Mesta za ljudi

Razprava o planiranju mest se mora od fizičnih struktur preusmeriti k ljudem, ki v njih živijo, je prepričana Camilla van Deurs, ena od partnerjev danskega arhitekturnega biroja Gehl Architects, ki po vsem svetu aktivno uresničuje svojo vizijo ustvarjanja prožnih prostorov, v katerih je prijetno živeti danes in so trajnostni za jutri.

Kot pravi Camilla van Deurs, obstajajo tri ključna vprašanja, s katerimi se je treba spopasti v kontekstu te preusmeritve ­– to je vloga prostorskih planerjev in arhitektov pri planiranju mest, ki so ljudem pomembna, pri spodbujanju javnega zdravja in pri trajnosti.

»Ali lahko izmeriš, kaj ti je pomembno?« se sprašuje. »Izmerimo lahko mnogo statistik, toda, kaj pa resnično vemo o ljudeh? Pri Gehl Architects nas zanima, zakaj so nekateri prostori za ljudi zelo nezanimivi in zakaj so drugi zelo privlačni, navdihujoči in živahni.«

Biro Gehl Architects je v zadnjih 40 letih razvil metodo zastavljanja teh vprašanj in sedaj dobiva tudi odgovore – in ti odgovori so nujni, če želimo preprečiti nazadovanje mest. Camilla van Deurs poudarja, da brez privlačnih javnih prostorov mesta ne bodo več živela. Ni samo vprašanje časa, ki vodi k nazadovanju mest, temveč tudi spremembe skozi čas. »Mestna središča spreminjajo svojo funkcijo od prostorov, kjer nakupujemo, k prostorom, kjer se zadržujemo,« pravi. »Ulice lahko spremenimo v prostore, kjer si ljudje želijo biti in jih tako ponovno oživimo.«

Vloga načrtovalcev prostora v javnem zdravstvu

Camilla van Deurs se sprašuje, kakšno vlogo bodo v prihodnosti planerji in arhitekti igrali pri javnem zdravstvu. »V petdesetih letih smo se v naših mestih spopadali s sanitarno-higienskimi vprašanji, danes pa se je treba spopasti z novimi izzivi. Debelost in z njo povezane bolezni predstavljajo resno grožnjo.«

Mexico CityMexico City

Mexico City ima na tem področju resne probleme. »Povprečni prebivalec Mexico Cityja preživi štiri ure dnevno v prometu in Mehičani so sedaj drugi najdebelejši narod na svetu. Toda vemo, da se stopnja debelosti zniža, če obstaja infrastruktura za kolesarjenje in hojo. V Kopenhagnu 37 % ljudi kolesari na delo in v šolo in kolesarjenje ima prednost povsod po mestu.« Obstajajo dokazi o pozitivnih učinkih tega pristopa. »Raziskave so pokazale, da lahko ljudje, ki 20 let redno kolesarijo v službo, živijo do sedem let dlje,« še dodaja van Deurs. »Odense na Danskem je v kolesarsko infrastrukturo investiral 20 milijonov evrov, vendar je 33 milijonov evrov prihranil pri zdravstvu. Kot arhitekti in planerji moramo kreativno razmišljati o vprašanjih javnega zdravstva in kako lahko nanje odgovorimo.«

Trajnostno in prijetno za življenje

V zvezi s trajnostnimi pristopi je van Deursova prepričana, da je treba spremeniti diskurz. Mesto Ørsted  na Danskem je namreč dokaz, da je lahko nek kraj zelo okolju prijazen, vendar ne pretirano privlačen za življenje. »Ørsted  je poln trajnostnih stavb, vendar je v resnici grozen kraj. Krajev, ki so videti puščobno in mrtvo, ne bo želel obiskati nihče. Govoriti moramo o prijetnosti za življenje in pametni gostoti ter razmišljati o lokalnih problemih, ne samo o globalnih.«

Mesto z značajem

Christchurch na Novi Zelandiji je primer, kako lahko trajnostne principe uveljavimo s posluhom do lokalnih potreb. »Potem ko je bilo približno 30 % mestnega središča opustošenega v uničujočem potresu, smo prebivalce neposredno vprašali, kako želijo, da se  njihovo mesto obnovi. Govorili smo z ljudmi in jih vprašali, kakšno mesto bi si želeli, če bi ga lahko na novo zgradili. Dobili smo 106.000 odgovorov javnosti. Ko smo se pogovarjali z oblastmi, je bil to zelo močan argument, saj smo lahko rekli, da je to mesto, kot si ga želijo prebivalci – mesto z značajem.«

Ustvari primere sprememb

Obnova Christchurcha in pobuda na newyorškem Times Squaru kažeta na pot v prihodnost. »Spremembe lahko ustvarjamo s primeri, namesto, da zanje lobiramo, ustvarjanje urbanih prototipov je način, kako zagotoviti, da se spremembe dogajajo. Newyorški župan Bloomberg je govoril o zelenem mestu, zelenem tudi zaradi dolarjev, ki jih prinaša, in da je trajnostno mesto dejansko konkurenčno mesto. V New Yorku so premislili o rabi cestnih površin na Times Squaru, kjer je bilo 90 % prostora namenjenega avtomobilom. Zdaj imajo več pasov za taksije in več prostora za kolesa. Zamaški so se dejansko zmanjšali in zadovoljstvo okoliških podjetij se je z novo ureditvijo izboljšalo za 42 %. To je mogoče narediti v kontekstu ustvarjanja trajnostnih mest in to se dogaja v New Yorku – »if you can make it there, you can make it everywhere« (če je to mogoče storiti tam, lahko to storimo kjerkoli).«

Camilla van Deurs je imela na Urbactovi poletni univerzi 2013 v Dublinu nadvse navdihujoč govor, katerega vizualno podlago (s slikovnim gradivom omenjenih primerov) najdete spodaj. Več o delu biroja Gehl Architects najdete na njihovem blogu.

Camilla van Deurs

Predstavitev h govoru Camille Van Deurs “CITIES FOR PEOPLE” – Slideshare

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri