za prilagoditve voznih redov v skladu z željami potnikov. Med novostmi je povezava z Italijo, in sicer bo dvakrat na dan vlak iz Ljubljane vozil do Opčin, od koder je mogoče do Trsta priti z lokalnimi avtobusi. Po dolgotrajnih pogajanjih so Slovenske železnice dosegle tudi dodatno dnevno povezavo na progi Ljubljana-Zagreb-Ljubljana. Še vedno pa se pogajajo o ponovni vzpostavitvi povezave do Benetk. Več na www.dnevnik.si.

Pahor: Število podpisov pod peticijo proti davku na nepremičnine je impresivno in zavezujoče

Predsednik republike Borut Pahor je danes sprejel člane iniciativnega odbora peticije proti davku na nepremičnine. Kot je poudaril, je več kot 80.000 zbranih podpisov pod peticijo impresivno in zavezujoče število, ne glede na to, ali se nekdo s peticijo strinja ali ne. Člani odbora so Pahorju predstavili svoje argumente in načrte za v prihodnje. Pahor je spomnil, da se sicer izogiba, da bi javno sprejemal posameznike ali skupine, ki se ne strinjajo z odločitvijo vlade ali DZ. Tokrat pa se mu zdi veliko število zbranih podpisov toliko zavezujoče, da se mora kot predsednik republike seznaniti z argumenti članov iniciativnega odbora. Več na www.dnevnik.si.

SDS zakon o davku na nepremičnine pošilja v ustavno presojo, v NSi in SLS so presenečeni

SDS je danes ali pa še bo tekom dneva na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o davku na nepremičnine, je v oddaji Studio ob 17h na Radiu Slovenija povedal podpredsednik stranke Zvone Černač. SDS tudi predlaga, da ustavno sodišče do odločitve zadrži izvajanje zakona. V NSi in SLS so nad presojo presenečeni. V SLS po besedah predsednika SLS Franca Bogoviča takšno potezo obžalujejo, saj so bile vse tri opozicijske stranke dogovorjene, da bodo zahtevo za presojo vložile skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Več na www.dnevnik.si.

Projektiranje brez ključnih ljudi obsojeno na propad

Dopolnjena osnutka občinskih podrobnih prostorskih načrtov za povezovalno cesto v Zalogu in širitev pokopališča v Polju sta med ljudmi v četrtni skupnosti sicer dobila podporo, a ne brezpogojno. Civilna družba Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog je k obema pripravila kopico pripomb. Na javnih obravnavah se predstavitev obeh načrtov ni udeležilo več kot petnajst ljudi, čeprav neposredno zadevata več sto lastnikov zemljišč, posredno pa več tisoč. Prvi zadeva večino prebivalcev Zaloga, drugi zlasti Polja. Pisne pripombe morajo oddati do 23. decembra, ko bo konec javne razgrnitve. Med že poslanimi za zdaj javno izstopajo le pripombe Civilne družbe Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog. Več na www.delo.si.

Džamija: Razpis za gradbinca prihodnje leto

Gradbeno dovoljenje za islamski versko-kulturni center je že nekaj časa pravnomočno, kdaj se bo gradnja začela, pa še ni znano. Po septembrskem slovesnem polaganju temeljnega kamna na zemljišču za Bežigradom, kjer naj bi zrasla džamija, večjih premikov pri projektu ni bilo opaziti. Aktivnosti potekajo nekoliko počasneje, kot so si želeli in napovedovali v islamski skupnosti. Mufti je namreč pred časom izjavil, da bi se gradnja lahko začela že letos. So se pa predstavniki islamske skupnosti ta teden vrnili z obiska v Katarju, ki bo glavni financer džamije. S predstavniki tamkajšnjega zunanjega ministrstva so podpisali memorandum o razumevanju v zvezi z gradnjo islamskega kulturnega centra v Ljubljani, v katerem so določili način gradnje, nadzor in strokovno spremljanje donatorja, način finančnih transakcij, podpisovanje pogodb in drugo. Več na www.delo.si.

V Ljubljani poškodovana skoraj polovica cest

Kljub dvanajstim milijonom evrov, kolikor mestna občina vsako leto nameni za vzdrževanje cestnega omrežja, je to v precejšnjem delu v slabem stanju. Optimističnih napovedi ni, da je denarja vse manj, poudarjajo tudi na državni direkciji za ceste. Občina je dala leta 2006 pregledati 1031 kilometrov cest, ki spadajo v njeno pristojnost, danes pa mestni uradniki na podlagi takratnega poročila in pregledov cest ugotavljajo, da »so ceste na območju MOL ponekod dotrajane in potrebne obnove«. Pred sedmimi leti opravljena analiza je pokazala, da je v slabem stanju približno dvesto kilometrov oziroma petina cestnega omrežja, za katero je odgovorna občina. Na MOL menijo, da je danes takih kar 40 odstotkov cest. Več na www.delo.si.

Ljubljansko cestno omrežje

Tudi Ljubljana je ponekod še vedno kot kakšna revna vas

V Ljubljani čakata na izvedbo dva velika komunalna projekta, a oba sta za zdaj še brez gradbenih dovoljenj in posledično odobrenega evropskega denarja. Občine, ki do leta 2017 na kanalizacijo ne bodo priključile vsaj 95 odstotkov prebivalcev, kar veli evropska direktiva, ne bodo kaznovane, vendar bodo ostale brez evropskega denarja za naložbe. Več na www.dnevnik.si.

Gradis G za posojilo zastavil vso sosesko

Na ljubljanskem Javnem stanovanjskem skladu so se za tožbo proti Gradisu G odločili, ker mu vodstva družbe ni uspelo prepričati, da skladu prizna lastninsko pravico na zemljišču pod stavbo na Kvedrovi cesti 17 v Novih Jaršah, je povedal direktor sklada Sašo Rink. Stanovanja v omenjeni stavbi so namreč v lasti sklada, le parcela, na kateri je bila sezidana stavba, je v zemljiški knjigi še vedno pripisana Gradisu G. Poleg Gradisa G sklad toži še Gorenjsko banko, ki ima na nepremičnini hipoteko. Gradis G je namreč omenjeno zemljišče zastavil kot zavarovanje kredita z glavnico v vrednosti treh milijonov evrov. Več na www.dnevnik.si.

Elektriko odjemali kar iz bližnjega športnega centra

Kakšnih petdeset hiš v Tomačevem je v ponedeljek ostalo v temi in mrazu. V Elektru Ljubljana so namreč na zahtevo stečajne upraviteljice Alenke Gril izklopili odjemno mesto podjetju Gradiant v stečaju, na katero pa so bile dolga leta priklopljene številne črne gradnje v bližini. Čeprav je podjetje Gradiant v stečaju že od maja lani, je Grilova šele prejšnji teden na podlagi odločb gradbenega in energetskega inšpektorja zahtevala izklop. Da je čas zelo neugoden, se zavedajo tudi v Elektru Ljubljana, a pravijo, da nimajo izbire, saj jim zakon v primeru, da v omrežje priklopijo črne gradnje, nalaga zelo visoke denarne kazni. »Soglasje za priklop novih odjemnih mest lahko izdamo samo na podlagi gradbenih dovoljenj, kijih izda upravna enota,« pojasnjuje tiskovna predstavnica Majda Dodevska. Edina dolgoročna rešitev bi bila tako sprememba namembnosti zemljišč in legalizacija nelegalnih gradenj, dodajajo na mestni občini, kar pa lahko poteka le v okviru postopka sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Več na www.dnevnik.si.

Janković: Pogodba z Grepom ni fiktivna

Župan Ljubljane Zoran Janković trdi, da pogodba z Grepom za najem parkirišč in prostorov v Stožicah ni fiktivna ter da je vse potekalo zakonito. Po njegovih besedah je zanimivo, da so kriminalisti dokumente nedavno iskali pri obrambnem ministru Romanu Jakiču glede na to, da so pogodbo odnesli že pred 16 meseci med preiskavo na občini. »Trdim, da ni bilo nobene fiktivne pogodbe, da je bilo vse zakonito in transparentno in zdi se mi, da je to zelo enostavno dokazati,« je Janković povedal na današnji novinarski konferenci. Javno-zasebno partnerstvo po njegovih besedah pomeni, da partnerja objekt gradita skupaj ter da je skupno tudi upravljanje. »Brez tega, da smo imeli skupne prostore, ne bi mogli zgraditi dvorane, stadiona in trgovskega centra,« je dejal. Kot drugi dokaz, da pogodba ni fiktivna, pa je navedel, da je imela občina v letu 2010 in 2011 v proračunu sredstva za ta namen. Več na www.delo.si.

Dedičem dajejo prednost pred rento

V desetih letih so se za ponudbo ljubljanskega stanovanjskega sklada za odkup stanovanja z mesečnim vračilom kupnine odločili le trije upokojenci. Letos so prejeli eno formalno prijavo, a na koncu pogodbe niso sklenili. Starejši se še vedno težko odpovejo nepremičnini, tudi če bodo to občutili šele dediči. Lastništvo nepremičnine pomeni tudi določeno finančno breme, ki za mnoge z leti lahko postane vedno večje. Sploh ko postane edini dohodek pokojnina, gospodinjstvo pa enočlansko. S tem izhodiščem je že leta 2004 Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana oblikoval program rentnega odkupa stanovanj, s katerim lahko starejši po 65. letu prenesejo to breme na sklad. Skladu prodajo stanovanje, ki ga imajo v lasti, kupnina pa se pretvori v rento, ki mu jo nato sodelujoča zavarovalnica Triglav nakazuje vsak mesec. Medtem lahko stanovanje po prodaji zapustijo, lahko pa še naprej živijo v njem, le da morajo v tem primeru skladu odšteti nadomestilo za njegovo uporabo v višini neprofitne najemnine za primerljivo stanovanje. Več na www.dnevnik.si.

Bodo starši sprejeli postajališče za vozičke?

Čeprav so delavci ob vhodu v družinski center Mala ulica v Prečni ulici v minulih dneh postavili postajališče, podobno tistim, kjer sicer ustavljajo mestni avtobusi, po tej ulici tudi v prihodnje ne bo speljana nobena proga Ljubljanskega potniškega prometa. Na postajališču bodo namreč lahko starši, ki bodo svoje otroke pripeljali v družinski center Mala ulica, parkirali otroški voziček. Več na www.dnevnik.si.

Parkirišče za otroške vozičke_Ljubljana

Prodaja ekoloških pridelkov po naročilu

Društvo Štirje letni časi in vodstvo tržnice v Spodnji Šiški bosta 19. decembra izvedli še eno skupno prodajno in promocijsko akcijo. Kupcem bodo predali več ton vnaprej naročene ozimnice oziroma ekološko pridelanega sadja in zelenjave slovenskih kmetov. Društvo zagotovi kupce, kmetje pridelke, šišenska tržnica pa prodajni prostor. Več na www.delo.si.

Šišenska tržnica2

Skozi Brezovico kmalu varno tudi s kolesom

V občinah Brezovica in Log – Dragomer so začeli graditi kolesarske steze, ki sodijo v evropski projekt gradnje kolesarske povezave med Brezovico in Vrhniko. Tri kilometre in pol dolga steza za kolesarje med Brezovico in Logom bo stala skoraj tri milijone evrov, pri čemer bo 85 odstotkov denarja prispeval evropski sklad za regionalni razvoj, preostanek pa bo dodala Direkcija RS za ceste. Na Brezovici je podjetje Mapri že začelo razkopavati Tržaško cesto, ki bo na novo opremljena s kolesarsko stezo od križišča za Podpeč oziroma od gostišča Pri Poku do meje z občino Log – Dragomer. Za nekaj več kot milijon evrov in pol bodo zgradili obojestranske kolesarske steze in pločnike, novo avtobusno postajališče in postavili javno razsvetljavo, občina pa bo sočasno na lastne stroške obnovila tudi slabše vodovodne napeljave. Več na www.dnevnik.si.

V Hudem bodo kmalu rušili prazne stavbe

Na Darsu iščejo izvajalca del za rušenje več že izpraznjenih objektov v naselju Hudo v Preserjah pri Radomljah, ki stojijo na bodoči trasi glavne ceste Želodnik–Mengeš–Vodice. Žal pa na Darsu objektov ne bodo porušili zaradi nadaljevanja gradnje ceste, marveč le zato, ker je bilo tako predvideno že pred spremembo zakonodaje konec lanskega leta, ki določa, da Dars ne more biti več investitor ceste, ki je po zgraditvi in predaji prometu ne bi tudi cestninil. Več na www.dnevnik.si.

Poljansko obvoznico bo gradil GGD s partnerji

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil je v torek odločila, da lahko Direkcija RS za ceste podpiše pogodbo za dokončanje poljanske obvoznice s skupino podjetij, ki jih vodi Gorenjska gradbena družba. »Zmagali smo!« je danes ob prehodu za pešce na Spodnjem trgu v Škofji Loki ob piskanju troblje in zvokih Avsenikove Na Golici evforično vpil moški srednjih let. Približno sto Ločanov, navdušenih, da je Državna revizijska komisija zavrnila revizijska zahtevka in da bo Direkcija RS za ceste še ta teden podpisala pogodbo z Gorenjsko gradbeno družbo o nadaljevanju del na trasi poljanske obvoznice, se je namesto na petem protestnem shodu zbralo na slavju. Več na www.delo.si.

Usoda poljanske obvoznice je zapečatena

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DRK) je že odločila, ali lahko direkcija za ceste (DRSC) podpiše pogodbo za dokončanje poljanske obvoznice s skupino podjetij, ki jih vodi Gorenjska gradbena družba (GGD), odločitev pa bo objavila, ko jo bodo prejeli vsi vpleteni. Na izbor ne najcenejšega ponudnika sta se namreč pritožila združba banjaluškega Integral Inženjeringa in radovljiškega Gorenjca ter sarajevska družba Euroasfalt. Več na www.delo.si.

Zavrnjeni pritožbi glede poljanske obvoznice

Direkcija RS za ceste (DRSC) je v zvezi z zahtevkom za revizijo glede izbire izvajalca za nadaljevanje del na poljanski obvoznici danes prejela sklep državne revizijske komisije, da je ta pritožbi zavrnila. Vlagatelja obeh revizijskih zahtevkov, Euro – Asfaltter Integral inženjering, skupaj s partnerjem Gorenjcem, Splošnim gradbenim podjetjem, sta navajala, da po njihovi presoji izbrana ponudba ne izpolnjuje referenčnega pogoja, zato sta naročniku predlagala razveljavitev odločitve. Direktor DRSC Gregor Ficko je z odločitvijo revizijske komisije zadovoljen. Povedal je, da bi pogodbo z izvajalcem Gorenjsko gradbeno družbo lahko podpisali še ta teden. Več na www.delo.si.

Škofljeločani vidijo luč na koncu predora

Gradnja nobene ceste v državi ni zadnje čase dvigovala toliko prahu kot gradnja loške obvoznice, na katero prebivalci starega mestnega jedra Škofje Loke ter gospodarstveniki celotnega loškega območja in severne Primorske čakajo že štirideset let. Desetletja so se vrstili spori glede načrtovane trase, sledile so težave z odkupi zemljišč in razlastitvami, ko pa se je gradnja le začela, so se začele težave z gradbeniki. Propadlo Primorje je sicer res začelo graditi najzahtevnejši del obvoznice, predor pod Stenom, a je šlo na polovici poti v stečaj. Poldrugo leto in nekaj propadlih ali popravljenih javnih razpisov je bilo potrebnih, da je direkcija za ceste za 22,2 milijona evrov izbrala Gorenjsko gradbeno družbo. Sledili so dve pritožbi in hudi pritiski na državno revizijsko komisijo z vseh koncev: naročnika, neizbranih izvajalcev in Škofjeločanov, ki so zadnje čase že po večkrat na teden zapirali glavno prometno žilo skozi mestno jedro proti Poljanski dolini. Več na www.dnevnik.si.

Kranj v podporo Kopru in Popoviču zaradi davka na nepremičnine

Pristojni v Kranju tarnajo, da jim v povezavi z uveljavitvijo novega davka na nepremičnine, ki pomeni za Mestno občino (MO) Kranj blizu 1,5 milijona evrov manj proračunskih sredstev, marsikaj ni jasno, kljub temu pa se je mestni svet hitro odzval in tako se MO Kranj pridružuje občinam Koper, Piran in Celje, ki so v javno dobro uvrstila svoje nepremičnine. Odhodki mestnega proračuna bodo v letu 2014 znašali 79,5 milijona evrov, prihodki pa 61,5 milijona evrov, primanjkljaj v višini 17,1 milijona evrov bo pokrit z ostankom v letošnjem proračunu (predvidoma dva milijona evrov) in zadolževanjem do devet milijonov evrov, novi davek pa je zagotovo zadnja stvar, ki si jo želijo na občini. Kranjski mestni svet je tako v sredo sprejel sklep, da je MO Kranj seznanjena in podpira sklep občinskega sveta Mestne občine Koper, ki je pooblastil župana, da izpodbija zakon o davku na nepremičnine pred ustavnim sodiščem. Več na www.delo.si.

Park_Kranj

Nova dvorana kot vojaška skrivnost

Dvorano so sicer ob začetku gradnje najavili kot pridobitev za vojsko in tudi mestno občino Kranj. Ko smo odgovorne s tega področja na občini spraševali, ali kaj vedo o novi pridobitvi, smo naleteli na začudene obraze in vprašanja, ali je dvorana končno gotova. Končno pa zato, ker se je gradnja začela že aprila 2010, torej pred več kot tremi leti in pol. Na ministrstvu za obrambo so nam pojasnili, da je dvorana gotova. Podjetje Tehnik jo je predalo konec oktobra, od konca novembra jo vojska tudi uporablja. Toda šele pred nekaj dnevi sta ministrstvo in Tehnik podpisala zapisnik o končnem obračunu, kar dokazuje, kako hude težave je imela država z izvajalcem. Neuradne novice o odpadlih delih stropa in neplačanih podizvajalcih pa so po Kranju krožile precej časa. Konec koncev je bila na zunaj dvorana gotova že mesece, očitno pa zdaj končni obračun med državo in Tehnikom le obstaja. Vrednost naložbe v novo dvorano je 3,1 milijona evrov, velika pridobitev pa naj bi rešila tudi pomanjkanje pokritih športnih površin v kranjski občini. Več na www.dnevnik.si.

Poštar dobil zapornice, otroci še ne

Država je s postavitvijo zapornic v Spodnji Slivnici poskrbela za varno prečkanje tirov, po katerih vozi samo en vlak na dan, pešcev in avtomobilov pa skoraj ni, prebivalci grosupeljskih gosto naseljenih Sončnih dvorov in Brezja pa so vsak dan izpostavljeni nevarnostim pri prečkanju veliko bolj obremenjene dolenjske železniške proge, ki je zavarovana samo z Andrejevim križem. Precej ogorčenja med Grosupeljčani so pred kratkim povzročile postavljene avtomatske zapornice na kočevski progi pod Spodnjo Slivnico, za katere je država plačala več kot 300.000 evrov. Strošek ureditve ceste na omenjenem prehodu, ki je namenjen varnemu prečkanju tirov le nekaj traktoristom in večernim sprehajalcem in pelje naravnost med travnike in njive, pa je znašal 48.115,47 evra in sta si ga razdelila ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter grosupeljska občina. »Zelo težko, da boste dočakali vlak. Tu vozi samo enkrat na dan,« nas je opozoril poštar, medtem ko smo čakali, da se bodo zapornice spustile, ko bodo mimo švigali vlaki. Poštar je imel prav – po dobri uri in pol vlaka ni bilo od nikoder, prav tako ne avtomobilov in sprehajalcev. Več na www.delo.si.

Denarja za akumulacijski bazen je zmanjkalo

Za konec letošnjega leta načrtovan začetek gradnje Hidroelektrarne Brežice bodo zaradi zastoja pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja prestavili za tri do štiri mesece. Projektanti so se očitno ušteli o tem, koliko časa bodo morali počakati na odgovor Hrvaške o čezmejnih vplivih na okolje. Hrvati so soglasje k slovenskim načrtom gradnje brežiške elektrarne dali šele pred dnevi, tako da v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) zdaj za pridobitev gradbenega dovoljenja čakajo samo še zeleno luč Agencije RS za okolje. Po besedah vodje projekta gradnje elektrarn v HESS Silva Jeršiča to okoljevarstveno soglasje pričakujejo sredi januarja, vsak morebitni časovni zamik pa bi privedel do zelo neugodne situacije in novih zamud. »Pri nas trdno verjamemo, da bo šla stvar januarja skozi in o drugačnih scenarijih ne želimo razmišljati,« je dejal Jeršič. Več na www.dnevnik.si.

Občina Maribor bi se znova zadolžila, tokrat za 6,5 milijona evrov

»Proračunu res ne bo mogoče očitati, da ni razvojno naravnan,« je prepričan župan Fištravec. Predlog za leto 2014 predvideva 116,7 milijona evrov prejemkov in izdatkov, med drugim mestna uprava načrtuje novo zadolževanje, čemur pa v nekaterih svetniških skupinah že nasprotujejo. Mestne svetnike mariborske občine prvo branje proračuna za leto 2014 čaka na četrtkovi seji, sodeč po izjavah vodij svetniških skupin pa se Fištravčevi mestni upravi obeta naporno usklajevanje, preden bodo svetniki potrdili proračun. Mestno vodstvo za investicijske odhodke planira več kot 36 milijonov evrov; med večjimi projekti so, denimo, novi prostori fiziatrije zdravstvenega doma, objekta Lubadar in Hladilnica v kulturnem centru Pekarna, Minoritska cerkev, Mariborski grad in zunanji avditorij lutkovnega gledališča. Več na www.delo.si.

Cene komunale višje šele aprila

Nemalo je mestne svetnike na včerajšnji seji razvnela seznanitev z oceno komisije za analizo cen komunalnih storitev, ki je ugotovila, da javna podjetja delajo dobro, poslujejo z dobički in da še imajo rezerve. Zato je svetnik Stojan Auer (LPR), ki komisijo vodi, svojim kolegom včeraj poročal, da bi lahko občina gospodinjstvom zmanjšala načrtovani dvig cen, ki ga narekuje vladna uredba. Ta namreč predvideva uvedbo omrežnine in izenačitev cen za gospodarstvo in gospodinjstva najkasneje do 31. marca prihodnje leto. Več na www.vecer.com.

Čez Titovo vendarle pešpot

Nadhod čez Titovo cesto pri turbokrožišču ob UKC Maribor, ki je že na začetku gradnje naletel na nemalo ovir, bo v začetku leta, kot kaže, vendarle dobil končno podobo. Nadhod bi moral biti za pešce in kolesarje predan v uporabo že novembra 2011, a kolesarska steza in pešpot še do zdaj nista končani. A z začetkom naslednjega leta bo podoba drugačna, saj so delavci podjetja Kitak Gradnje iz Rogaške Slatine že pred nekaj dnevi začeli zaključna dela z navezavo na nadhod. Več na www.vecer.com.

Pešpot čez Titovo_Maribor

Tribuno stadiona Ljudski vrt bi lahko obnovil zasebnik

Za obnovo dotrajane stare tribune stadiona Ljudski vrt bi morala mariborska občina zbrati več kot osem milijonov evrov. Mestni svet bo predvidoma danes potrdil dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) prenove tribune, ki vključuje javno-zasebno partnerstvo. Medtem ko je osrednji mariborski prireditveni stadion v letih od 2006 do 2011 dobil nove pokrite tribune na severu, vzhodu in jugu s skupaj 8500 sedeži, je stara tribuna na zahodu v zelo slabem stanju. Zgrajena je bila leta 1962, znamenita armirano-betonska ločna konstrukcija je za tiste čase predstavljala izjemen gradbeni dosežek, ki je tudi arhitekturno zaščiten. Več na www.delo.si.

Iščejo moderatorje zborov

Samoorganizirani krajani zaenkrat delujejo v sedmih mestnih četrteh Maribora, Iniciativa mestni zbor jih želi razširiti še na ostale četrti in krajevne skupnosti. V Mestni četrti Radvanje samoorganizirani prebivalci te četrti nadaljujejo analizo turizma v njihovi skupnosti. Na zbor, ki bo danes ob 18. uri na sedežu mestne četrti, Lackova cesta 43 B, so namreč povabili direktorico Zavoda za turizem Maribor, sicer pa bodo obravnavali še vključenost Radvanja v proračun Mestne občine Maribor za leto 2014. V četrtek bosta v Mariboru še dva zbora. Ob 17. uri bo na sedežu Mestne četrti Koroška vrata, Vrbanska 10, zbor prebivalcev te skupnosti, ob 18. uri pa se v Infopeki, Ob železnici 16, dobijo še samoorganizirani prebivalci Magdalene. Več na www.vecer.com.

“Ta površina je travnik!”

“Imam dovoljenje zavoda za gozdove za krčenje 0,78 hektarja gozdne površine, v dolgoročnem prostorskem planu občine Slovenska Bistrica je ta površina opredeljena kot drugorazredno kmetijsko zemljišče, kot travnik. Jaz sem kmet in se preživljam s kmetijstvom, ne pa od zraka. Vse, kar sem naredil, je travnik, za kar je ta površina predvidena, njegova površina pa je 668 kvadratnih metrov,” se je včeraj na trditve naravovarstvenikov odzval lastnik zemljišč v Bistriškem vintgarju Damjan Šeligo. Več na www.vecer.com.

Kulturni center bo

Občina Selnica ob Dravi predstavila projekt gradnje Kulturno-informacijskega in turističnega centra; začetek načeloma že letos, glavna faza gradnje v letu 2014. Objekt bo pomembna socialna in kulturna prelomnica. Pogodba za investicijo v novi Kulturno-informacijski in turistični center, ocenjeno na tri milijone in pol evrov, je bila podpisana že pred slabimi petimi leti, a je do resnejših premikov prišlo šele letos, ko so se začrtali tudi finančni okviri. Prav zaradi teh pa je nekaj prvotnih načrtov padlo v vodo. »Gledamo predvsem na ekonomičnost objekta, kar je v današnjih kriznih časih lahko odločilnega pomena. Hkrati to pomeni, da lahko v središču kraja spletemo mrežo objektov, ki bi dihali z enakimi pljuči, bili prijazni do okolja, in kar je najpomembnejše, koristili ljudem.« Več na www.vecer.com.

Večnamenski objekt_Selnica od Dravi

Po treh letih v Murski Soboti spet drsališče

To sredo zvečer bo na soboškem Trgu kulture tudi uradna otvoritev montažnega drsališča, ki ga je podjetje Lucky Luka tu postavilo in zagnalo že 6. decembra. Na otvoritvi se bodo z drsalno revijo predstavili umetnostni drsalci skupaj z Lukom Klasincem, lastnikom podjetja za izposojo in upravljanje drsališč, ki je tudi sam nekoč bil vrhunski umetnostni drsalec. Mestna občina se je za ponovno postavitev drsališča odločila po dveh ali treh letih premora, ko lastnega velikega montažnega drsališča zaradi velikih izgub, ki jih je prinašalo, niso več postavljali. Po besedah soboškega župana Antona Štihca je njihovo drsališče, ki so ga prej kakšno desetletje postavljali na parkirišču pri soboškem nakupovalnem središču BTC, na koncu kljub temu, da so morali drsalci plačevati vstopnice za drsanje, prinašalo od 70.000 do 100.000 evrov izgube. Več na www.delo.si.

Dražja cesta in zaprt predor

Čeprav je predsednik uprave Darsa Matjaž Knez pred dvema mesecema ponovil, da bo predor Markovec odprt pred naslednjo turistično sezono, se zdi verjetneje, da je mislil na turistično sezono leta 2015. Stroški gradnje predora naj se ne bi povišali, bo pa zato gradnja hitre ceste skozenj presegla predvideni znesek za dobrih deset milijonov evrov. Včeraj bi morali na sedežu Družbe za razvoj investicij (DRI) odpirati prispele ponudbe za dokončanje del v predoru Markovec, vendar so odpiranje že drugič preložili, menda zaradi številnih vprašanj potencialnih ponudnikov. Izvajalec, ki bo izbran na javnem razpisu, bo dokončal tisto, kar ni uspelo avstrijskemu podjetju Alpine Bau, ki je šlo letos spomladi v stečaj, zaradi česar je Družba za avtoceste (Dars) z njim tudi prekinila pogodbo. Več na www.dnevnik.si.

Začetek urejanja Nove Gorice, tudi rolkarskega parka

Z novim letom se bo v Novi Gorici začela prenova mestnega središča. Namen načrtovalcev je urediti javni prostor v dnevno sobo mesta, ki bo spodbujala ljudi k druženju in prepletanju socialnih vezi, tako bi Novi Gorici vdihnili tudi več življenja. V okviru prenove površin v ožjem mestnem središču bodo med drugim poskrbeli za lepšo podobo Trga Edvarda Rusjana (skupaj s ploščadjo, ureditvijo tlakov in Trgovske ulice ter povezav v središču mesta), sanacijo spomenika Edvardu Rusjanu, ureditev klopi, zelenic in naslonjal za kolesa, obnovo Bevkovega trga, ureditev Prečne promenade na odseku od Kidričeve do Delpinove ulice ter zamenjavo dotrajanega vozlišča podzemne infrastrukture z vsemi komunalnimi priključki, elektriko, vodovodom, kanalizacijo, telekomunikacijo in javno razsvetljavo. Več na www.delo.si.

Rolkarski park_Nova Gorica

Dnevna soba za 3,6 milijona evrov

Po novoletnih praznikih bodo v Novi Gorici zasadili lopate v Bevkov trg in mestno središče, ki to uradno nikoli ni bilo. Za 3,6 milijona evrov bodo v mestu uresničili eno od treh večjih predvolilnih obljub aktualnega župana Mateja Arčona oziroma kot sam rad reče – uredili bodo dnevno sobo mesta. Nova Gorica svojega pravega središča doslej ni imela, s prenovo pa naj bi vprašanje meščanov in obiskovalcev, kje je center mesta, vendarle dobilo enoznačen odgovor. Za ureditev slabega hektarja površin na Bevkovem trgu, Trgu Edvarda Rusjana, v Trgovski ulici in na Prečni promenadi in prenovo celotne komunalne napeljave pod centrom bodo delali sedem mesecev, porabili dva milijona evrov občinskega denarja, milijon evrov evropskih sredstev in okoli 600.000 evrov, ki jih je občina dobila z unovčenjem bančne garancije družbe Euroinvest, ki je na robu središča gradila Eda center. Občinski predstavniki skupaj z izvajalcem gradbenih del zagotavljajo, da središče med prenovo ne bo ohromljeno in da bodo prenovo izpeljali do septembra prihodnje leto. Do novih lokalnih volitev torej. Več na www.dnevnik.si.

Načrt_Nova Gorica

Turistična ponudba ne bi smela poznati občinskih meja

Na severnem Primorskem se turistično prebujajo Kobarid, Tolmin in Brda. Nova Gorica pa turiste celo izgublja. Letošnja bovška zima bo ob zaprtem Kaninu za tamkajšnje hotelirje in lastnike zasebnih nastanitev klavrna. Klavrno je tudi sicer vzdušje v Bovcu. Medtem ko predsednik uprave Hita Dimitrij Piciga napoveduje skorajšnje nove kupce hotela Kanin, mu nekdanji zaposleni, ki so ostali brez dela in še vedno čakajo na obljubljeno plačilo odpravnin, ob neizpolnitvi njihovih pogojev napovedujejo vložitev predloga za stečaj hotela. Potem bo ta še dolgo zaprt. Stečajna upraviteljica propadlega ATC Kanin medtem strga po blagajni in v njej ne najde niti toliko denarja, da bi plačevala redne stroške postopka, kaj šele da bi lahko plačala nujna vzdrževalna zimska dela na Kaninu. Denimo poskrbela za proženje plazov, ki ogrožajo žičniške naprave in objekte, za helikopterski (!) prevoz goriva do teptalnikov, za zagon naprav, snemanja in skladiščenja sedežev. V malhi ji je zmanjkalo približno 38.000 evrov, zato je za posojilo zaprosila kar upnike, ki so po stečaju ATC Kanin ostali brez poplačanih terjatev. Dobri mož se je našel – sredstva bo založil Hypo Leasing, lastnik teptalnikov, kabinske žičnice in restavracije na Kaninu. Več na www.dnevnik.si.

Izolski ribiči z novimi barkami v lov na turiste

Šest neribiških plovil, premični gostinski objekt, nekaj kajakov in supov, nekaj knjig in izobraževalnih projektov, ki promovirajo slovensko morsko ribištvo, to je izkupiček enega od ukrepov programa za razvoj ribištva, ki so ga včeraj predstavili slovenski javnosti člani Obalne akcijske skupine (OAS) Ribič na izolskem severnem pomolu. Ribiči in tudi neribiči so bili iz evropskega ribiškega sklada deležni 2,88 milijona evrov pomoči. »Projekt obeta nove čase tudi za ribiške družine ob slovenskem morju,« je ob predstavitvi plovil včeraj dejal predsednik države Borut Pahor. Operativni program (sredstva je treba počrpati do konca leta 2014) je predvideval porabo približno 28 milijonov evrov. Več na www.delo.si.

Luka Koper povečuje prvi pomol

V Luki Koper bodo v kratkem na območju prvega pomola začeli v morsko dno do 50 metrov globoko v mulj zabijati 273 pilotov. Te dni so v pristanišču Koper začeli graditi nove površine, ki bodo uvod v podaljšanje prvega pomola, namenjenega kontejnerjem. V zaledju 7 C priveza oziroma na čelu prvega pomola so delavci Adriainga že začeli graditi novih 6840 kvadratnih metrov skladiščnih površin. Gre za dela v okviru podaljševanja dela prvega pomola, na katerem bodo lahko skladiščili 672 kontejnerjev. Za ta del pomola bodo plačali 10,2 milijona evrov, dela pa morajo biti končana avgusta 2014. Zabijanje pilotov bo trajalo kar pet mesecev. Ker bo to hrupno in bo treslo tla, bodo dela opravljali samo podnevi, da bi kar najmanj motili prebivalce Kopra. Več na www.delo.si.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri